Mestna barvana se je preselila v nove prostore
Po adlofcu o petletnem  plamu  razvoja
ttarodnecja gospodarstva v ptujskem okraju je za leto 1949 predvidena pr6-fcftlitev mestne barvarne in apreture v Ptuju v nove prostore Ta preselitev je bila izvršena v začeiku junija t. 1. Mestna barvama in apretura dela sedai v novih in higieničnih. prosLorih, kjer 60 p^Kioji za delo mnpogo ugodnejši vn storilnost dela povečana Z dmqe stra-ni je pa izvršena preselitev dokaz, d*a se točno rešuieio po vsei naši državi in v ptujskera okraju po petletnem pla-nu predvidene qospodarske naloge tpč-no i-n po planu in da s tem tndi ptuj-ski okraj z vsakim dnem odistranjuje ostanke qospodarske zaostalosti in ustvarja   pcVgo!e  za  boljše  življenje.
Prostori, v katerih \e do pred krat-kim delala Mestna barvarna in apretura, so bili pnvečanemu delnvnemu tetmpu v povoinih letih qradnie sorfa-lizma pač malo primerni Bili 60 tesni Ln mračni. Izdrta tla so onemoqofa!a pravilen od-to«k vode Ventilacra, ki je v pod^etju te stroke zelo važna stvar, je bila skraj-no pomairkliiva Delo ie bilo v takih prostorih tečavno in je slabo vpllvalo na  zdravje delavstva
V   novih   pro«torih so  vse  te' poroanj-kljivosti   ortoad^e      VeVka   okna   daiejo dovolj  svetlobe iir!   sonca, urejen je  od-to-k   v&de    elpktTični    veTitnatorii   skrbe za  čist  zrak   De!o  v rrovih prostorih. ni utruddjivo. sai od<qovarja veetn  hHTfenič-nim  prpdroisom     Razeo   vseh    irbo^šanj delovTnh pooojev  je pa predtiost  obrata v novih   Drostorih   v   tem.  da  je kepaci-" teta   ood;ptia   v   veliki   mf»ri   pove-čana. Ob   70—R0"'«   izkomčaniu   kaoacitete   je mozno    v    ohratu   obarvati    letno     nad 500 000     rrmtrov      platna.      kalandrirati 1.200 000   ir-etrov    ter   poškrobifei     okrog 36.000 kn preie. Kaparite^a  V>-irv?mia ko-sovne  qardernb«   ]e  do 2S.nfV1 komadov, očisti  va   se   1ah<ko   do   20.000  komadov
V    urpifmi   pialnici    \e   raožno   oprati do   150 000 ko<5ov nerila.   Trenutno   t>ral-nica   pere   sarno   Taznrm    ustanovaim   y Ptuju,   v   doalednem   času   bo   pa   prala tud<i  privatnikom
Ko bo montiran univerzalni fistilni stroj za kemično čLščenje, ki pere, ke-mirno č;sti in suši v enem 7aporednem de4ovnem procesu, ©e bo kapacitela v kemi^neTn čiščeniu šp ?e1o povečala. • Pri montiraniu noveqa abrata si je pridobil  najvef   zasltia   obratni   kdjučav-
ničar Stajnberger Jože. Pri deltt so mu pomagali sicer tovariši iz Mestnih obrt-nili delavnic, vendar.ie on povsod pred-n.jačil. V zadnjem čas-n pa se ]e i^-ka-zal s tem. da je"valie stroia. po katerib teče plat.no ob priliki barvanja, obii] -s svinčeno fvblogo ter ta-ko odstrani) po-mainiScljivosti. ki so se doqaja.le. dokier So bili valji obloženi s platnom S tem je prihra-njeno na materialu k\ omogo-čeno nemoteno barvanje p!atna v ba-la.h. Za ta usipeh si je pridobii poqoie za razglasitev za racionalizatoria. Tudi v vsem oetalem del-u svoje stroke ]e ze-lo iznajdljiv ter priden  delavec
Barvanje kosovne garderobe vodi mojster obrata Erlač Rudolf, ki si je daleč po svetu nabral izkušenj v svoji stroki fbil ie tudl na Hoiandskem) Te-kom 28 let trajajočega de!a je do po-tankosti s-poznal barve. tkanine in pro-ces dela, kar s pridom UDorablia v obratu. Pociaqata mu Novak Jože in mla^i Bezjak Rudolf.. ' S pomočjo kemirniih preparatov či-Gtita Turnše5j Jože in Princl Rozika. Tu-di Turnšek je izkušen mojster svoie stroke, ker dela ie nad 20 let pri ke-mičnero čiščeniti. ' Roz;ka je še mlada. Delo ob strani mojstra Turnška ji da;e možnosti strokovne izpopolaitve. Talko se v oforatu irpopb!n>;ujejo stroikovn.i kadri.
Pri stroju   za kalandriranie* dela  Pav-
ko  Adolf.   Manjše io  obč-utliivejše  kose
garderobe pereta Ana Kovačec tn Lizika
Princl.   Na   koncu  pride   blago   v    roke
likaric:   Fanike   Rudl,  Trezike  Neubauer,
Stefke Pišek, Ribič Marice m Petek  Ma-
rice.   V   slučaju  potrebe   ponrimejo  tudi
za drugo delp, ki ga nfcd^r ne 7raanjka
Tov   Kostanjevec,   npravnik   obrnta    se
I je  prep^ričal, da  so pridne  de'avke   Ce-
lotni   delovni   kolektiv   ie nosilec obrat-
nih   uspehov,   čeravno   obratu   tn   delav-
cem    priroainj-kui-eio    prepctTebni    giinni-
jasti   pr&dmeti    (škornji   in   pred'pais.niki).
Delovni   kolektiv   barvarne    si   bo    v
prostem   času   uredil   kopalnico,   ki   ie   v
surovem   stanj-u   že   pastevljena.   S   tem
j bodo     delavGtvu     na    razpolago    nuine
i ugadnosti, ki so z oziroTn n-a tiaravo de-
j la   potrebne    Celotni   kolektiv   zna    ce-
I niti   skrb    ljudske    oblasti    za    njihove
osiiovne   življerJeike  pogoje   ter posveča
¦ *vojo  skrb   kvalitetBem-u   delu  in   dvigu
j življenjskega  standarda
Bn.