/  J.E. Bogomil:
Dar božji.
^Žje v cvetju bi radi vse pojedli!« so se nešteto-jgp| krat hudovali Podrobnikova mati. In prav *""'** res! Komai je dievje malo zacvelelo, so že gledali otroci, koliko bo jabolk. Ko je pa drevje od-cvetelo, so že prcudariali, kdaj bodo. In komaj se ;e sadje malo odebelilo, ie že Tonček. poizkušal ob deblih svoie hlače.
»Počakajte no, da kaj dozori!« so se kregali oče. Tonček je potem par ur počakal. Ko pa sadje ni hotclo tako brž dozoreti, je Tonček zopet splezal na drevo, menda sadje priganjat, naj hitreje zori. Pri tem priganjanju je pa vselej par jabolk smuknilo v niegov žep. Ko ie pa priiel na varna tla, je pa sadje slo iz žepa v njegova usta, Seveda je bil pa Tonček tudi večkrat bolan, ker je jedel nezrclo sadje.
No, hvala Bogu, drevje je bilo polno, in Tončck vseeno ni vsega sadja obral in poklatil. Večina ga jc lc prav lepo dozorela. Takrat so pa tudi drugi, mlajši, prišli do svojih pravic. Seveda so po otroški navadi s sadiem precej grdo ravnali. Malo ga je obgrizel tisti Jožek, malo pa Polonica, malo pa Katica, osti-nek je pa pohojcn ali povožen ležal pred hišo. Dar božji!
»Le čakajte, otroci! Še tnanjkalo vam bo sadja, ker tako grdo ravnate z njiml« so rekli mama marsi-kateri dan otrokom. Pa zastonj! Samo Minka iih je razumela, ker je bila že toliko pametna, da je kaj pomnila. Drugi so pa živeli z roko v usta, od danes do juiri.
Leto 28__________ANGELČEK________SnmJij^H
Vsakemu malo!
Stran 128                ANOELČEK__________LetoJ&^k
Drugo leto je bila pa na vsem vrtu revščina.^M Gledanja otroškega je bilo pač tudi to lcto dovo!t;^H ugibanja pa še več, kdaj kaj bo. A bilo nt nič. Cv^-^H telo je drcvje pač bogato, a huda slana je vse cvetje^^B končala. Tri, štiri jabolka so rdela na iesen po vseni ^ drevju.   To   je   bilo vpraševanja,   kdaj  bodo zrela! Gorje muf kdor bi jih odtrgal ali sklatil brez očeto vega dovoljenja! Vedno je bila zanj šiba namočena A mesto otrok so se enega Iotili sršeni. Ti se pa tudi šibe niso nič bali. In padel ie z veje. Veliko luknjo ic imcl ... Mama so ga dali Minki, naj ga obreže in razdeli otrokom. 0, to je bil dar božji! Kako je dišal, kako ;c bil sladak!    Vsakemu malo!    Še cbrezke r.o pobrali otroci, in še ti so bili dobri.    Kdo je maral zanje ob dobri letini?