Svetniki-ljubitelji in ljubljenci živalij
(Po Fr. Lindenu priobčuje Jos. Volc.)
XXX.
Švetnik S o 1 a (umrl 790] je oznanoval vero na Angleškem. Deloval je v jj| okolici mesta Eichstatta. Nekdaj je šel na potovanje. Da bi pa hitreje potoval, zajaše konja. Na poti zapazi njegov konj volka, prežečega na čredo. Zato se začne plašiti. Svetnik pa zapove konju, naj gre na volka in ga umori. In glej! Konj se zaleti v zver in jo bije s kopiti, da mrtva obleži.
XXXI.
Svetnik S i m p e r t je bil škof v Avgsburgu. Umrl je 1. 815. Kmalu po njegovi smrti se je zgodilo to-le: Ne daleč od Avgsburga je prišla volkulja do neke kmetske hiše. Pred hišo se je igralo dete, katero so brezskrbni stariši samo doma pustili. Tedaj pograbi volkulja otroka in ga odnese v goščo. Mati otrokova se žalujoča zateče k sv. Simpertu. Njena prošnja ni bila zaman! V kratkem prinese volkulja otroka popolnoma zdravega nazaj, ga položi na prag hiše in mirno odide.
XXXII.
Sveti Meinrad (umrl 861) je bil puščavnik na Švicarskem. Živel je v okolici, kjer je sedaj imenitna Marijina božja pot v Puščavi (Einsiedeln). Bil je puščavnik v pravem pomenu besede. Jedina druščina njegova sta bila dva krokarja, katera je sam izredil. Bog pa je hotel, naj tudi ljudje zvedo za njegovo bivališče, da bi jim bil pomočnik in svetovalec v dušnih potrebah.
-»•!    104    &«-                                                             I
Kmalu so vreli ljudje od vseh stranij k svetniku iskat pomoči in tolažbe; zvedela sta zanj tudi dva hudobneža, Rihard in Peter. Mislila sta, da mora svetnik že mnogo denarja imeti, ker toliko Ijudij zahaja k njemu. Skleneta tedaj svetnika umoriti in oropati; bila sta morije že navajena. Ko prideta v opo samoto, kjer je svetnik prebival, ju zapazita svetnikova krokarja. Takoj začneta kričati, da je odmevalo po vsem gozdu. Svetnik pa je bral med tem ravno sveto mašo v kapelici. Po višjem navdihnjenju je zvedel, da mu je smrt blizu. Roparja začneta razbijati in zahtevata, naj jima odpre. Svetnik opravi še kratko molitev, potem pa odpre vrata, nudeč roparjema kruha in vina. Roparja pa s tem nezadovoljna zahtevata denarja. Zastonj jima zatrjuje svetnik, da nima ni zlata ni srebra. V hipu planeta nadenj in ga nečloveško umorita. Toda zastonj iščeta po groznem delu denarja. Zato hitro pobegneta. A tudi krokarja svetnikova zletita za njima in ju nadlegujeta na vseh njunih potih. Zastonj se branita roparja. Kričeča krokarja ju spremljata kot zla duhova do Ciiriha. Tu so že zvedeli o grozovitem umoru svetnika Meinarda; ker so mnogi poznali krokarja svetnikova, jamejo takoj sumiti, ta človeka sta morilca svetnikova, ker sta bila od krokarjev preganjana. Kmalu se skaže njiju hudo-delstvo. Obsojena sta bila in sta umrla na kolesu. Tako sta maščevala krokarja smrt svojega reditelja.