Volivni odbori imajo obsežne naloge za dan volitev V nedeljo 18. decembra bomo imeli volitve v krajevne ljudske odbore. Delo volivnih odborov je del tako imenovane volivne tehike, ki nam od-kr* /a, kakšno praktično vrednost ima-jo temeljna načela našega volivnega prava. Vsi predpisi o paslovanju vo-\ivnih organov (volinih koipisij, voliv-nih odborov), o postopku pri volitvah itd. imajo namen, da ee v celotnem obsegu uveljavijo in potrdijo demo-kratična načela volivnega zakona Volivna tehnika, kakor jo predpisu-jejo naši zakoni, je v bistvu enostavna in za široke množice lahko razumijiva. Zato pa tudi lahko sodeluje pri naših volitvah ogromno ljudstva. Kar zami-slimo si kraj, ki voli v svoj krajevni ljudski odbor 25 odbornikov, tako da veakega odbornika izvoli v svoji voliv-ni enoti. V tem primeru ima vsaka volivna enota svoje volišče, na katerem posluje volivni odbor, ki šteje tri člane tn prav toliko namestnikov. Z nepo-srednim vodstvom glasovanja na 25 voliščih bo ta dan poslovalo v tem kraju 150 ljudi — mož in žena, ki bodo člani volivnih odborov. Volivni odbori so torej tisti državni organi, ki neposredno vodijo glasova-nje na voliščih in ki prvi ugotavljajo rezultate glasovanja. Sestava in imenovanje volivnih odborov Vsaka volivna ertota ima svoje vo-lišče, za vsako volišče pa se postavi poseben volivni odbor. Volivne odbore imenuje okrajna volivna komisija na predlog pristo]nega krajevnega Ijud-skega odbora. Volivni odbor ima pred-eednika in dva člana. Vsi imajo na-mestnike. Okrajna volivna koinisija pošlje odločbo o imenovanju pred-sedniku volivnega odbora preko kra-jevnega ljudskega odbora, predsednik ^pa obveeti o imenovanju oba člana volivnega odbora in namestnike. Pri organizaciji volišč je treba gledati na to, da so volišča ljudstvu čim bližia Računati je treba z vremenskimi pri-likami in postaviti volišča v vsako koddaljeno vas ali zaselek. Cas tmenovanja Volivni odbori imajo biti postavljeni in člani o tem obveščeni najpozneje 48 ur pred volitvami. Pametno je, da s$ odbori postavijo in člani o tem obvestijo že prej zato, da se lahko pravočasno seznanijo s svojimi nalo-gami. Delo volivnih odborov se fcasovno raztega v glavnem na tri dni: na dan pred volitvami na dan volitev in na \ dan po volitvah. Delo volivnega odbora na dan pred volitvami Na dan pred volitvami se ob treh popoldne zberejo vsi člani volivnega odbora ali njihovi namestniki v po-slopju, kjer bo glasovanje, ter prevza-mejo od krajevnega ljudskega odbora proti potrdilu skrinjice, ustrezno število kroglic. stalni volivni imenik (oziroma poverjeni izpisek iz volivnega imenika za dotično volivno enoto). tiskovine z objavo kandidatur oziroma kandidatnih list in vse ostalo, kar je potrebno za izvedbo volitev. Sem spadajo vse pi-sarniške potrebščine. Clani volivnega odbora pregledajo skrinjice in ostali material in se morajo najprej prepri-čati, ali je vse v redu. Nato predsednik zaklene skrinjice z dvema ključema odnosno zapečati njih ustja tako, da je vsaka skrinjica popolnoma zaprta. Skrinjice kandidatur oziroma kandidat-nih list se postavijo v istem vrstnem redu. v katerem so bile kandidature oziroma kandidatne li*te potrjene. Skrinjice kandidatur oziroma kandidat-nih list. ki so med seboj vezane, se postavijo po vrsti skupaj. K vsaki skrinjici postavi volivni odbor na vi-den tn nedvoumen način tiskovino z objavo kandidature oziroma kandidatne liste. Za temi skrinjicami 6e mora po-staviti skrinjica brez navedbe kandida-ta oziroma kandidatne liste (skrinjica brez liste). Ko volivni odbor to izvrši. sestavi o svojem delu zapisnik. ki ga pod-pišejo vsi navzoči. Nato zapre okna, zaklene in zapečati vrata in odredi stražo za poslop.ie oziroma za volišče. Ključ volišča vzame predsednik vo-livnega odbora. Delo volivnegra odbora na dan volitev a) Vodstvo glasovanja Na dan volitev se ob 7. zjutraj zbere volivni odbor v volivnem poslopju. od-strani pečat, odpre volivni prostor, vstopi vanj in se prepriča. ali so skri-njice in kroglice in vse drugo v redu. Nato odpre predsednik volivnega od-bora ustja ekrinjic. O tem delu in o ugotovitvah sestavi volivni odbor za- pdsnik, ki ga podpišejo vsi navzoči. Nato razglasi predsednik, da se začne glasovanje. Glasovanje traja v celoti 12 ur, t. j. od 7. zjutraj do 7. zvečer. V industrijskih središčih in rudarskih okoliših lahko okrajna volivna komi-6ija določi drug dnevni čas volitev, vendar pa mora biti za glasovanje na razpolago polnih 12 ur. Predsednik volivnega odbora skrbi z drugimi člani odbora za vzdrževanje reda in miru na volišču. Predsednik volivnega odbora ima na razpolago pomoč Narodne milice, ki je ta dan na volišču pod vodstvom predsednika volivnega odbora. Ves čas, dokler traja glasovanje, mo-rajo biti navzoči vsi člani volivnega odbora ali njihovi namestniki. Med glasovanjem daje volivni odbor vo-livcem vsa potrebna pojasnila in skr-bd, da glasuje vsak vohvec po svoji svobodni volji. Vsako nepravilnost, ki se dogodi med glasovanjem, ugotovi volivni odbor v zapisniku. V prostor, kjer se glasuje, stopajo volivci po vrsti drug za drugim, toda nikdar več kakor po 10 naenkrat. Predsednik volivnega odbora pozove vsakega volivca, da pove svoje rodbin-sko in rojstno ime ter poklic, v krajih pa, kjer je več volišč, tudi stanovanje Nato ugotovi predsednik istovetnost volivca na podlagi oeebne izkaznice ali na drug način. Predsednik nadalje ugotovi, ali je volivec vpisan v volivni imenik; ako je vpisan, obkroži njegovo zaporedno številko v volivnem imeni-ku v znamenje, da je vpisani glasoval. Obenem vpiše tisti član odbora, ki vodi seznam glasujočih. po zaporedni šjevilki rodbinsko in rojstno ime gla-sovalca in številko. pod katero je vpi-san v volivnem imeniku. Nato razloži predsednik ali kak drug član volivnega odbora, kako 6e glasuje. izroči mu kroglico in ga napoti na mesto, kjer se glasuje. Predsednik ali eden izmed članov volivnega odbora pojasni pred glasovanjem vsakemu volivcu, kateremu kandidatu ali kateri kandidatni listi pripada vsaka glar;o-valna skrinjica. Na volišču pa ni do-voljena agitacija za določenega kandi-data ali za določeno kandidatno listo Volivec glasuje tako. da sprejeto kro-glico položi v dlan deene roke, če te nima, pa v dlan leve roke. nato roko zapre in z zaprto roko pristopi po vrsti k vsaki skrinjici in seže vanjo. Kroglico spusti v tisto skrinjico, ki pripada kandidatu, kateremu namera-va oddati glas Ves čas. ko volivec gla-suje. pazijo predsednik in člani voliv-nega odbora na to, da volivec ne pre-mesti kroglice v drugo roko in da je ne odnese s seboj. Volivec. ki zaradi telesne hibe ne more glasovati na načln, kakor je opisan zgoraj, ima ora-vico pripeljati s seboj osebo, ki odda glas namesto njega. Volivni odbor pa izda o tero odločbo in jo vpiše v za-pisnik. Volivni odbor ne sme odreči glaso-vanja osebi, ki je vpisana v stalnem volivnem imeniku. Morebitni ugovori ali pripombe članov odbora ali zaup-nikov se vpišejo v zapisnik. Ce hoče glasovati volivec, za katerega je zabe-leženo, da je glasoval, odredi predsed-nik volivnega odbora. da se njegovo rodbinsko in rojstno i.Ti% poklic in bivališče vpišejo v zapisnik, a mu ne pusti glasovati. O vsem poteku glasovanja se piše zapisnik, v katerega se vpišejo vsi važni dogodki. Vsi člani odbora mo-rajo zapisnik podpisati. b) ugotavljanje volivnih rezultatov Ko je glasovanje končano, prešteje volivni odbor neporabljene kroglice in jih shrani v posebno vrečico, ki jo zapečati. Nato volivni odbor po volivnem ime-niku in po seznamu tistih, ki so gla-sovali, ugotovi skupno število oddanih glasov. Ko je to ugotovljeno, začne volivni odbor adpirati ekrinjico drugo za drugo in šteti glasove po oddanih kroglicah na ta način: predsednik ad-pre prvo skrinjico po vrstnem redu. kakor je poetavljena, in prešteje nato pred vsemi člani odbora in navzočimi zaupniki kandidatov oziroma kandidat-nih list kroglice takole: ko jih našteje 100, jih izroči enemu izmed članov odbora, da jih še ta prešteje, ta pa jih izroči zaupniku tistega kandidata oziroma kandidatne liste, katere gla-sovi se preštevajo, da jih še on lahko tretjič prešteje. To se ponavlja toliko ča«a, da se preštejejo vse kroglice ene skrinjice Nato se takoj vpiše v zapis-nik z besedami številka skrinjice, kan-didata oziroma kandidatne liste, za katero so bili oddani v to skriniico glasovi, in z besedami število kroglic, kl so blle v skrinjici. Vsi člani odbora in zaupniki kandidatov oziroma kandi-datnih list se nato podpišejo. Na enak način se odpro po vrsti druga za drugo nadaljnje skrinjice in se preštejejo kroglice, ki so v njih, ugotovi se šte-vilo oddanih glasov in vpiše v zapisnik. Ko je končano štetje kroglic v vseh skrinjicah. &e zapisnik zaključi in ga podpišejo vsi člani odbora in eventu-alno navzoči zaupniki. Pod podpisom se pritisne pečat krajevnega Ijudskega odbora. Posebna mnenja oziroma pri-pombe o delu odbora so dovoljene ih se lahko vpišejo v zapisnik. Ko je to delo končano, razglasi pred-sednik volivnega odbora javno pred volivnim poslopjem, koliko glasov je dobil veak kandidat oziroma kandidat-aa lista. Zapisnik s prildjučenimi potrdili ti-stih voHvcev. ki so glasovali b potrdi-lom. da so vpisani v drugi volivni enoti, volivni imenik in seznam gla-sovalcev spravi volivni odbor v pose-ben omot in ga pod pečatom ljudskega odbora na-slovi na okrajno volivno ko-misijo. Omot z volivniiTii spisi pusti volivni odbor v volivnem prostoru in odide. Volivni prostor zaklene in zape-čati na enak način kakor prejšnji dan ter odredi stražo. Ključ volivnega pro-stora shrani predsednik. Vso noč nima nihče dost.opa v sobo, kjer je bilo glasovanje. Delo volivnega odbora na dan po volHvah Naslednjega dne, po končanem gla-sovanju, se zberejo vsi člani volivnega odbora pred vrati volivnega prostora, ga odpro in vstopijo. Prepričajo ee ali je vse v redu in tafeo, kakar so pre]š-nji dan pustili. Nato sestavijo o tera zapisnik. Predsednik volivnega odbora pa odnese omot. ki obsega volivne spi-6e, okrajni volivni komisiji. Ako volivni odbor eoglasno sklene in v to privolijo vsi navzoči zaupniki kaadidatov oziroma kandidatnih list, sme predsednik volivnega odbora, ko jfi bil ta sklep vpisan v zapisnik, vzeti omot z vsemi volivnimi spisi takoj po končanem glasovanju in po preštetju glasov s feeboj, da ga osebno odda okrajni volivni komisiji. V tak^n pri-meru odpade poslovanje vsega voliv-nega odbora na dan po volitvah, ra-zen za predsednika, ki ta dan potuje k okrajnd volivni komisiji. Clanstvo v voIivneTn odboru }c drž»Y-Ijanska dolžnost Vsak državljan, ki je imenovan v volivni odbor kot predeednik, kot član ali kot namestnik, je dolžan naloženo dolžnost sprejeti in jo opraviti vestno in pošteno. Iz gornjega opisa 6mo videli, kako pomembne naloge opravljajo volivni odbori Zato bodo krajevni Ijudski odbori ob sodelovanju s frontnirni crganizacijami predlagali za člane vo-livnih odborov le tiste dobre frontovce, ki so že s svojim dosedanjim delom dokazali, da eo vredni takšnega zaupa-nja. Kazenska zaščita in odg^ovomost članov volivnih odborov Volivni odbor kot tak kal?or tudi vsak njegov član uživa posebno zaščito z.ikona. Razžalitev volivnega odbora ali kakega njegovega člana se šteje za razžalitev uradne osebe. Na drugi strani pa je treba pouda-riti, da so člani volivnega odbora ka-zensko odgovorni, če zlorabljajo svoj položaj, če izvajajo pritisk in na ka-kršen koli način vplivajo na svobodo volivca glede uporabe njegove volivne pravice, če dopustijo, da glasuje ne-kdo, ki pi vpisan v volivnem imeniku, ali nekdo na tuie ime; če brez upravi-čenega razloga menjajo volišče, ki je že bilo odrejeno in objavljeno.. Kazen-6ko so odgovorni tudi člani volivnega odbora, ki 60 odrejeni za to dolžnost, pa ob določenem času ne pridejo na d«ločena mesta, da bi izvršili nalogo, pa ne morejo opravičiti svojega izo-stanka ali brez upravičenega razloga zapustijo svoja mesta ali odrečejo pod-pis na zapisniku o volivnem delu. Poročevalska služba V krajih se volitve vodijo iz enega centra, ki ima zvezo z vsemi volišči po kurirjih, ki jh naj dajo na razpolago frontne organizacije. Volivni odbori bodo med glasovanjem potrebovali podatke bodisi o identiteti volivca, o pravilnem vpisu v imenik in podobno. Zato naj volivni odbori tudi s svoje strani poskrbijo za dobro poročevalsko službo. VzgojnJ pomen volitev Ze v uvodu smo poudarili, da pri naših volitvah aktivno sodeluje bodisi kot člani volivnih odborov, kot člani volivnih komisij, kot člani ljudskih odborov, dalje kot kurirji, obveščevalci itd. ogromno ljudi, ki so bili v pogojih kapitalistične države od vseh teh po-slov odrinjeni. Tudi volitve so tak akt, kamor se aktivno vključujejo čim širse mnoiice, da bi se vzgojile in naucile upravljati svojo državo. Naše delo Dosedanji vzgledni predsedniki, tajniki in odborniki ljudskih odborov so bili nagrajeni Dne 3. decembra t. l. se je vršila v Ptuju v Titovem domu konferenca predr sednikov, tajnikov in odbornikov iz ptur skega okraja, ki bi se morala vršiti zoft prvi bitki spoprijela s sovraž-tkom ter ga popolnoma potolkla. 0 je bil začetek ustvarjanja moder-e, regularne Jugoslovanske arma-e, ki je postala strah in trepet vseh )vražnikov naših narodov in posta- 1 z nastajanjem novih in novih enot ločan jaktor v proti-hitlerjevski oalici/i. Po končani vojni se je naša Ar-lada nahaiala pred novimi nalogarni :popolnjevanja in moderniziranja, a bi postala sodobna armada, ki bo iogla zavarovati miren socialističen 'azvoj naše države. Dan ustanovitve naše Armade roslavljajo vsi delovni Ijudje v na-i državi. Spominjajo se padlih bor-ev za svobodo tn neodvisnost ter kupnih naporov, ki so jih vlozili a zmago nad sovražniku Ta dan prihaja do izraza povezanost Arma-de in Ijudstva. V enotah JA se s tekmovanjem v izpopolnjevanju pnpravljajo na naj-večji praznik Armade. S tem dajejo na;boljH odgovor vsem klevetnikom naše države, Partije in Armade. Tudi enote garnizona Ptuj se pri-pravljaio, da ta praznik proslavs Čim dostojneje. V raznih podjetjili bodo v času pred 22. decembrom pripadniki Armade imeli predavanja o ustvarjanju in razvoju JA. Prire-jen bo pa.Ttiza.nski marš, v katerem bodo sodelovah poleg pripadnikoo JA tudi ostali. Na predvečer prazni-ka bo v Titovem domu v Ptu/a siavnostna akademija pripadnikov JA in civilistov, na praznik sam pa športne prireditve in šahovska si-multanka. Ob 22. decembru bo ponovno do-kazana enotnost Armade in Ijudstva, ki sta neločlHvo povezana v skup-nem prizadevanju, ostati in vztrajati v borbi, ki jo bijejo noM namdi skup-no s KP, svojim CK KPJ in tov. Titom za pravilne in praviČne od-nose med socialističnimi drzavami in komunističnimi partijami. G. S. Tovarniške komite Tovarne glinice in aluminija v Strnišču je sprejel nove člane in kandidate KP V ponedeljek 5. decembra 1949. je bilo v Strnišču na redni partij-ski konferenci koraiteja KP Tovar-ne glinice in aluminija sprejetih v članstvo KPJ 18 kandidatov, v vrsto kandidatov KP pa 39 članov delov-nega kolektiva. Sedaj je iz vrst čla-nov delovnega koiektiva zajetih v KPS skoraj 20 odstotkov vzglednih delovnih ljudi iz Tovarne aluminija in podjetja Gradis. V vrsto članov KPS je bil sprejet tudi tov. ing. Maister Borut, ki je s svojim odno-som do interesov delavskega razre-da in s tovariškim odnosom do čla-nov delovnega kolektiva izpolnil vse pogoje, da pride v vodilni od-red delavskega razreda. V začetku konference je prikazal navzočim org. sekretar tov. Vidovič vlogo KPJ in namene Informbiroja, ki stremi za razveljavljenjem sve-tovnega ugleda CK KPJ in tovariša Tita, da bi lahko narodom Jugosla- vije vsilil svoje vodstvo. Delov-no ljudstvo Jugoslavije je na stra-ni Članov KPJ, Centralnega komiteja KPJ in tovariša Tita v borbi za ohranitev pravic malih narodov in za zgraditev novega družbenoga re-da po načelih marksizTna-leninizma brez instrukcij Informbiroja. Org. sekretar OK KPS Ptuj, tov. Mavzer Ivan je imel na konferenci kratek referat, v katerem je med drugim nakazal perspektive dela tovarniškega komiteja ter je ob-' enera čestital sprejetim članom in kandidatom KP, prlkazal ija jim je tudi lik komunista. Dolgotrajni ap-lavz je bil priznanje navzocih, da bodo v globokem zaupanju v CK KPJ in tovariša Tita vršili nenehno borbo. da bodo rastle zgradbe tovar-ne v StrnišČu in da bo vzporedno z zgradbami rastel tudi lik komuni-stov in delavcev. K. V. Po izčrpanju kredita za komunalno dejavnost bo znatno dvignjeno gospodarstvo vasi Leto 1949 bo kmalu konec. Dnevno življenje je prineslo s seboj mnogo družbenih potreb, ki jih ljudstvo na vaseh in v mestu iz svojih sredstev ne more zadovoljiti. Razni predlogi delavcev m kmetov ter delovruh in-teligentov dajejo sliko potreb svo-bodnih ljudi ob pogojih družbenega gospodarstva. Okoli 7 milij. dinarjev neizcrpanega kredita bo zajelo v naj-krajšem času vrsto ljudskih pred-logov, ki bodo uresničeni v okviru komunalne dejavnosti. Uporaba materiala te vrednosti bo zahtevala delovne moči na vaseh, ki so se do3lej ponekod preživljale iz dnin na zasebniti gospodarstvih, od koder jih ni vodila pot iz začasne zaposlitve v stalno, iz zaostalosti in neizobraženosti v tečaje in šole itd, Staliače novih odborov bo v mnogih ozirih dosti laije, ker bo izčrpanje kredita za letošnje leto in začetek črpanja kredita za prihodnje leto predstavljal za vasi živahno komu-nalno dejavnost. Ta bo dajala vasi novo hce, premalo zaposlenih polno zaposliiev, mladim, odločnim in uka-željnim pa možnost živijenjskega razvoja in prehoda preko krajevne zaposlitve v stalno produkcijo in za-druiništvo. Predvolivni sestanki na vaseh in konference predstavnikov KLO v Ptuju so potekli v duhu razprav-ljanja o vprašanjih komunalne de-javnosti. V kolikor ni bilo vprašanje finančnih sredstev, je bilo sprcženo vprašanje materiala. Popravilo cest, graditev mostov in brvi, cistern in vodnjakov, ureditev uradnih prosto-rov itd. je vezana na gradbeni ma-terial: cement, opeko in les, steklo in druge surovine ter izdelke in orodje. MLO Ptuj bi moral izčrpati nad 600.000 din preostalega kredita, Obrež nad 320.000 din. nekaj manj pa Juršinci, Grajena, Vurberk, Ptuj-ska gora in vrsta drugih krajevnili odborov. Večina KLO je oosvetila skrb gospodarskim potrebam, neka-teri KLO pa tudi notranji ureditvi uradnih prostorov, šol, gostinskih obratov, čevljarskih delavnic, kovač-nic in drugo. V to vrsto KLO-jev spadajo Gorca-Dežno, Markovci, Ki-car, Marjeta, Skorišnjak in drugi. V Oi*možu je vprašanje kinoaparature, električne cestne razsvetljave, po-pravila avta RK, otroškega igrišča, ureditev pralnice in krpalnice ter po-pravilo treh vodnjakov neodložljiva nujnost. Na učiteljska stanovanja, pro-svetno dvorano, šolske klopi in opre-mo za poročno dvorano misli KLO Podgorci, ima pa samo 26.000 din neizčrpanega kredita. Okrog 300.000 din bo izčrpal KLO Obrcž za nape-ljavo telefona, ureditev uradnih pro-storov, razsvetljavo na postaji in za druge manjše potrebe. Glede potreb samih ni težko, saj ljudstvo dnevno stavlja potrebne predloge, gre samo za to, da bado novi člani KLO toliko ssmoiniciativni in vztrajni, da bodo začeta dela pri-vedli do konea in pritegnili k delu take ljudi na vaseh, ki bodo zavest-no in z voljo sodelovali pri izvajanju komunalnih del, ne pa z namenora, da bi na škodo ljudstva čim preje, izčrpali kredit. Pri tem bodo ne-dvomno navezani na pomoč OLO, v kolikcr gre za kontingente mate-riala. ki jih ni na lastnem terenu. Na vaseh in v mestu ne bodo zrasli tako samo ljudstvu potrebni ab.jekti in se olepšali družbi potrebni pro-stori. Obenem z objekti bo zrasla v graditeljih zavest, da je družbeno gospodarstvo osnovna opora za boljže življenje dc!ovnih ljudi na vaseh in v mestih. Nove KLO Čakajo nove naloge, ki pa ne bodo težko iz-vedljive, če bodo nri delu sodelovali ljudje, ki se zavedajo. da že sedaj dnevno rabijo, 6esar sami še doJgo ne bi zgradili, zaradi Čessr ne bodo hoteli zamuditi prilike, da to l^hko takoj skupno zgradijo. V. J. Za dvig življenjskega standarda mater in otrok NaSa država je v izvajanju ustavnih določb razvila uainaprednt;]So socialno zakcnodajo tudi na podrocju zaščjte ma-tere, otrok in družuie. Ta zaščita prihaja do izraza tako v predpisih o socialnem zavarovanju kakor tudi v posebnih uredbah. kakor v UTedbi o varstvu no-sečih žen in doječih mater v delovnem razmerju, ki je bila letos izpopolniena in zagotavija noseči in doječi materi trime« sečni' pkičan dopust, ter v predpisib o dodatkih za otroke in raznih drugih ukrepih na področju higienske zašČite, ureditvi dečjih domov in jasli itd. V nadaljnji' izgraditvi zaščite matere, otrok in družine pa ie zvezna vlada pravkar napravila nov izredno pomem-ben korak z uredbo o ^motni pomoči za otroke delavcev, nameščencev in usluž-bencev, s katero ]e po najnaprednejSih načelih tesila vprašanje pomoči druži-nam delavcev, naineščcncev in uslužben-cev z otroki. Podpora za oprento novorojenčka Z uredbo je predpisana podpora za opremo novorojenčka v znesku 2000 di" narjev. Ta podpora se izplača na podlagi izvida pristojnesa zdravtiika. da je po-rod pričakovati v enem mesecu, a!i na podlagi potrdila. da se je rodil živ otrok. Zvezno ministrstvo za trRnvtno in pre« skrbo bo zagotovilo enkratni nakup kompleta tekstvlneKa in sanitarnega rm*-teriala za nego otroka v prvih šestih mesecih. Podpora za rnočnejšo prehrano niatere in novorojencka Žena v delovnem razmerju ima pra-vico do denarne podpore za močnejšo prehrano matere in novorojer.čka v zne-sku 000 diriartev mesečno, in sicer za ves čas, ko je na dopustu zaradi ncseč« nosti in poroda, ini še tri mesece po pre-nehanju tega dopusta. Zavarovanec pa dobi za ženo, ki ni v delovnem razmerju, podporo v isti višini tri mesece po otro-kovem rojstvu. Ta podpora preneha v primeru splava ali rojstva mrtvorojenega otroka, nadaljc v primeru prenehanja delovnega razmeria. ki ni biio razrešeno po veljavnih predpisih. Stalni denarnl dodatek za otroke Zavarovancu pripada za vsakega otro ka, ki ga vzdržuje, denarni dodatek v stalnem mesečnern znesiai, in sicer: če ima 1 aii 2 ntroka po 175 din za vsakega otroka, če ima 3 do 5 otrok po 250 din za vsakega otroka, če inia 6 do 8 otrnk po 350 din, če pa ima 9 a!i več otrok. po 500 din za vsakega otroka. Ta dodatek pripada zavarovancu za ves čas, dokler je v delovnem rartrcrju. pz tudi po pre-ne! ¦ ¦¦¦ r va Po- ko p na pocllasi socia!ncž:a zuviirovania Ce je zavarovančeva plača določena po de!ov-nem učinku ati na uro, pripada zavaro-vancu dodatek za otroke za tiste koic- darske mesece, v katerili je dejansko delal vsaj 25 dni, in sicer poln redni de-lovni čas. Tu se vštejejo tudi dnevi, za katere je imel delavec pravico do plače ali do gmotne preskrbe iz socialnega za-varovanja. Vštejejo se tudi opraviceai izostanki, če je delavec v zadnjem tne-secu dejansko delal najmanj 18 dni. Dodatek za otroke pripada tudi za ne-zakonske in posvojeue otroke, vnuke in pastorke ter tuie otroke brer staršev, in sicer praviloma do dopolnjenega 17. le-ta, oziroma do 23. leta za otroke, ki se šolajo. Dodatek pa ne pnpada za otroka, ki ima več kakor 1000 dinarjev rednega rnesečnega Čistega dohod'.;a od svoje zaposlitve ali štipendije oziroma za otro-ka, ki ima v državnem zavodu ali usta-novi popoino oskrbo. Denarne podpore družlnam z več otroki Zavarovancu, ki ima ^vojs ali ve2 otTOk, pripada ob rojstvu tretjega ox. vsakega nadaljnjega živorojenega otroka enkratna denarna podpora, in sicer: za tretjega otroka 3U00 din, za četrtega 4000 din, za petega 5000 din, za šestega 60C0 din, za sedmega 7000 din, za osmega 8000 din, za devetega 9000 din. za dest-tega fen vsakega nadaljnjega otroka pa 10.000 din. pri čemer se štejejo živi otroci. K skupnemu številu otrok se računajo tudi posvojeni otroci, za novorojenega pa se šteie samo lasten zavarovančev otrok. « Kdo ima pravtco do dcdatka in podpore Pravico do poclporc za oprcmo novo* roierička, do podpore za močneišo pre* hrano matere in novorojenčka in do podpore družinam z več oiroki inia za-varovanec, ki je prebil v delovnem raz-merju brez presledua najmanj 6 mesecev a!i s presled!vi v zadnjih dveh letih 18 mesecev. Svojo pravico uveljavi za« varovanec pri mestnem (rajonskem) organu socialnega zavarovanja. Stalni mesečni dodatek za otroke pa pripada zavarovancu ne glede na tra-ianie delovne dobe. Odiočbe o dodatku za otroke delavcev in uslužbencev, za-posienih pri državnih. zadružnih in dmž-benih podietiih, uradih in ustanovah u-daja deiodajalec. sicer pa mestni (rajon-ski) organ soc^alnega zavarovanja Od-Ir>č5e za dodatke za otrnke uživalcev pokojnine ali dodatne gmotne preskrbe izdaia organ. ki »zplačuje pokoinino ali preskrbo. Zavarovsnec, ki mu je priznana pra-vica dodatka za otroke, je doižan nai-kasneje v 15 dneh javiti vsako spre-membo. ki ima za posledico izgubo pra-vice do dodatka ali znižanje tega do-datVa, sicer je doižan oovrniti državi razliko. Novi predpisi veljajo od 1. decembra t. 1., ko prenehajo veljati dosedanji pred-pist Ptujska mladinska četa se je vrnila iz akcije Poslednja skupina mladincev iz ptujskega okraja, ki se je v letoš-njem letu udeležila mladinskih de-lovnih akcij, je blla ptujska četa v sklopu Oblaatne mariborske mladin-ske delovne brigade »30-letnica SKOJ-a«, ki je delala na gradilišču Novega Beograda. V taborišču »Jo-ža Vlahovič«, v katerem sta bivali 102 brigadi, je bila Olilastna mla-borska mladinska delovna brigada »30-letnica SKOJ-a« er.a najbolj-ših in je v priznanje za to tudi pre-jela prehodno zastavico glavnega štaba. Za svoje velike delovne U3pe-he je bila brigada še3tkrat progla-šena za udarno, na zaključni sveČa-nosti pred odhodom z gradilišča pa je bila odlikovaBa z Redom dela I. stopnje! Mijogo so doprinesli k te-mu brigadirji iz ptuiskega okraja, ki sč tvorili približno eno tretjino brie:ade. V ptu.iski Četi je bilo pro-glašeno tudi največ udarnikov v bri-gadi. Ta častni naslov je p^eielo 20 brigadirjev \z ptujskega okraja. med katerimi sta mnogo doprinesla k do-dosežrnim uspehom zlasti Flis Dra-gica in Leskovar Barica, ki eta bile vselej mpd prvimi. Veliko priznanie vsej mladini ptujskega. okraja pa je to. da so Stirje roladinci bili pred-lagani zaradi svojeea požrtvovmlne-ga de^a za od!!kovam'e z M^diljo dcla. To so Podbrepr^r Stane, Lovrec Franc, Polšak Zofka in Gatrovcc Ppter. Ti tovariši so zgled vsei mla-dini pri marljivem dolu na izgradnji npp«3 socTfl.l!«!+i.Tne prest.r^nfce. V petek, 2. t m. zvečer se ie nn žplezniški posteif ^b alo preko 200 mladincftv, mladink in pionirjev, da bi pričakal: pvo^e tovariSe. ki S3 vrn-ča-^o z RTpdilJšča ?^ove,^a Beogra^^.. Se-kretar OkT*ainor?a komiteia LM^ tov. šepula Jože je v imenu vse mln-dine ptuiskesfa okraja pozrlravii bri- gridirie ir> ne jim. zshvalil, da nn dostojno predstavh'p.li tnladino r>fin-sk^sra okra.ia v Oblrrtni "mlndirski d^lovni brigadi ter tr.ko branili slav- ne tradicije, ki jih iTnajo mladinske delovne brigade iz Ptuja in okolice na mhdinskih delovnih akcijah. V imenu naših najmlaiših-pionirjev je pozdravil svoje starejse tovariše pio-nir Kostanjevec in jim v imenu ptujskih pionirjev obljubil, da bodo oni, pionirji, ko dorastejo, po njiho-vem zgledu prav tako požrtvovalno služili domovini in Partiji. — Nato so brigadirji s pesrnijo odkorakali na večerjo, uakar j« bila njim na čast prirejena mladinska zabava. K. M. Vedno dalje od zostalosti, vedno bližje napredku Na Dan republike so v Iadjedelnici na Rckl sploviU žetrto v letošr.iem le.u z^rajcno prekooceansko motorno ladio z nosiinc-tjo 4005) ton. Ladja se imeouie »Titograd* in Je tako} po tem izvršila svoio poskusno vožnjo. Istočasno ]e \i-vršila poskusno vožnjo tudi ladja jstesa tipa »Saraievo«. * V »oboto, 10. decembra se bodo kon-čala zldarska dela študintskesa nasclia v Novem Beogradu. Štirl velike petnad-stropne zgradbe bot!o v prvšh dneh ja-nuarja prniodnlega leta Z2sedli študenti bcosrajske univerze. 4003 študentov bo v njsh našlo udfibne prostore za ž'vl.|en]e in izpopoUijevanje svojega znanja, ki rm bo služilo pri nadaljnii graditvi nzle domovine. V Zax?dovSčih v Bosnl Je pred kratkin račcla obratovatf veSika tovarna tnoir tcižnih zprarfb. V njej izdeluieio lesene stanovaniske hise iz odpttdkov žagarskSi cbratov, k! jih doslei niso mogli izrab-IJatl. Tovarna Iraa vc!!kans!io zinogUi-vost. Dnevno bo Jzdelala 4 hiše v vcc tipih. Postavitev hiše osnovnsga tipa traja 10 ar, Ta tovarna bo s svoJsniJ s/delki v ve!Iki tneri odpomoKla stano-vnnjsketru prohJenu fbstl v bližinl vcli-kih indu5tri}sk!h podietJi. * V Dem!r fflsarfn v fažnl Makedoni.i so nb pršlikl geološk!h raziskovanj odkrfH veilka Ifžfšia limonlfove železne rua«. Rudnlk bo imol kap^cHeto, ki bo dose-zalo kapacheto rudnikov v Varešu in ? j:?ff;!L Alollbden. k\ je potrebeo za \tt delovanfe ebstl^nega |e!da. so odkriii našl stro' ovnlakl v mno^h krajih našs države. Pobs t55;a ie bflo odkrltih š? vellVo drtiKth rudnln v edr.stvenfh kcl-člnah v svetii. Vse te dra«:occne kovlm, ki se že na mnoidh inestlh pridobJvajfl, predstavljafo veHkan«ko bo^astvo, ki bo služflo boljšemu žhijenju našSh de-lovntli ijudL J Na§a tetplfka lndustr!?a Ie začela ?z-delovat! kljtib biokadl držav 1-udske de-mokracile borbena letaia — lovce, kar pri?ds obrat za izdelovanje žičneca pletfra 174%, Okrajni mliiU PtuJ: obrat I. iO4Vo, obrat II. 125V«, Ormoška ope- karna Onnof 118%, Okrajna opekarna Janeževci 124«/b. Kot je li rezultatov rarvidno, zajema tekroovalni duh s č^som vse delovne ko-lektive lokainj tndustrije v ptuJsRem okraju. Priporočljivo bi biio, podobna tekmovanja izves« pogosteje ter siediti mnogiin zveznim in repubiiskim podjet-jem in r>bratom, kjer Je tekmovanje po-stalo stalen način dela. Z vsakim dnem več proizvodov našim potroT;nikom — to je*najsigurnejša pot v boljše življe-nje. C. A. Delovni kolektiv državnega posestva v Dornavi ima 7 udarnikov Med delovntml kolektlvi v ptnj^kem okraju, ki sv: boriio za večjo storiinost fiola ter s tcm za do- ln preseganje pJanskih nalog v na5nčno svetlobo tu ni mogoče nadomeetiti s ka-tero koli drugo svetlobo, ampak 10 je treba nadomestiti z enakovredno svetio-bo. A tudi to smo že dosegli. Imamo že take svetilke, katerih svetloba )e zelo blizu sončni svetlobi. ZlVrZEMLJEVID 2ivo fotografijo imamo — filin. Zivega zem!'evida še nimamo. Če pa bi ga imeli, bi videli na njem čudne reči. Pred našimi očmi bi se Amerika po-časi snela s svojega mesta in odplula v smeri proti Aziji čez Veliki ocean. Plula ne bi zelo hitro, samo približno tri metre na leto. Če pa bi lahko to gibanje po-6pelili na zeinljevidu, bi videli, da bi konec konca plula k Aziji, zadela ob njo t.. strla in polomila njene vhodne obale. In tedaj bi sestavih Amerika in Azija skupaj eno veliko azijsko-ameriško celino. Do tega bo nekoč prišlo, če je Wegenerjeva teorija o premikanju celin Tiravilna. Na živem zemljevidu bi opazili, da morja niso nespremenljiva, da spremi-njajo svo;e obrise kakor voda na krož-niku, ki ga tresemo. Morje bi naskako-valo kopnino in poplavljalo cele dežele, tvorilo vedno nove zalive morske oži-ne, otoke in zemeljske ožine. Takoj na-to pa bi spet odkrivalo velikanske po-vršine svojega dna. In še mnogo drugega bi videli. Z gora tekoče reke bi pred našimi očmi odna-šale peščeno zrno za zrnom in tako raz-vlekle ter odnesle gore v morje. Gore bi se po!agoma vse bolj nižale," doline na vee bol; širile. Gorovja bi 6e raztrgala v posamezne gore. Konec konca bi videli na mestu gorate dežele ravnino. Tedaj pa pa bi se iz globine fhorij dvignili naoubani skladovi novih gora in gorovij. Niti zemeljska skorja sama na tem oživelem zetnljevidu ne bi bila nepre-mična. Posamezni njeni deli bi se dvi-gali, drugi pa us&dali — kakor se pri tehtnici dviga ena skledica, kadar se dru-ga niža. ' Ponekod zemeliska skorja ne bi vzdr-žala take napetosti in bi počila;. nasta^e bi razooke in tedaj bi videli, kako prMe do otresa. $e hitreje bi se premikali pred našimi očmi gozdovi, stepe in pustinje. Gozd bi naskakoval tundro, stepa bi se pomika-la na sever beJefemu gosdu za petami, pustinja bi naskakovala stepo.'O tem gi-banju goz-dov, step in pusiinj prioovedu-je v eni 6vojih knjig učeniak Williams, član naše Akademije znan-osti. Črno vejevje rek bi se na živem rem-ljevidu gibalo in raslo. V goratih krajih bi zdaj tu, z~daj tam nastajale nove reke. Včasih za-dostuje ena nevihta, en sam silen naMv — pa se rodi reka. Pred našimi očmi bi ei mlada reka dolbla v zemlji žleb, si kopala strugo tako, kakor gradl človek prekop. Videli bi, kako nasta'a;o na poti reke zavinki tam, kjer mora reka obiti oviro, kjer na-leti na pečino, in kako jo pečlna odbfje v istem kotu, v katerem je reka butn.i'a t vanjo. Jasno bi spoznali, da živi vsaka reka evoje, dogodovšMn, boja in dela oolno življenje. Dognali bi, da reke ni-kakor niso tako ločene med sebo|, kakor je videti, kadar gledamo na navaden nepremičen zemljevid. Na živem zem'je-vidu bi 6e teke borile med seboj odje-male druga drugi pritoke in osvajale povirje in porsčje sosed. Včasih bi izšla premagana reka iz bitke ekoraj brez vsa-kih .pritokov kakor vojak, ki so mu od-sekali roke in noge. Tako se je zgodilo nekoč z reko Maaso, ki ji je desne pri-toke odvzel Ren, leve pa Seina. Razumeli bi, da pozna tudi reka mla-dost in starost. Največje reke, kakor na primer Miseissippi, so bile nekdai mladi. močni hudourniki. Hrume in šume je drv.el nekdaj Missi-ssippi Tiizdol. Krčil si je oot naorei, tako da je z odlomki skal bombardiral ovire. ki jih je srečal na poti. Sedai pa stari Mississippi, ki je zrasel v velikana in se zdebelil, s trudom vl«če svoje vode in se duši v naplavinah, ki jih je sam na-kopičil. Vedno višie je blato na njego-vera dnu in vse bolj mumasi strugo. Reka nima moči, da bi poglabljala evojs dno, da bi se prebila da!je. Dr-ugega ni v stanu napraviti kakor umakniti se brez boja ogniti se oviri v širokem zavinku na desno ali levo. Vedno bolj pogosto spreminja svojo strugo in zapušča za vcelej me&ta, ki eo irasla na njenih bre-govih. In ]e ponekod pričajo ozka, dolga in zavita jezera, da je tu nekoč tekla reka Mississippi. Iz oblike jezera je raz-vidno, da je to košček reke, ki ga je izgnbila pri svojem umiku. »Bicksby! Naipnite ušesa pri .Prezident-6kem otoku' in pri ,Stari kokoši1... Vo-da cplakuje bregove in njihovi obrisi ee nenehoma sjireminjfljo. Sedaj ne spozna-te več sipine nad točko štev. 401!« Tega ne piše 0 Mississippiju kak geo-log ali hidrolog, ampak 6tari mornar-pi-lot in znameniti pisatelj Mark Twain Reke, jezera, otoki, rti, zalivi, cžine — vse se spreminja v prirodi in bi ee spreminjalo pred naini na živem zemlje-vidu, če bi ga imeli. Kaj pa človek? A!i bi ga lahko vldeli na zivem zemljevidu? Cloveka nikakoi ne bi našli, tetudi bi bil živi zeml'evid tako velik kakor Rdeči trg v Moskvi. Merilo nam ne bi dovolilo, videti ilo-veka. Opazili pa bi njegovo delo. Videli. bi, kako se na mnogih mestih kodrasta volna z gorskih pobočij. To je človek iztTebil gozdove po go-rah, to 60 njegove črede popasle oobočja' do golega. Videlibi, kako se na mnogih msstih zemeljske površine razširja svetlozeie na barva, kako zaliva temnorjava pro-stranstva step in vdira klin-oma v temne page gozdov. To je na zemljevidu nevidni človek obdelal in posejai nove površine. Spočetka majhna polja sredi gozdov se širijo in spajajo z drugimi polji. In že so gozdovi 6amo še otočki sredi polj. Videli bi, kako človek ruži in gTadi. Ne bi pa mogli odkriti reda in načrta v delu, ki ga je človek opravljal do da-na^njih dni. Tu so reke, ki so usahnile zato, ker je človek irtr&bil goidove na razvodjih in izkrčil ledine. Tu 60 peščene sipine v pustinji. kl jih )e spro«til človek. Tako bi poiagoma odkrivali vedno kaj novega na živem zemljevidn. Kar bilo prej videti slutajno tn zagonetno — obrat reke v njenem toku, raztrgano grmovje, krivuljasta črta mor-eke obale — bi sedaj razumeli kakor uganko, ki smo jo nenadoma rešili. Raznmeli bi, zakaj je Volga na iem-ljevidu podobna velikemu drevesu ki ima pri vrhu mnogo vej, spodai pa je skoraj brez njih. Koliko vejratih prito-ko\ se izliva v Volgo na obeh straneh nad Saratovcm, a kako malo pritokov ima v «podiuem toku. To je zategadelj, ker naskakuje Volgo 7 jugovzhoda pu-stinja. Pri pogledu na iivi Temljevid bi spo-znali, raka) vzhodne obale Amerike ustreza;o zahodnim obalam Afrike Tam, kier je y Ameriki izrez, je v Afriki štrli-na. Geofizik Wegener pravi. da 6e ie Amerika nekof odtrgala od Starega 6ve-ta kot vehkanska gruda in odp?u!a Drotl zahodu. Snoinali bi, da Veliki ocena ni zgolj ocean, ampak brazgotina. rana na telesu planeta, ki je po Pickeringovi hipotezi nastela tedaj. ko se ie luna odtrgala od zemlje in šla svojo pot In okolnost. da teži Amerika na vzhod k Velikemu oceanu, bi se nain ra/jasnile: zemlja hoče po prelomu svojega oboda priti polagoma v ravnotežje Ves svet bi nam bil drugačen, nov če bi lahko gledali tak živ zemljevid. ..Prosim naj ostane med nami "KJajlepše je, Če so stvari na svcr 1 v jem mestn. Stanovalci *Dravske 8« so dali 29. novcmbra zastavo na svoje mtr sto. Tam ie visela še 8. decem-bra t l. Verjetno v tef hiši niso vse dni praznovali 29. novembra, ko je visela zastava. * "Kinogi šofcrji raje prevažajo tovore kot Ijudi. Prvi se vsaj ne bojijo nagle vožnje, ostrih ovinkov, podirar nja ograj in dragih potrdh doživlia-jev. Sofcr Ogradovega tovornega avto-mobila, ki vozi dclavce na Strnišče. bo tudi kmalu prevažal samo tovore, ker mu delavci več nc zaupajo svojili življenj. • T^nkrat vse prav prlde. *-* Nokaterim Ijudem je prav, da se niso odvadili nazivanja »gospod< in »gospa«. Odkar nas Informbiro ponuja Za~ pada, smatraio ti Ijudje, da jim sedaj zopet pristoja naziv »gospod. in »go-spa«, mesto »tovariš« in »tovarišica«. * Wčasih postancjo enostavne sivari komplicirane. Ko so opazili, da }e imel most čez Studenčnico napisno ploščo »6 tom, ie moral mariborski avtobus ostajati Ttq Brega, odkar pa ie dobil most na-pis -»10 ton«, avtobus zopet redno vozi na ptujsko avtobusno postaio, Na enostavni način je bila odprav-Ijena prometna ovira. * Qr)ecerijske trgovine imajo napis: *-* »Vrečice princsite s seboj, sicer ne boste postreženU. Dobro, da nima rešilna postaja RK napisa: »Prinesite s seboj benzin, sicer ne boste rešeni«. * r\biskovalci Ptnja trdijo. da je ptuh ^ sko mesto podobno vasi. ker pri mnogih himh redijo svinje Ta trditev več ne drži, ker je mncr go prašičev poklanih vsled lažne p(r Tole, da bodo meščanom odvzete svr nje za družbeno preskrbo. • \javadno potujejo votniki s prtljago, 1 v ob sredah in sobotah pa potuje na vlakih in v avtobusih v Maribor prtljaga s potnikl. To koristi prometn in tudi maribor-skemu prostema trgn. * čktnar sovjet. umet. film. 16.—19. dec. 1949. Aleksander Pariio-menko, sovj. umet. film. 20.—26. dec. 1949: Danajske melodije, avstrijski umet. film. Od 27.-29. dec. 1943: Kako se Je kaii-lo jeklo, sovj. umet. filtn. Od 30. dec. 1949 do 5. januarja 1950: Plinska luČ, ameriški nmet. film. Pllnska luč, ameriški umet. film. Preskrba MINISTRSTVO ZA TRGOVINO IN PRESKRBO LRS obvešča: potrošnike in opozarja osebje trgovskžh podjetij na naslednje: Na podlagi do sedaj ugotovljenih ne-pravilnosti pri tehtanju in zaračunavanju predmetov zajamčene preskrbe opozar-jamo potrošnike, da pri nakupu predme-tov pa^ijo predvsem na: 1. vrečiice, last potrošnikov, kakor tudi nove vrečice, v katerih se izdajajo pre-hrambeni predmeti, se ne smejo zaraču-navati v težo blaga. Prav tako se vre-čice ne smejo posebej zaračunavati. 2. Olje se prodaja na kilograme in ne na litre ter je potrebno posodo pred-hodno stehtati im pri dokončnem tehta-nju težo posode odšteti. 3. Pri zaračunavaniu blaga, ki se pro-daja po cenah, kjer so zaračunane poleg dinarjev tudi pare (n pr. 6.20 din) se ne sme zaokroževati cene navzgor pri enem predmetu (n. pr. 6.20 din na 6.50 din), temveč se zaokroži le v skupnem zne* sku nakupa, ako je to potrebno. 4. Pri prodaji tekstilnega b!aga in obutve morajo prodajalci odvzemati sa« mo po predpisih doloceno število točk. Prodajalce opozarjamo. da se strogo drže že prejetih navodil glede zaračuna-vanja in tehtanja embalaže, odvzemanje točk in zaokroženja cen. Da bi se poslovanje v trgovinski mreži rboljšalo, pa opozarjamo tudi vse po-trošnike, da pri samem nakupu pazijo na pravilno postopanje trgovskega osebia pri razdeljevanju predmetov zajamčene preskrbe, kakor tudi pri nakupu vseb ostalih predmetov Vsakc nepravilnost je treba razčistiti na samem mestu s proda« jalcem in poslovodjo. V primerih, ko se zadeva ne more takoj rešiti, naj potroš" niki nemudoma obveste trgovinsko in-spekcijo pri okrajnem oziroma mestnem Ijudskem odboru. Iz oisarne MTP. Fizkultura Vršijo se letne skupščine telovadnih društev Letna sezona je končana, snega še m, pred fizkulturnimi organizacijami je to-rej sedaj naloga okrepiti in učvrstiti or-ganizacijo. Sedaj je čas, ko se vršijo od osnovnih organizacij pa do zveze usta-novne skupščine, na katerih si, po Dre-gledu dosedanjega dela, fizkultur po-stavljajo naloge in obveze za bodoče delo. Do sedaj so v ptujskem okraju iz-vedla letne skupščine že V6a telovadna društva, razen telovadnih društev Vid, Podiehnik in Velika Nedelja, ki pa so tu popolnoma neaktivna in jlh bo po-trebno na novo ustanoviti. O fizkultur-nikih Velike Nedelje smo pred kratkim sicer neka} čitaH, toda Okrajni telovadni odbor je ugotovil, da se tam društveno vodstvo še ne zaveda svoje naloge. — V petek, 25. novembra t. 1. se je vršila letna skupščina Telovadnega društva Maritovcl Vodstvo se je na skupščino 6icer pri-pravilo, toda ni p-ovabilo niti enega čla-na Okrajnega telovadnega odbor.a. Iz re. ferata dosedanjega predsednika društva tov Štrafele Antona je bilo razvidno, da je v društvu sodelovalo premalo mladi-ne, česar je zopet kriva silno 6laba po-vezava rnladinske in fizkulturne organi-zacije. Kljub temu pa je društvo v pre-teklem letu dcseglo nekaj lepih uspehov Prirejena je bila v marcu telovadna aka. demija. sodelovali pa so tudi pri okraj-nena telovadnem nastopu, pri nastopu v Strnišču in okrfljni telovadni akademiji v Ormožu. Najboljši pa je bil telovadani nastop v pričetiku septembra. Tudi Prešfmova nroslava je bila poverjena telovadnemu društvu. V planu. ki je bil sprejet, je predvidena nadaljnja izgradnja letnega telovadišča ter izvedba telovadnib. aka-demij, telovadnih nastopov in krosov. Za predsednilca družtva je bil ponovno iz-voljen tov. Strafela Anton, za podpred-sednika Golob Janez, za načelnika Stra-fe'a Jože in za načelnico Štrafela Tere-zija. Telovadno društvo Markovci ima že d.olgoletno tradicijo. zlasti t orodni te-lovadbi, katero bo U6peio obdržati na radovoljivi višini le na ta način, da bo vključilo v svoje vrste čim več mladine. Zato je nujno potrebna povezava s tam-kaj&njiin mladinskim aktivora. Telovadno društvo Sloga — 6rmož je svojo skupjčino v eobo^o 3. t. m. iz-vedlo tako, da vse kaže, da bo prava preokretnica v dosedanjem delu tega društva. V času priprav na letno skup-ičino je pristopilo k društvu 65 novih članov; pričela se je tudi redna teJovad-ba — okoli 270 fizkulturnikov in fizkul-turnic je sleherni dan bilo na redni telovadbi. To je uspeh, kakršnega ni dt>_ seglo nitj eno društvo v ptujskem okra-ju. Tudi v tekmovanju za ziiačko eo bi'i najboljši. 120 osvojenib značk je dakaz, da se zavedajo v Ormoru pomena mno- žičnosti fizkuHnre. Skupšcme se je ude-ležilo 86 ljudi. V imenu odbora je podal poročrilo o doee-danjem delu tov Sonaja, Nakazal je samokritično vse napake, ki 60 bile storjene do sedaj. Poudari! je tudi pomen ideološke vzgoje fizkulturnl-kov in pomen množičnosti Iz poročUa račelnika so bili razvidni dosedanji uspe. hi posarneznih sekcij. Precej agilna ?e bila, msd drugiin tudi nogometna sekci-ja. ki je odiarala 18 tekem. Predsednik mestnega ljudskega odbora tov. Kojc ie obljubii, da bo ljudska oblast vsestran-sko pomagala fizkultuniikoin pri njiho-vem dehi; opozoril je tudi na sodelova-nje fizkulturne organizacije pri volitvah. Sprejet je bil tudi realen plan o bodo-čem dehi. ki predvideva množičnost. %o-delovanja na raznih prireditvah in na-stopih ter ureditev dvorane. Izvolien ;e bil tudi upravni m strokovni odbor, v katerem so v glavnem odborniki. ki so vodili društvo tudi dosedaj. Telovadno društvo Sloga iz Ormoža je pokazalo, da ee zaveda politično ideološke vzgoje fiz-kulturnikov in njihovega sodelovanja v naši socialističei stvarnosti ter mijnoeti množičnega dela in bo vsled tega go-tovo doseglo tudi terou primemo lepe uspehe. V nedeljo, 4. t. m. se je vršila letna skupščina Telovadnega društva Strnišče, ki se 3 je udelezilo približno 100 članov To je društvo, ki ima najboljše pogoje za svoj razvoj. Dosedanjega nezadovo-Ijivega dela tega drušfv^ ic i riva ore<1-vsem nezadofitna pv- ' ¦>¦* ¦>. upravo tovame in C • ,