PRIPOM BE K R.BRATANICA NOVIM NAJDBAM IZ PTUJA (AV SAZU IV/2 1953) ANTON SOVRE V Arheološkem vestniku SAZU IV/2 1953 o b jav lja prof. Rudolf Bra- tanič članek »Nove najdbe iz Ptuja«, v katerem poroča med drugim o fragm entirani plošči z grškim napisom, izoTani ob koncu 1952 na vzhodnem pobočju Panoram skega hriba. N ajdba je za naše k ra je vsekakor redkost, saj je po piščevi s pridržkom izrečeni ugotovitvi prvi starokrščanski napis v grščini na Slovenskem (str. 285). Starokrščanski? Bomo videli. To, d a je besedilo grško, in pa njegova dikcija n av aja av to rja do sklepa, »da se napis nanaša na mučenika ali pa na cerkvenega dostojanstvenika« (stran 284). Na podlagi te supozicije pisec ugiblje, da bi nagrobnik utegnil veljati ptujskem u škofu V iktorinu, ki »je po cerkveni tradiciji 2. nov. 303. ali 304. leta padel k ot žrtev D ioklecijanovega preganjanja« (ibd.). P o k o j­ nikovega im ena pisec v napisu ne najde in je tekst po njegovi in terp re­ taciji sploh brez imen. V tem tiči, da že k ar tu povem, usodna zmota, usodna zato, ker je pisca, ki je stalno mislil na krščanskega mučenca, zavedla v nedopustno natezanje in celo »popravljanje« teksta, tako da je rezultat skupek v zraku visečih kom binacij, ki ne zdržijo kritike. Y naslednjem hočem podati 1. tekst v današnji o k rn jen i obliki, posnet po fotografskem posnetku v AV str. 284; 2. kritiko B rataničeve in terp re­ tacije in dopolnitve besedila; 3. svojo interpretacijo in dopolnitev. N a p is s e s to ji iz osm ih v rs tic in j e ta k le : UOKPIC SE CII E CHINAI NAM01BAAONTE EICEBIIICTA0 OIPANIONIIOAONAT ETMENEIANTH BHCNEIAQIAOCAN I H C IT QNA A E 1 2 3 4 5 6 7 8 P rv o , o b č e m e r se ti u s ta v i oko, j e n e e n a k a d o lž in a v rstic : d r u g a , č e tr ta in še sta v rs ta so k r a jš e m im o p rv e , tr e t je in p e te ; p o m a k n je n e so n a v z n o te r, vse se z a č e n ja jo n a isti višin i, n o b e n a n e se g a p r e k le v e lo m ­ nice, za to so n jih z a č e tk i in ta k tn i, k a r j e za p r a v iln o in te r p re ta c ijo zelo važno. (Poročevalec je to posebnost prezrl in si tako otežil delo.) Zadnji dve vrstici se od drugih razlik u jeta po tem, da sta klesani z večjim i in ličnejšim i črkam i: človek bi skoraj dejal, da sta delo spretnejše roke; zakaj ostali tekst je po izvedbi v prim eri z njim a naravnost nemaren. D rugače pa velja o njih isto, k a r o vrsticah pred njim a: sedma je daljša, osma k rajša. Zato b i m orala pravzaprav tudi ta b iti um aknjena, tako da bi n jen začetek TH 2 stal na sredi v enaki višini z začetki druge, četrte in šeste vrstice. Toda klesar jo je bržda v tren u tk u razm išljenosti začel na levem robu, med delom pa, ko se je osvestil, je naslednjo, to je zadnjo besedo napisa potisnil do desnega roba, tako da je med začetkom in koncem vrstice nastala d aljša vrzel. Vmes torej nič ne m anjka. Napis je potem takem na oko razčlenjen v štiri strofe s po dvem a različno dolgima verzoma. D alje se besedilo odlikuje po pesniško dvignjeni dikciji: s tem se zlaga tudi izrazito daktiloidni ritem besedila, na primeT v drugi, tretji, četrti in peti vrsti (-u u --; -«u-v,; -uu-u; -t^ir-uo--). Reči moremo torej, da je napis sestavljen če že ne v verzih, pa vsaj v močno ritm izirani prozi. Zbog razum ljive želje, da bi spravil tekst v sklad s svojo domnevo, da gre za nagrobnik cerkvenega dostojanstvenika, dela poročevalec po­ nekod besedilu silo, s tem da ugotavlja v njem »nekaj pravopisnih in slovniških napak« (str. 283). Vseh napak je po njegovem m nenju sedem: ko bi bilo res tako, bi bilo to za tekst, ki šteje kom aj deset neokrnjenih besed, ne nekaj, temveč eksorbitantno veliko pogreškov in napis bi bil unikum med napisi. Resnica pa je, da ni v vsem tek stu niti enega pravo­ pisnega, še m anj p a slovniškega spodrsljaja: vse, k ar se poročevalcu zdi napačno, mu je napačno zategadelj, k er išče v tekstu to, česar v njem ni. Tako bere na prim er v četrti vrstietios/jM^iaya, k a r je razen zadnjega zloga pravilno, pa pravi, da bi m oralo stati eioeßeozaza, to rej v eni besedi tri napačne črke, a to samo zaradi tega, k er se adverb eioeßeotaza ujem a z avtorjevo miselno konstrukcijo, vtem ko m u evoeßiyozaya (z nepravilno raz- branim zadnjim zlogom) ničesar ne pove. In vendar je, kot bomo videli, ravno ta izraz najvažnejši v napisu in poročevalec je s svojim »poprav­ kom« zavrgel k lju č do pravilne razrešitve. V sedmi vrstici popravlja zlog vs v prepozicijo Iv , verbum finitum ôàaav v < 5 < 5 f o v , da dobi IvâôÇp, s samo­ stalnikom pa veže pred njim stoječo skupino iA($, to rej iv Z A < p ió£a (v b la­ ženi slavi, kot se glasi njegov prevod). P ri tem pa sam zagreši dve napaki, saj bi m oral pisati iv ZAeep <5ó|^. Sicer pa začenja s popravljanjem že takoj v p rv i vrstici: drobec K P I 2 m u je začetek besede xçzoziavntôs s pravopisno napako * namesto % . In k e r je im el že a p rio ri krščanskega mučenca pred očmi. je dopolnil o krnjeni začetek vrstice z glagolom ëyeaç, konec pa z objektom a lfta , torej: prelil si krščansko kri. Vse naslednje je 6eveda n uj­ no prilagodil ti zgrešeni predpostavi in napačni dopolnitvi. P red začetek d ru g e vrstice dostavlja glagol fe'Çez, dasi je, kakor sem rekel, tek st le-tu n e­ o k rn jen in dopolnjevanje potem takem odveč. Končni zlog druge vrstice b ere poročevalec napačno in ga dopolnjuje v a la a v, to rej: dosegel boš usodo. N aslednjo vrsto je dopolnil spredaj z besedam a npoaâeSovzal ere, zadaj s &yioi : dočakali te bodo svetniki. Človek se vprašuje, od kod je član k arju p rišla misel, da je oba glagola dostavil v futuru. P ričakovali bi pretekli čas, saj je bil nagrobnik izklesan šele, ko se je škof že davno veselil v ra ju , k er je kot mučenec imel pravico do tak o jšn jeg a zveličanja, ne d a 'hi se bil m oral s potom v nebesa m uditi na vmesni postaji v vicah. Tudi to anom alijo je zakrivila napačna razlaga ohranjenega teksta: sedm a vrstica se začenja s skupino BH2, osma s skupino H2 (tako bere poročevalec, v resnici pa stoji pred H I še vokal I ): in tu p ostavlja pisec čudno trditev, da se skupina ßr/a iz sedme vrstice n ad alju je z * 7 $ v osmi vrsti in dela glagolsko obliko ßrja^g. P ri tem podtika a v to rju napisa spet napako, k er bi se m orala oblika, k ak o r sam pravi, gla­ siti ßrjaei. VsekakoT je pisec iz dveh, drug pod drugim ležečih drobcev spalčil napačen futurum , to rej: stopil boš, in tak o je bil prisiljen tudi v drugi in tre tji vrstici postaviti glagol v p rihodnji čas. V celoti je poro­ čevalec besedilo takole popravil, dopolnil in prevedel: [. , . ì'xeaS èa&AòJv yntazta[vixòv cđfia . . .] [. . . ôé£si] rh:(7:n.aìri: a ïfa a v . . .] [. . . jiQOSÔéÇovxai as] . . . vf?J d[i v[. . .] t;S ztùvâs [ftaçzvQtDv] Prelil si plemenito krščansko kri, dosegel boš veličastno usodo, dočakali te bodo objem ajoči te svetniki najpobožneje, stopil boš v nebesa m ilostnih prebivalcev v blaženi slavi teh m učenikov. Iz poročevalčevega članka je razvidno, d a se je z razrešitvijo napisa u k v arja l tudi m oj dobri p rija te lj in nekdanji kolega na p tu jsk i gim naziji, prof. Alič. N jegova in terp retacija teče v bistvu po kolotečinah B ratani- čeve: tudi on misli na krščanskega m učenca,čigar tru p lo (a ü /ia ), po božjem sklepu (&sarzeat’ ji) le-tu ležeče, so k ar n ajbolj vestno Uiaefléazaza) zagrnili (d,ucpißaAövze;),bogovi pa so m u dali (šSoaav z nepotrebnim dostavkom avg- menta) nebesa,bivališče blaženih (eifzevétov aTav). A lič je potem takem o h ra­ nil izvirnikov óóoav in se je tako izognil B rataničevi napaki; stvarno pa je tudi njegova in terp retacija zgrešena, ne glede na to, da dopolnitev su b jek ta »bogovi« h glagolu Sóaav za krščanski napis ni prim erna. Za ostali del sedm e in osme vrstice m eni Alič, d a sta nerazrešljivi. K aj se torej skriva za tem napisom? Ali se res »v naših k ra jih lahko nanaša samo na grškega duhovnika«, k ak o r m isli poročevalec (str. 285)? N ikakor! Sploh se za napisom nič ne skriva, vse v njem je jasno, če ga bereš pravilno, brez predpostavk in brez lova na nam išljene napake. T ekst je sicer okrnjen, vendar tako srečno, da m u ne m anjka nobena bistvenih prvin, in je razum ljiv tudi brez dopolnitev. Prvo, kar skušam razb rati iz njega, je, kdo je postavil nagrobnik in komu. Poročevalec obžaluje, da v napisu »ni im ena pokojnika«: jaz pa pravim , da je, in sicer zapisano »in extenso«, poleg n jeg a pa še dve im eni v neokrnjenem in dve v okrnjenem stanju, eno pa je odlom ljeno: vsega je bilo to rej šest im en! V močno fragm entirani prvi vrsti je p rv i razločno čitljiv znak iota (ne sigma, k ak o r se zdi na p rv i pogled: pokončna črta je ravna, ne upognjena, k a k o r bi m orala biti za sigma; pred ioto se mi zdi, d a vidim še sled črke alfa, k a r kaže na veznik x a i). Za ioto sledi spolnik '0 in nato drobec K P I2 . To je seveda začetek m oškega imena, recimo K pionog ali K çzanivos ali K ç io n iv ia v ô ç, sama imena, ki niso redka v napisih (n. pr. K pionog : CI ed. Boeckh. II 1956; 2052, 6; 3462. Kçiantvog-. II 3694; III 4342. K çio n zvia vii: III 4106). Ime je rimsko, a pričakovali bi grško, k er je bil mož bržkone G rk; zato bi se dalo misliti, recimo, na Xpto-jôdof/îoçali Xpiozotpôçog. Pisava s x n a­ mesto % bi v tem prim eru ne motila, zakaj to bi ne bila napaka, temveč samo pravopisna posebnost: tenuis x se je rada zam enjavala z aspirato % (prim. at. ôé%o[*ai, %uü>v, dor. in jon. ôéxo/iai, xiTcov). V endar imam pomislek zoper navedeni grški imeni, k e r ne vem, ali ju je sploh n a jti v napisih. (Žensko ime XocazoôovÂt] sem bral, a pozabil sem, kje, na moško obliko pa nisem naletel.) Zategadelj dopolnjujem drobec K P 12 v K p ia m via vó g . V sekakor tu ne gre za X p ia zta n x ò v a l/ia ne za X qio zia n x ò v aàjfia, k a k o r predlagata B ra- tanič in Alič, am pak za moško ime, pa bodi že grško ali rim sko: tega ni moč izpodbiti. P red moškim imenom pa je stalo še eno ime z veznikom x a i, m orebiti ime K rispinianove žene (K çza n ivza vri?). Zakoncema je um rla hči Eusebia, k ak o r berem o v četrti vrstici: E iaeßiris lacp. Ime Eusebia je pogostno v napisih (n. pr. Inscr. III 4521, 10; 6445, 5; IV 9692). V nekem napisu iz Palestine (Inscr. III 4633, 1) stoji Eöaeßirjs % ónog, to rej podobno k a k o r v našem Etoefilr/s zdtfog. S tem da sta in terp re ta te jasni besedi po­ p rav ila v adverl eioeßeozaza, sta si dodobra zaprla pot do pravilne rešitve. O če in m ati žalujeta po um rli, k akor stoji zapisano v d rugi in tre tji vrstici: d-eaneairiv Àv[nrjv . . . d/KpzßaXovze, dobesedno: ogrnivši si neizmerno (neizrečeno, nedopovedno) žalost. Izraz d-eaneoitj Xvn>] ( ne a la a, k akor bere B ratanič), je poetičen in natanko ustreza Pindarovem u név&og o i