^H> Paič Krška vas 28e Tel./fax: 0608/61-450 OBMOČNA ENOTA KRŠKO A AFP eksktuzivni zastopnik in nosilec licence odldaš*' ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 25 • LETO XV • 19. OKTOBRA • Poštnina plačana pri pošti Novo mesto CENA: 60 SIT Miss Slovenije '94 Dočakali smo. Na Čatežu so nekaj po polnoči sporočili: »Zmagala je Janja Zupan iz Ljubljane. Prva spremljevalka in Miss fotogeničnosti je Vesna Dolenc, druga pa Katja Kori (levo). Obe sta iz Maribora. Upajmo, da bodo Mariborčani zadovoljni s tako razdelitvijo naslovov.« Fotografirali smo jih skupaj z generalnim pokroviteljem, Krunoslavom Filipči-čem iz Brežic. Več o celotni prireditvi v Našem glasu na 6. strani. i sprememb HM BMŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 . 068/321 225 Predvolilna kampanja 94 Le si želite soočenja županskih kandidatov. Zakon o predvolilni kampanji terja tudi od Našega glasa objavo pogojev, pod katerimi bo na njegovih straneh lahko tekla kampanja. Za predvolilno kampanjo štejemo vso dejavnost, ki jo stranke organizirajo v času od razpisa volitev v občinske svete — volitve županov — do zaključka drugega kroga volitev. Naš glas bo brezplačno poročal o prireditvah (zborovanja, posveti, razprave, kulturni in zabavni nastopi...), ki jih bodo pripravile stranke občin Brežice, Krško in Sevnica v predvolilnem času. To pomeni, da bomo poročali kratko in jedrnato, da navzočnost novinarjev na dogodku ni vedno nujna, da pa popisi programov in zahtev ne sodi- jo v jedrnato novinarsko poročanje. Na kratko bomo brezplačno predstavili tudi posamezne županske kandidate s fotografijo in tridesetimi vrsticami besedila. Za predstavitev programov in za obsežneješe, podrobnejše poročanje o dogodkih bomo seveda tudi zelo radi na voljo. Le da bomo taka besedila zaračunavali po 600 SIT cm v koloni. Če bo dovolj zanimanja, nameravamo organizirati tudi soočenje županskih kandidatov. Zato prosimo vodstva strank, naj nam svoje tovrstne želje čim prej sporočijo. Pa še nekaj: za stalno sodelovanje (pogodbeno) omogoča Naš glas svojim strankam tudi popust. Politične stranke niso izvzete iz tega pravila. Zato vas vabimo, da se še pravočasno oglasite v uredništvu, na CKŽ 23 ali po telefonu 0608/21 868. Pri tem bi radi poudarili le še, da mora Naš glas sredstva za svoje preživetje zaslužiti, zato si preprosto ne more privoščiti razkošja, da nameni prevelik del svojega prostora predvolilni kampanji. Uredništvo Nov trgovski center v Brežicah Brežice, oktober — Lastnik nekdanje IMV-jeve hale je sedaj podjetje Denis d.o.o. iz Brežic, ki ga vodita g. Kolman in g. Bahč. Njun cilj je v 8.000 kvadratnih metrov veliki hali odpreti do marca naslednjega leta nov trgovski center. Zanimanja za nove trgovske prostore prihajajo iz cele Slovenije. Trenutno je projekt v fazi priprav potrebne dokumentacije za gradbena in druga potrebna dovoljenja Postaviti morajo predelne stene, spustiti (znižati) strope in urediti energetske priključki. Vsak najemnik pa si bo svoj prostor uredil po lastnem okusu. Vsi zainteresirani se lahko oglasijo na podjetju Denis d.o.o. (Kati) Avstrijska zastava Kostanjevica, Malence, 6. oktobra — Krajane je presenetila novica, da je na prostoru, kjer so pred enainpet-desetimi leti zverinsko ustrelili štiriindvajset slovenskih mož in fantov borih šestnajst dni pred 21. oktobrom, ko krajevna skupnost praznuje svoj praznik, nekdo obesil na spomenik avstrijsko zastavo. Krajevni odbor združene liste socialnih demokratov obsoja tako dejanje in si ne zna razlagati, kaj ima avstrijska država z našo preteklostjo. Kdo hoče vnesti nemir v dobrososedske odnose med Slovenijo in Avstrijo na tak nekulturen in neciviliziran način? Želimo, da pristojni organi čimprej ukrepajo in odkrijejo storilce. Končajmo z mislijo grškega filozofa Aristotla: »Narod, ki se noče učiti od preteklosti, je obsojen, da jo ponovi.« (Gaber) Zasedanje SO Krško Neuspešen ponovni sklic Krško, 13. oktobra — Krškemu županu Danilu Siterju tudi v četrtek ni uspelo začeti, še manj pa zaključiti 38. skupne seje SO Krško. Prisotnih je bilo le 34 delegatov, po krajšem čakanju pa sta se pridružila še dva. V tem primeru tudi enodomno telo, kot je občinska skupščina, ni bilo sposobno začeti seje. Zato je za v sredo, 19. oktobra ponovno sklicano nadaljevanje seje, ob nujnem pogoju sklepčnosti. Pa tudi predstavniki Romov, ki so že dvakrat čakali zaman, bi bilo zelo veseli. Še bolj pa ob ugodni rešitvi njihove problematike. Vsekakor pa imajo škarje in platno v rokah delegati. (Galex) Težko bo pozabiti dneve v slovenskem parlamentu, ki so pomenili prelomnico v življenju vseh državljanov. Sprejeta sta bila namreč zakona o novih občinah in pred njima še zakon o upravi. Navaden lokalni samoupravlja-lec je v tistem trenutku pričel razmišljati, kaj se bo spremenilo. Pocenili bodo mleko, povišali plače, zmanjšali brezposelnost, življenje spremenili v pesmico, ležali bomo ob bazenih in s kaviarjem pili šampanjec ... Kakšne usodne spremembe lahko pričakujemo v resnici? Doslej občan ni zaznal razlike med občino in državo, saj je bila prva samo podaljšana roka druge in popolnoma vseeno mu je bilo, katera sega v žepe njegovega delavskega oblačila. Z novo zakonodajo je dana občini nova vloga, postala je avditorij, kjer naj bi se soočali interesi občana in državnega aparata. Državna in občinska uprava se bosta ločili, pomembno v vsem tem pa je, da bo občinske uprave toliko, kolikor je bo dovolila država. Resnična novost novega leta bo v tem, da bomo imeli državne in občinske uradnike, ki jih bo na pogled težko razločevati, zmeda med občani pa bo v začetku prav gotovo velika. Resnici na ljubo moramo povedati, da v dosedanjem komunalnem sistemu nismo imeli avtonomnih občinskih uradnikov, saj so dosedanje komune opravljale večino nalog za in v imenu države. Bistveno vprašanje trenutka sprememb je po mojem mišljenju v tem, koliko ljudem bo z novo upravno ureditvijo zagotovljeno preživetje. Kaj lahko se namreč zgodi, da se bo država v evforiji zmanjšanja birokracije lotila »prišlekov« in na njihov način zadovoljila javnomnenjsko populacijo. Iz tega lahko sklepamo, da se bodo spremembe resnično zgodile, čutili pa jih bodo zlasti tisti, ki so »znotraj« sistema uprave in manj ali skoraj nič tisti, ki so »zunaj«. V tem pa je tudi bistvo takšne preobrazbe — občan mora biti vedno postrežen, žepe bo imel pa tudi vedno polne. Občinskih in državnih rok namreč. Po vsem povedanem pridemo do spoznanja, da so edine žrtve vsake revolucije ljudje. V tolažbo vam je lahko, da so občine, občinske uprave, država in državna uprava vendarle ves čas na voljo, če ne za kaj drugega, vsaj za navidezne spremembe. Damjan Lah Občinska delegacija pri prijateljskem društvu ______v Nurenbergu______ Slovensko kulturno-športno društvo Simon Jenko je _______praznovalo 15-letnico delovanja._______ sa listine, s katero je občina Krško prevzela patronat nad tem društvom. V občini cenimo tovrstno sodelovanje, kot tudi delovanje vseh podobnih društev na tujem, saj se še kako zavedamo pomena poslanstva za ohranjanje slovenstva v svetu. Zato je skupščina leta 1989 ob občinskem prazniku temu društvu namenila »Priznanje občine Krško«. Kaj pomeni ta obletnica za vse Slovence iz Nurenberga in okolice, si verjetno mi, ki živimo v matični domovini, težko predstavljamo.».Kmalu po ustanovitvi društva\ Nurenbergu se je vodstvo* povezalo z društvi v naši občini, saj je velik del članstva izhaja iz Posavja. Leta 1984 je občina Krško podpisala z društvom posebno listino o sodelovanju. Tako lahko rečemo, da letos praznujemo tudi 10-letnico podpi- Popravelc Opravičujemo se za neljubo napako v zapisu angleških imen, do katere je prišlo v prejšnji številki Našega glasa, v članku Mini Bologna. Pravilen zapis je: lastnik založbe Til-bury House je gospod Mark Melnicove. Dodatno opravičilo gre tudi Dragu Pirmanu. Delovno slovesno srečanje članov SŠKD Simon Jenko z dr. Vencljem in krškim županom, Danilom Sitarjem. Vemo, da so mnoga društva imela po osamosvojitvi Slovenije članske težave in da le z mnogo truda posameznikov in celih družin delo ni zastalo. Razen slovenske dopolnilne šole, ki ohranja in uči mlade slovenskega jezika, poteka delo SKŠD v raznih sekcijah od pevskega zbora, folklore, do dramske in športne sekcije. Ob 15-letnici so tako pripravili proslavo z bogatim kulturnim programom in nanjo so poleg uradne občinske delegacije povabili tudi dr.Petra Venclja, državnega sekretarja v Ministrstvu za zunanje zadeve ter kegljače iz KD Krško. NAŠ GLAS 25.19. OKTOBRA 1994 Branko Jane, poslanec v Državnem zboru: »Denar za aradnio Dolenjske biti »Tudipo letu 2.000, ko se Izteče zbiranje sedanjega bencinskega tolarja.« Zato je Branko Jane s skupino poslancev vložil predlog Zakona o podaljšanju zbiranja t. i. benevinskega tolarja. To je tema, ki Posavce in Dolenjce vsekakor zelo zanima. V pogojih, ko traja pot v Ljubljano najmanj uro in pol še raje pa dve ali dve in pol, je dobra cestna povezava perspektiva, o kateri se nam lahko sedaj le sanja. Branko Jane odgovarja na vprašanja Našega glasa. Kakšne možnosti imamo, da prodre vaš predlog zakona o dodatnem cestnem tolarju, da vsaj uredimo obstoječe ceste, če že novih ne bo? Jane: »Vložili smo zakon o izgradnji omrežja avtocest po letu 2000. Kaže, da obstaja možnost, da to našo cesto zgradimo pred tem letom. Bistvo tega zakona je naslednje: obstaja nevarnost, da z dosedanjim zakonom ni bil enakovredno ovrednoten slovenski križ (vzhod — zahod, sever — jug). Vse namreč kaže, da bo za relacijo vzhod — zahod zmanjkalo denarja. S sedaj vloženim zakonom smo želeli zavarovati naše interese po letu 2000. Izgradnja pred tem letom pa je možna, še posebej, če bosta Evropska investicijska banka in Evropaska banka za obnovo in razvoj pokazali interes za cestno povezavo Zahodna Evropa — Bližnji vzhod. Če bi do tega prišlo, predvidevamo, da bi bila izgradnja avtoceste možna v letu 1997.« Hrvaška stran izjavlja, da ni pripravljena obnavljati ceste od meje proti Zagrebu. Jane: »Predvidevam, da je to več ali manj politična igra. Privatizacija predvsem za iznajdljive Mnoga slovenska podjetja se danes še ubadajo s privatizacijskimi problemi, nizkimi plačami ter (kot posledico) s stavkami in aferami, seveda. Saj še zdaleč ne velja, da so afere značilne le za politiko. Njihov pristni spodbujevalec je denar, tega pa ustvarja gospodarstvo. V tranzicijskem obdobju naše samostojne države je najlažje prikriti interne razdelitve plač, ki so v prenekaterih podjetjih vse prej kot pravične, če je o pravičnosti v našem luknjastem pravnem sistemu sploh vredno govoriti. Kjer dobi peščica vodilnih uslužbencev v podjetju »A« pol osebnega dohodka na roke zato, da to ni obdavčeno, je razumljivo tudi godrnjanje ostalih zaposlenih, predvsem tistih najnižjih, ki dobijo samo položnico za plačilo dohodnine v vrednosti polovice ali celo več svojega osebnega dohodka. Iznajdljivost? Morda, toda, če takšna politika prevladuje tudi v podjetju »B«, »C« in morda celo »D«, potem celotna gospodarska abeceda ne vodi v družbeno prosperiteto, ampak v osebne dobičkonosnosti prav na račun družbe. Da o sami privatizaciji takšnih po- djetij ne govorimo. Poslanci v državnem zboru so se v začetku tega meseca odločili, da bodo dokončni rok za privatizacijo podjetij podaljšali. Mnogim je tudi že jasno, da privatizacija v slovenskih podjetjih ne poteka pošteno in po temeljnem privatizacijskem zakonu. Morala pa bi se končati predvsem v prid delavcev, ki v podjetjih ustvarjajo profit. Toda na delavce se še vedno pozablja. Kar se privatizacije tiče, v podjetjih prevladujeta predvsem interna razdelitev in notranji odkup. Dolgoročno gledano, bodo v takšnih podjetjih največ pridobili tisti, ki bodo delnice, ki jih delavci zamenjujejo za certifikate, kupovali, seveda, za majhne denarje. V nekaterih podjetjih so že zaključili z zbiranjem certifikatov, v mnogih pa se je boj zanje šele dobro začel. Pri delavcih pa je mnogokrat čutiti nezaupanje do lastnega podjetja. Če je to nezaupanje neupravičeno, bo pokazal čas, ko bodo izoblikovani realni statusi slovenskih podjetij in bo delavcu omogočeno človeka vredno življenje. Če sploh kdaj bo. (Martin Kerin) Predhodni zakonodajni referendum pod geslom Certifikati Volivce obveščamo, da je zadnji rok za oddajo podpore pobudi s Šifro Certifikati sobota, 22. oktober. Vsled tega bo možno tudi na ta dan podpisati podporo na sekretariatu za notranje zadeve in občo upra vo, soba št. 005 (tu so na voljo tudi obrazci), in sicer od 7. do 19. ure. Sekretar Miloš Kukovlčlč Hrvati namreč mislijo, da bodo presekali Slovenijo na Phyrm-ski avtocesti in da bodo prečkali Istro z avtocesto Reka — Trst. Imamo dve avtocesti, in sicer do Trsta in Gorice, zato menim, da naj bi bil priključek Hrvaške na relaciji Ilirska Bistrica — Razdrto in od tu naprej do Trsta in Gorice. Vem pa, da Hrvati trenutno nimajo nobenega interesa za povezavo Zagreba in Obrežja. Gre za dolgoročen projekt in v kolikor ga bomo sedaj zamudili, bodo šli prometni in gospodarski tokovi mimo Posavja.« Kako lahko to pospešimo oz. zagotovimo? Kaže, da je krščanska demokracija svoje člane zelo očitno disciplinirala in ljudje iz Posavja so z državnim sekretarjem vred v bistvu zvezanih rok. Jane: »Ravno zaradi tega sem ta zakon pripravil, povabil kot sopodpisnike člane SKD in SLS, tako iz Dolenjske kot tudi iz Gorenjske.« Ali slovensko gospodarstvo zmore to naložbo? Jane: »Če sem kot Posavec šest let pripravljen plačevati 16= davek na bencin za relacijo vzhod — zahod, bom pripravljen tudi štiri leta plačevati za našo avtocesto in mislim, da je takega mnenja večina tu živečih.« Še kakšno železo v ognju? Jane: »Mislim, da je to glavna zadeva. Na oktobrskem zasedanju bo v sklopu obravnave nacionalne strategije oskrbe z energijo sprejet Zakon o skladu za razgradnjo JEK. Sklad naj bi začel delovati 1. januarja naslednjega leta.« Bo zakon sprejet? Jane: »Stoodstotno. Sklad se začne polniti s približno 30 milijoni mark letno oz. štiri ti-sočinke ECU-ja po kilovatni uri. To pomeni podražitev električne energije za dva odstotka.« Bodo slovenska gospodinjstva sprejela to podražitev? Jane »Ne moremo si dovoliti, da bi imeli jedrski objekt tudi po zaprtju. Mislim, da je v lokalnem in nacionalnem interesu, da jedrsko nevarnost nevtraliziramo.« (Ika) Ceste Predlog državnemu svetu Ljubljana, 6. oktobra — Franc Glinšek, predstavnik krške občine v državnem svetu republike Slovenije, je dal državnemu svetu v obravnavo predlog, naj se pri oblikovanju meril financiranja lokalnih skupnosti za ceste upoštevajo vse ceste, ki jih vzdržujejo občine oz. lokalne skupnosti. Mednje naj bi poleg cest, ki imajo že zdaj tak status, uvrstili tudi mestne ulice in krajevne ceste, ki povezujejo posamezna naselja in zaselke, pa do zdaj niso bile v kategoriji lokalnih cest. V obrazložitev predloga je svetnik Glinšek ponudil grafikon, iz katerega je razvidno, da v občini Krško 10,2% dolžine cest financira država, za ostalo pa mora poskrbeti lokalna skupnost (89,9%). Tudi površinsko razmerje kaže podobno: za 16,3% cest da denar država, ostalih 83,7% cest pa vzdržuje občina. Podobne rezultate bi verjetno pokazale tudi raziskave v drugih občinah. Dosedanja merila za finan- ciranje občin so zajemala le lokalne ceste, evidentirane pri Republiški upravi za ceste, zato so morale občine za normalno delovanje cestnega sistema razpisovati referendume za samoprispevek. Ker pa bo glede na novo ureditev lokalne samouprave ena njenih glavnih nalog vzdrževanje in izgradnja cest, bo treba zagotoviti sredstva za to tudi s strani države. Tako naj bi med državnega vzdrževanja potrebne lokalne ceste šteli še mestne ulice in krajevne ceste. (nic) Lokalne volitve 1994 — obvestilo Sekretariat za notranje zadeve in občo upravo občine Krško obvešča volivce, da skladno z določbami Zakona o lokalnih volitvah lahko dajo podporo kandidatu za župana oziroma podporo kandidatu za člana sveta oziroma listi kandidatov za volitve članov občinskega sveta. Volivec lahko da svojo podporo s podpisom samo na enem obrazcu do vključno 9. novembra. Obrazci so brezplačni in so na voljo pri upravnem organu za notranje zadeve, soba št. 005, kjer se tudi podpiše izpolnjeni obrazec. Sekretar Miloš Kukovičič Kisli sadeži predsednika skupščine Nobena novost ali posebno presenečenje ni, da v delu našega občinskega parlamenta pošteno škriplje,. Kaj malo verjetno je, da se bo stanje do sklica naslednjega zasedanja bistveno spremenilo, saj so spremembe odvisne od ljudi, ljudje pa predvsem od svojih spodobnosti in znanj. Kot kaže, je predsednik občinske skupščine pozabil, da predstavlja ustanovo, ki varuje in enakopravno obravnava vse poslance, ne glede na njihovo politično pripadnost. Kako drugače razumeti njegovo sprenevedanje ob jasno postavljenih vprašanjih poslanca LDS v zvezi z, milo rečeno, čudnim sklicevanjem sej občinskega parlamenta, za katere nekateri dobijo vabila pozno, drugi pa sploh ne. Naj ne zveni dramatično, če rečemo, da mora biti pridelek takšnega početja dokaj pičel in kisel. S svojim obnašanjem, ki je vso usmerjeno v »borbo« s strahovi iz vrst skupščinske opozicije, nekako Še najbolj spominja na viteza z žalostnim licem iz Manče. S svojimi stališči nikakor ne želimo vzpodbuditi lova na čarovnice, ampak želimo in moramo zaščititi kredibil-nost svojih poslancev, za katere smatramo, da imajo pra- vico biti enaki med enakimi in jih tudi predsednik skupščine š svojo ignoranco ne more diskvalificirati. Z namenom, da odgovor na zastavljeni vprašanji ne ostane večna skrivnost in da gospodu predsedniku prihranimo napore govorne besede, ponovno zastavljamo isti vprašanji, na kateri pričakujemo pisne odgovore: 1. Po kakšnem skupščinskem aktu so bile sklicane seje, za katere nismo pravočasno prejeli vabila? 2. Ali na tako sklicanih sejah dobi poslanec znak prisotnosti ali neopravičene odsotnosti in ali se taka evidenca objavlja v Našem glasu? Ker ne dvomimo, da je normalizacija dela občinskega parlamenta in višja raven politične kulture tudi v interesu gospoda predsednika, si drznemo opozoriti, da se izvirnost in inovativnost včasih obneseta, izumljanje novih prijemov pa lahko pelje v zmedo in anarhijo. Slednji dve kategoriji pa nikakor ne bi smeli biti slogan sedanjega predsednika, še posebej v trenutku, ko se odloča eventualnim volivcem prikazati kot najprimernejši pre-tendent na v decembru izpraznjen prestol. Poslanska skupina OO LDS Krško Ustanovni zbor LDS Sevnica Nastop na volitvah Mora biti usklajen, zato se hočejo dogovoriti Liberalna demokracija Sevnice sklicuje v četrtek, 20.oktobra, ob 18. uri svoj ustanovni zbor v učilnici gasilskega doma. V novi združeni stranki se s svojimi programi predstavljajo: Liberalno demokratska, Socialistična stranka in Zeleni — ekosocialna stranka Sevnice. Pogovarjali se bodo o ciljih združitve v liberalno demokracijo, statutu in prihodnjih nalogah novega združenja. Izvolili bodo predsednika in izvršni odbor. Na koncu se bodo pogovorili tudi o lokalnih volitvah. (A.R.) 15. obletnica društva Slovenci po svetu se zbirajo v razna društva, klube, združenja..., organizirajo srečanja na kulturnem, športnem ali kakem drugem področju, skrbijo za ohranjanje slovenskih običajev, slovenskega jezika med mladimi... Slovensko kulturno-šport-no društvo (SKŠD) Simon Jenko iz Nuernberga je v soboto, 15. oktobra, praznovalo petnajstletnico delovanja. Za to priložnost so se pripravljali celo leto. Prizadevni člani odbora so pod vodstvom predsednika Avgusta Jošta že zgodaj spomladi začeli zbirati sredstva in posamezne dobitke za tradicionalni srečolov. Pripravljali so kulturni program, priznanja in zahvale za dolgoletne aktivne člane, obenem pa so se povezali z Ministrstvom za zunanje zadeve oziroma z Uradom za Slovence po svetu, z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije in z občino Krško. Tako so na predvečer praznovanja 15. obletnice v klubskih prostorih pripravili okroglo mizo, na kateri je sodeloval državni sekretar za Slovence po svetu, prof. dr. Peter Vencelj. Gospod Vencelj je odgovarjal na vprašanja, ki so se v glavnem nanašala na pridobivanje slovenskega državljanstva, proces lastninjenja v Sloveniji, certifikate... V soboto dopoldne je keg-Ijaška sekcija SKŠD Simon Jenko organizirala tekmovanje, ki sta se ga udeležila tudi kegljaški klub slovenskega društva iz Augsburga in Kegljaški klub Krško. Tako ekipno kakor tudi med posamezniki so bili najboljši Krčani. Slavnostni program se je pričel ob 17. uri. Združeni moški pevski zbor Miško Kranjec — Simon Jenko je najprej zapel slovensko, nato pa še nemško himno, nakar so program nadaljevali učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika in drugi. Prisotne so poleg slovenskega konzula v Nemčiji Andreja Grassellija pozdravili tudi gostje iz Slovenije: prof. dr. Peter Vencelj, predsednik SO Krško Danilo Siter, predstavnik ZKO Slovenije Vlado Ravnikar in predstavnik Abanke Slovenije gospod Horvat. Za prijetno raz-položnje in zabavo je poskrbel ansambel Franca Miheliča. Danilo Siter NAŠ GLAS — časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23,68270 Krško — Telefon/telefax: 0608/21—868 — Grafična priprava: Grafika Novo mesto — Tisk: Opara Novo mest0 _ Rokopisov in fotografij ne vračamo — Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure — Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. NAŠ GLAS 25. 19. OKTOBRA 1994 PO NAŠIH KRAJIH Svet Posavskih občin Ali Posavje postaja rezervat v ___________državi?___________ Razgovora na temo Razvojne možnosti Posavja v luči novega koncepta prostorskega plana Slovenije sta se _____________________________udeležila tudi oba povabljena ministra.___________________________ Tončkov dom na Lisci, 12.oktober — Sklicatelj, Breda Mi-jovič je namreč povabila Pavla Gantarja, ministra za varstvo okolja in urejanje prostora ter Igorja Umeka, ministra za promet in zveze. Razen njiju so tam bili tudi vsi predsedniki posavskih občin, predsedniki občinskih izvršnih svetov, poslanec v državnem zboru Marjan Šetinc, predstavniki GZP, direktorji pomembnejših podjetij, skratka, ljudje, ki bi morali uspešno in dosledno zastopati interese naše regije. V Posavju se kopičijo problemi, ki jih bo sčasoma vse težje odpravljati in reševati. Dejansko je naš prostor z nastankom države Slovenije mnogo izgubil. Zakaj? Temu je vsekakor najbolj botrovala državna politika, ki se preživlja z iniciranjem sporov z našimi sosedami in ravno posavska regija to nesposobnost političnega in gospodarskega delovanja na državni ravni zelo občuti. Kot je bilo na Lisci poudarjeno, se k reševanjem »odprtih« vprašanj med Slovenijo in Hrvaško pristopa neustrezno, neučinkovito, mogoče celo z namenom, da zadev ne bi rešili, pač pa še bolj zaostrili. Gospodarsto v državi je danes bolj kot kdajkoli podrejeno politiki in političnim interesom. Predsednik IS SO Brežice Ciril Kolešnik je ministre vprašal, kdaj bo Posavje priključeno k Sloveniji. »Mi smo bili življenjsko vezani na Zagreb in njegovo zaledje. Pri nas obstajata volja in znanje in mi moramo, pa četudi sami, spet vzpostaviti normalne gospodarske in politične vezi s sosednjo državo. Od tega bodo imeli korist predvsem ljudje v Posavju, seveda pa tudi država«, je dodal Ciril Kolešnik. Posavski prostor je ekološko močno obremenjen, ceste, ki nas povezujejo bodisi s štajersko bodisi s prestolnico, niso ceste. Posavje naj bi postalo energetsko pomembna regija v državi, vsi pa vemo, kaj to pomeni. V svetu so takšna središča najbolj onesnažena in zastrupljena, zato je opravičena bojazen, da smo zaradi nerešenih akutnih ekoloških, gospodarskih, posredno pa tudi političnih problemov na poti načrtnega uničevanja Posavja. Grozljivo se zdi dejstvo, da nihče ne bo vprašal za mnenje ljudi, ki se jim je v zadnjem času marsikaj Predsednica sveta posavskih občin Breda Mijovič, ministra... neprejetnega tudi že zgodilo. Tako kot so nam vsilili Nuklearno elektrarno, nam sedaj namenjajo tudi odlagališče radioaktivnih odpadkov. In žal smo zopet vsi brez moči. Kot je dejala predsednica sveta posavskih občin Breda Mijovič, imamo Po-savci pravico do zdravega življenja, te pa nam ne bo nihče podaril. Torej? Vsem nam ljubo Posavje, v katerem ni enotnosti, skupne strategije in vizije prihodnosti, bo ostalo tudi brez mestne občine, brez upravnega središča, to pa dolgoročno verjetno pomeni splošno stagniranje regije, če seveda končno ne pride do obvezujočega, strateškega dogovora med posavskimi veleumi. Za nas gre, za naš prostor, za našo prihodnost, (dama) Otvoritev novega objekta v Brežicah Avto hiša — novi poslovni objekt podjetja Kruno d.o.o. Zasebno podjetje Kruno d.o.o., kije pooblaščeni zastopnik za uvoz vozil OPEL za registracijski območji Kr-____ Skega in Novega mesta, je bilo kot obrt ustanovljeno že leta 1972 dodatne opreme potekajo preko modemske povezave s tovarno Opel Austria, kar zaposlenim v podjetju Opel Kruno omogoča, da spremljajo proizvodnjo avtomobila od razvrstitve v proizvodni teden do dobave, hkrati pa imajo tudi pregled nad vsemi skladišči avtomobilov v Avstriji. V podjetju se pogodbeno ukvarjajo s sklepanjem zavarovanj za vozila pri zavarovalnicah Adriatic, Slovenica, Tilia in Triglav. Z otvoritvijo novega poslovnega objekta, v katerem so pripravili tudi tiskovno konferenco za novinarje in ostale goste, podjetje Opel Kruno, v katerem je trenutno zaposleno petnajst delavcev in dva vajenca, razširja tudi svojo storitveno dejavnost. Poleg kleparskih, ličarskih, vulkanizer- skih, avtoelektričarskih del, računalniško vodene optike in računalniških testov motorja sedaj uvaja tudi »beautv center«, kjer bodo avto ne samo oprali, temveč tudi globinsko očistili in s posebnimi preparati zloščili do visokega sijaja. Dopolnitev ponudbe predstavljajo tudi leasinške storitve, ki bodo v domeni podjetja Kruno leasing d.o.o. Prisotnost mnogih uglednih gostov pri otvoritvi novega poslovnega objekta podjetja Kruno d.o.o., med katerimi naj omenimo direktorja prodaje za vzhodno Evropo pri družbi OPEL Continental, g. Eddija van Looja in direktorja OPEL Austria, g. KlaussaTrappa, pa je še dodatno potrdilo o poslovni uspešnosti tega prodornega Oplovega partnerja. (dama) Simbolična otvoritev nove Avtohiše Opel Kruno v Brežicah. Rezanje traku na vhodu, g. Kruno Filipčič s hčerjo Patricijo. Brežice, 12. oktobra — Šest let kasneje, leta 1978, je obrt Krunoslava Filipčiča postala pooblaščeni servis za popravilo vozil Opel. Dolgoletno dobro poslovanje v podjetju »Opel Kruno«, ki se je medtem preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo, so leta 1993 okronali še s pridobitvijo uradnega zastopstva za prodajo vozil Opel. V podjetju Opel Kruno, ki je v lasti družine Filipčič, so lani prodali 306 novih in 120 rabljenih avtomobilov, do 31. sep- tembra letos pa je ta številka dosegla 243 novih in 105 rabljenih avtomobilov. S to in drugimi dejavnostmi, kot je uvoz originalnih Oplovih rezervnih delov, športnih izpuhov avstrijskega podjetja Re-mus, dišečih smrečic VVunder-baum ter s prodajo potrošne-ga materiala, so ustvarili bruto-promet v višini 436 milijonov tolarjev, kar jih uvršča na 151. mesto med slovenskimi podjetji v zasebni lasti in na osmo v dolenjski regiji. Vsa naročila avtomobilov in Blokirani žiroracuni, stečajni postopki... Krško, oktobra — Agencija republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje je objavila podatke o aktualnih postopkih, ki jih izvaja v občini Krško. Konec septembra je bilo pri Agenciji registriranih 1.056 ži-roračunov gospodarskih pravnih oseb, od katerih je 68 (6,4%) v družbeni lasti, 947 (89,7%) v zasebni, 22 (2,15%) je zadružnih, 19 (1,8%) pa mešanih. Primerjava s stanjem konec lanskega leta kaže, da se je ustanavljanje novih zasebnih podjetij umirilo, pač pa posavsko gospodarstvo vedno bolj tarejo likvidnostne težave; vse leto je bilo blokiranih več kot 100 ŽR, samo septembra 127. Od tega je bilo 28 v lasti družbenih podjetij, 95 zasebnih, 4 pa last mešanih podjetij. Povprečno število zaposlenih v blokiranih družbenih podjetjih je bilo 2.903, v zasebnih 122, v mešanih pa 728. Znesek blokiranih računov je bil največji pri mešanih družbah — 1.038.000.000 SIT (57,3%). Vrednost blokiranih družbenih ŽR je bila 763.000.000 SIT (34,8%), zasebnih pa 393.000.000 SIT (17,9%). Povprečni skupni znesek blokade je bil avgusta letos 1.779.000.000 SIT, septembra pa 2.194.000.000 SIT. Septembrski znesek je bil za dobro petino višji kot prejšnji mesec in skoraj enkrat višji kot januarja, (nic) jena cerkev Sv. Andreja v Dalcah KS Veliki Trn (fara Sv. Duh), 9. oktobra — V nedeljo je bila ob zaključku obnovitvenih del na starodavni cerkvi Sv. Andreja manjša slovesnost. Obnova je trajala kar nekaj let, zanjo pa imajo največ zaslug krajani sami, ki so predvsem z vztrajnostjo prostovoljnim delom uredili okolico, obnovili obzidje in prebelili no- Predsednik SO Krško Danilo Siter na obisku v razstavnih prostorih Mirana Resnika na zagrebškem velesejmu letos septembra. tranjost. V cerkvici so uredili tlak in postavili nove, izjemno lepe cerkvene klopi. Naklonjen jim je bil tudi lep sončen dan, tako da je cerkvica, obnovljena in okrašena, ob tej priložnosti zbrala okrog sebe mnogo vernikov. Mladi so pod vodstvom Janka Gabriča pripravili kulturni program, prisotne pa je nagovoril predsednik SO krško, Danilo Siter. Ob prisotnosti duhovnikov iz okoliških farje cerkev blagoslovil gospod arhidiakon France Oražen. Lilija v novih prostorih K dobrim avtomobilom sodijo lepa dekleta. Okrog Krunove nove poslovne stavbe se je tisti dan sukala kar zajetna skupina povabljencev, a Kruna Filipčiča smo le fotografirali v krogu družine — (takrat še) kandidatk za Miss Slovenije. Leskovec pri Krškem, 14. oktobra — V Leskovcu, nasproti cerkve, sta odprla novo cvetljičarno zakonca Žabkar. Že nekaj let sta imela lokal Lilija v najemni hiši. Medtem sta prodajalno razširila tudi v kiosk ob vežici na krškem pokopališču. Sedaj imata skupno zaposlenih sedem ljudi. Lastnika pravita, da si bodo v Liliji še naprej prizadevali ustreči kupcem z kakovostjo. Spremljata novosti in obiskujeta seminarje. Poleg rezanega cvetja in lončnic ponujajo še aranžmaje za različne priložnosti. Novost so nagrobne sveče, ki zelo dolgo gorijo. Imajo pa tudi veliko izbiro vencev in ikeban, ki jih dostavljajo brezplačno ter okrasno vežico. S peskom in zemljo oskrbljujejo grobove. Priporočajo se za obisk vse dni v letu. (A. R.) PO NAŠIH KRAJIH NAS GLAS 25. 19. OKTOBRA 1994 Visok jubilej OŠ Cerklje ob Krki V petek, 21. oktobra bodo v Cerkljah praznovali kar tri visoke obletnice: 140 let ljudske šole, 90 let stare šolske stavbe in 20 let prizidka. Cerklje ob Krki — Šola je v Cerkljah ob Krki kot enoraz-rednica začela delovati 1858. leta, vendar je v Krajevnem leksikonu moč zaslediti, da je šola s svojim delovanjem pričela že štiri leta prej. Sprva je pouk potekal po kmečkih hišah. Tako so si tudi cerkljanski otroci skoraj trideset let nabirali prva znanja v Marin-čkovi podstrešni sobi, vse dokler se ni iola preselila v prostore današnjega gasilskega doma. Leta 1904 pa so s pomočjo dobrotnice Josipine Hočevar prišli do novega objekta — današnjega starega dela. Šola se je do druge svetovne vojne razširila v petrazrednico, preimenovala v državno mešano šolo, zgrajena sta bila igrišče in dvorišče, pa tudi sanitarije in vodovod. Tako je šolo pred začetkom vojne obiskovalo že okrog petsto otrok. Med samo vojno je pouk potekal le v enem razredu, in še to v nemškem jeziku. Takoj po vojni je bila uvedena sedemletna šolska obveznost, zatem pa tri-, oziroma kasneje štiriletna Stanislava Šebrek, ravnateljica iole: »Svoje pedagoško poslanstvo opravljam v času sprememb. Spreminjajo se šolski predpisi, šolske reforme so se obračale enkrat naprej, drugič nazaj, spreminjala sem se sama, le mladina je ostala vedno enako mlada, živahna, nepredviljiva, vodljiva in uporna, delovna in nedelovna, prizanesljiva in zahtevna, samozavestna in nebogljena hkrati v usodnem času svojega odraščanja. Sredi te mladine se začenja in končuje moje delo.« nižja gimnazija. V šolskem letu 1958/59 seje nižja gimnazija preimenovala v popolno osnovno šolo. V letu 1973/74 je dobila šola nov prizidek s prostori za vrtec, telovadnico, knjižnico, šolsko kuhinjo, sanitarije in kotlovnico. Tedaj so šola poimenovala po pisatelju Tonetu Seliškarju, ki je na njej nekaj časa tudi služboval. To ime je nosila vse do leta '92. Danes je to popolna osnovna šola, ki skoraj v celoti zadovoljuje potrebe modernega pouka. V njenem okviru deluje tudi enota otroškega vrtca. Letos šolo obiskuje 168 učencev, v vrtec pa je vključenih 84 otrok. Uspešnost šolskega dela je v veliki meri odvisna od razumevanja staršev do vsebin in organizacije učno-vzgoj-nega dela. V Cerkljah je tovrstno sodelovanje dobro, saj se starši udeležujejo vseh šolskih aktivnosti. Za svoje otroke so pripravljeni veliko žrtvovati. Med drugim so že pred štirimi leti uvedli fakultativni pouk nemščine, že tretje leto pa poteka poučevanje angleščine tudi v četrtih razredih. Z vsemi projekti in inovacijami dobiva šola nov obraz — imenujejo ga napredek, saj si tega vsi želijo, šola tlakuje pot do znanja in znanja naj bi bilo čim več. Temeljni cilj sprememb je, da vsakemu otroku omogočijo doseči znanje, ki ga zmore. Motivacija naj bi temeljila na uspehih in dosežkih učiteljev in učencev. Pri tem pa seveda potrebujejo posluh in pomoč celotne družbe. Le z njeno pomočjo bo OŠ Cerklje lahko svoje učence obogatila z znanjem in občeč-loveškpi vrednotami. Pogovorili smo se s tistimi, ki so v cerkljarfski šoli vsak dan. Luka Koriič — 5. razred: »S šolo sem sicer zadovoljen, vendar drugače v šolo ne hodim rad. Učitelji so prijazni in radi pomagajo. Želim si le, da bi imeli več likovnega pouka.« Jernej Kostrevc — 4. razred: »V šolo rad hodim, saj so učitelji prijazni, pa tudi z razredničarko se dobro razumemo. Edina sprememba, ki si jo želim je, da bi imeli več telesne vzgoje.« Barbara Kovač — 7. razred: »S našo šolo sem zadovoljna, saj so učitelji pripravljeni prisluhniti našim interesom, pa tudi težavam. Celotno šolo veže prijateljstvo, saj ni večjih razlik med višjo in nižjo stopnjo. Mislim, da naša šola potrebuje le malo večje garderobe in delno je treba obnoviti telovadnico.« odnosih, seveda pa to ne pomeni, da kdaj pa kdaj kakšne skrivnosti ne obdržimo zase. Že takoj na začetku šolskega leta so nas opozorili, da nas letos čaka mala matura. Vendar večjega strahu pred tem preizkusom nimam, saj se že sedaj dobro pripravljamo.« Polona Žerjav — 4. razred: »Moja šola je najboljaša šola. V razredu se dobro razumemo, pa tudi z razredničarko. Moja želja je le, da bi imeli manj narave in družbe ter več telovadbe in likovnega pouka« (Kati) *..,81111 Simon in Petra Turšič — 6. razred: »Z našo šolo sva zadovoljna in tudi rada hodiva v šolo. Vesela sva, ker imamo z učitelji tako dobre odnose. Želiva si, da bi imeli malo večjo telovadnico, čeprav tudi sedanja ni tako majhna. Živimo v majhnem kraju, zato je razveseljivo to, da cel kraj skrbi za šolo.« Zbirni center Krško Begunci so tudi ljudje Trenutno je v Zbirnem centru Krško nastanjenih 236 beguncev ______ V Zbirnem centru Krško je nastanjenih največ otrok. Jure Lopatic — 8. razred: »Zadovoljen sem s šolo, tako kot je. Z učitelji smo v dobrih Begunci so področje, ki močno delijo slovensko javno mnenje. Mnogi se ob pomisleku nanje razburijo in menijo, da so begunci zgolj breme in nadloga, mnogi pa v njih vidijo nesrečneže oz. ljudi, ki so potrebni pomoči. V Sloveniji živi 29 tisoč beguncev, v glavnem iz BiH. Devet tisoč jih živi v 27 zbirnih centrih, ostalih 20 tisoč pa pri sorodnikih in družinah. Oskrba begunca na dan znaša od 350 do 400 tolarjev, zdravstvena oskrba na mesec je 2.600 tolarjev, šolanje osnovnošolca na leto stane 55.000 SIT. V občini Krško deluje Zbirni center od meseca aprila 1992. Center je lociran v okviru nastanitvenega centra podjetja Pionir Standard. Begunci so nameščeni v petih lesenih barakah in manjšem zidanem objektu. Bivalni pogoji so zadovoljivi, kajti nekateri objekti so bili obnovljeni. Vsaka družina ima zagotovljeno svojo sobo. Začetna kapaciteta centra je bila 270 beguncev, vendar so se kmalu pokazale težave zaradi prenatrpanosti, saj je bilo v nekaterih štiriposteljnih sobah šest in več oseb, ravno tako pa ni bilo na razpolago skupnih prostorov. Zaradi dotrajanosti dveh barak so lansko jesen 60 beguncev preselili v zidan objekt, ki je bil adaptiran in preurejen za potrebe beguncev. Urejena je bila čajna kuhinja in sušilnica perila. Adaptacijo je financiral Urad za preseljevanje in begunce. Trenutno je v zbirnem centru nastanjenih 236 beguncev, od tega je 96 otrok do osemnajstega leta, 99 žena in 41 moških. V prihodnji številki vam bomo kaj več povedali o prehrani beguncev, o humanitarni in psihosocialni pomoči začasnim beguncem, o njihovem zdravstvenem stanju in migracijah, ob koncu pa bomo spregovorili tudi o sodelovanju Zbirnega centra z občino Krško. Za pomoč smo zaprosili vodjo Zbirnega centra Krško Vlasto Belca, ki nam je pripravljena pomagati. Ob vsem do sedaj povedanem ne smemo mimo dejstva, da so begunci ljudje prav tako kot mi, zato ne smemo križem rok gledati, kaj se z njimi dogaja. Nihče ne ve, kdaj se lahko tudi mi znajdemo v podobni situaciji. Upajmo, da nikoli. (Ga-lex) Društvo za pomoč duševno prizadetim dobilo kombi Brežice, oktobra — Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije z nazivom Sožitje je dala brežiškemu društvu v uporabo kombi za prevoz duševno prizadetih oseb. Z njim bodo vozili otroke v vrtec in šolo, uporabljali ga bodo za prevoz do oddelkov za delovno usposabljanje v Krškem in Novem mestu, za prevoz starejših duševno prizadetih k zdravniku, na izlete, na novoletno srečanje..., prav pa jim bo prišel tudi za naravoslovne dneve, bivanje v naravi in za prevoz na plavalne tečaje. S prevozi so začeli 17. oktobra, glavni upravljalec pa je Center za socialno delo. (nic) Vodstvo poziva k razumevanju in podpori vse, ki lahko pomagajo Nova šola bo nasproti brežiške blagovnice Načrt za gradnjo nove srednje ekonomske in trgovske šole v Šentlenartu pri Brežicah so opustili, saj bi bila predvidena parcela dražja kot katerakoli sredi Ljubljane. Brežice — Prvotni prostor namenjen za izgradnjo nove šole je bil v Šentlenartu, vendar bodo po sedanjih odločitvah novo srednjo ekonomsko in trgovsko šolo začeli graditi spomladi 95. leta nasproti blagovnice Brežice. Trenutno je v teku podpisovanje kupoprodajnih pogodb med občino in lastniki. Odkup je načrtovan še v tem mesecu. Sam odkup in priprava komunalno opremljenega zemljišča je naloga občine. Finance za izgradnjo so zagotovljene v sklopu ti. »šolskega tolarja« in iz drugih virov ministrstva za šolstvo za koledarsko leto '95 in '96. Dvom, ali je šola potrebna, je odveč. Vpis, namere učencev ter število bodočih osmošolcev kažejo, da bo tudi v bodoče srednja ekonomska in trgovska šola polno zasedena. Kot dodatno pojasnilo pa je zanimiv tudi podatek, da je med nezaposlenimi zelo malo ekonomskih tehnikov in trgovcev. Znanje pridobljeno na tej šoli ustreza delu na mnogih delovnih področjih. Posavje tovrsten kader potrebuje, saj imamo na našem območju mnogo trgovin, blizu nam je tudi carina, močan je razvoj turizma, pa tudi zasebna iniciativa je postala močnejša. V sedanji srednji šoli načrtujejo tudi prostor za delo glasbene šole, ki sedaj deluje v neustreznih pogojih. Sedanji pogoji izobraževanja na srednji šoli so na meji vzdržnega, zato njeno vodstvo poziva k razumevanju vse tiste, ki lahko tako ali drugače vplivajo na potek projekta, tako da bi leta '96 le dobili novo šolo in tako zagotovili bodočim generacijam streho nad glavo. (Kati) Dvoizmenski pouk na Brežiški srednji ioll Brežiška srednja šola je z začetkom šolskega leta uvedla dvoizmenski pouk, vendar ga bodo najkasneje do 20. oktobra ukinili. Brežice, oktobra — Letos je Brežiška srednja šola začela z dvoizmenskim poukom. V ta postopek je bila prisiljena zaradi dolgoletne prostorske stiske. Izobraževanje sedaj poteka v treh stavbah: v gimnaziji, na srednji trgovski in ekonomski šoli ter v dijaškem domu. Dijakom niso omogočeni normalni pogoji učenja, saj nekateri prostori niso namenjeni poučevanju. Vse učilnice so grajene za 30 učencev, zaradi velikega vpisa pa imajo vsi oddelki razen naravo-slovno-matematičnih po 36 učencev. Letos je srednja šola v Brežice vpisala kar 12 novih oddelkov, saj je bil vpis omejen le na ekonomski smeri. Tu so upoštevali uspeh petega, šestega, sedmega in osega razreda, ocene iz slovenščine, matematike in angleščine ter rezultate male mature. Na samem sprejemnem izpitu pa so morali kandidati opraviti še preizkus iz materinščine in matematike. Sam izbor je opravil republiški zavod po podat- kih, ki jih je posredovala brežiška šola. Tako so se odločili, da bodo začeli z dvoizmenskim poukom v prvih letnikih: v prvem ocenjevalnem obdobju prvi razredi trgovske smeri, v drugem ekonomski razredi ter v tretjem gimnazijska smer. O tem so bili dijaki in starši obveščeni ob vpisu. Vendar se je že v dobrem mesecu ta način pokazal za neuspešnega, predvsem zaradi slabih prometnih zvez, saj so si morali dijaki sami organizirati prevoz v šolo in domov. Tako je marsikateri dijak iz bolj oddaljenega kraja izgubil cel dan. Z delitvijo treh večjih ekonomskih razredov na dva maturitetna in dva razreda, ki nameravata šolanje zaključiti z zaključnim izpitom, so pridobili nekaj manjštevil-nih razredov. Tako so lahko še dodatno uredili nekatere prostore v Domu učencev, vendar so ti zelo neprimerni za pouk. Najkasneje do 20. oktobra bo dvoizmenski pouk ukinjen. Seveda pa bo po tem na brežiški šoli zopet nastala že znana prostorska stiska. (Kati) VIMICA frekvenca: : 96,7 MHz : 105,2 MHz Naše oddaje : lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, : ob sobotah med 15. in 24. j in ob nedeljah od 10. ure dalje. ¦ NAŠ GLAS 25. 19. OKTOBRA 1994 GOSPODARSTVO Branko Šusterič, direktor Nike v Ljubljani: Osebna izkaznica Nike, skupine podjetij, ki zaposluje 32 ljudi Med njimi ima eden doktorat, štirje magisterij in tudi ostalim izobrazbe ne manjka. To pa predvsem zato, ker jih delo sili k nenehnemu študiju. Podjetje Nika je bilo ustanovljeno pred dobrimi štirimi leti, in sicer kot d.d. Bilo je drugo podjetje v sedanji seriji, ki se imenuje Skupina Nika. Danes je v lasti 1.500 pravnih in fizičnih oseb. Podjetje se ukvarja predvsem z borznim posredovanjem. V finančni in delno trgovski smeri so začela nastajati nova podjetja, v za-djem času pa se skupina širi tudi na proizvodnjo. Dejavnosti skupine podjetij Nika so tri: vzajemni skladi, privatizacijski pooblaščeni sklad in rizično investiranje (posebno podjetje). Zdaj, ko je znana lastninska struktura in ko so hrvaški delničarji odprodali svoj delež, je tudi Hipotekama banka Brežice člen v verigi podjetij Nika. Branko Šusterič: »Krovnega podjetja v klasičnem smislu ni. Po Zakonu o gospodarskih družbah nobeno od teh podjetij ne izpolnjuje pogojev za koncem ali holdinško podjetje. Holding mora imeti hčere in pri njih več kot 50 odstotkov svojega lastniškega deleža. Lastninska struktura podjetij ni takšna, se pa bolj približuje koncernskemu tipu (npr. bivša borzno posredniška hiša, ki seje preusmerila v investiranje in razvoj, dobiva to vlogo, saj ima od 10 do 20 odstotne deleže v posameznih segmentih). To je Nika, katere delnice visoko kotirajo na Ljubljanski borzi.« Strategija razvoja je takšna, da je Nika s svojim 10 do 20= deležem prisotna pri ustanovitvi novega člena verige. Tako je Nika delni lastnik večine podjetij, ki se na novo ustanavljajo, oziroma so v skupini podjetij Nika. Kakšna pa je finančna vrednost Nike? Branko Šusterič, direktor Nike: »Težko je govoriti o finančni teži za en sam segment. Če govorimo o skupini, pridemo med petindvajset največjih podjetij v Sloveniji.Naredimo približno toliko dobička na leto,'kot kriki Videm papir izgubi (600 milijonov). Gre za 40 do 50 milijonov DEM kapitala. Računamo, da se bo po privatizaciji (dokončanem zbiranju certifikatov) delno ta pozicija še okrepila. Naš tržni delež borzno posredniške dejavnosti je med 5 in 7% slovenskega tržnega deleža. Sam promet na borzi po nekih resnih merilih ni kdo ve kako zanesljiv pokazatelj uspešnosti. Letos smo tu malo slabši, sicer pa se gibljemo med četrtim in sedmim mestom. Tudi tisti, ki nas po prometu na borzi prehitevajo, po drugih kazalcih niso nujno boljši od nas. Že lani se je pokazalo, da smo kljub zmanjšanjem prometu na borzi dosegli dober poslovni rezultat.« O razcepljenosti državljanov med stališči, da delnice niso nič vredne, oziroma da vendar prinašajo nekaj koristi, pravi gospod Šusterič: »Prvi val imetnikov je oddal svoje certifikate takoj, ali pa so jim jih pobrali prvi akviziterji. Sedaj je na vrsti drugi val, sicer pa pričakujem, da se bo zgodilo tako kot v Češki. To je država, dokaj podobna naši in tam je največ državljanov oddalo svoje certifikate na koncu. Zato tudi pri nas pričakujem glavni naval in vrste pred okenci tik pred iztekom roka (julija prihodnje leto). Slovenci smo sploh tega vajeni. Poglejte samo, kako smo zamenje- vali vozniška dovoljenja. Vrednostne razmere se zaradi tega zadnjega vala ne bodo spremenile. Certifikat ima vrednost zdne 1.1.1993. _,, _, Tudi delnice, ki se kupujejo za certifikate, se vrednotijo glede natečaj marke od 1.1.1993. Tako certifikat vrednotimo v markah po 60 tolarjev in tudi podjetja, ki jih kupujemo, plačujemo po istem deviznem tečaju. Certifikat, vreden 300 000 SIT, je po današnjem tečaju vreden 5000 DEM in če so podjetja v tem času normalno poslovala, je pokritje certifikata že 400 000. Podjetja so živi organizmi. Po računovodskih standardih so podjetja morala revalorizirati svojo vrednost in ljudje, ki jih kupujejo preko investicijskih družb niso oškodovani. Če podjetja niso propadla, ni razloga, da bi bil kdo oškodovan, le priložnosti bo manj. Izkušnje kažejo, da se certifikati zbirajo precej linearno in da ni evfonje. Nika je dos|ej že zbra. la minimalno število potrebnih certifikatov in novembra nameravamo vložiti zahtevek za dodatne investicijske družbe.« (Ika) 23. seja GZS — Območna zbornica Posavje: Odstopil je predsednik odbora JožeMulej, na njegovo mesto pa je bil izvoljen Karel Recer p.o. vse iz Krškega, Tehnološki sistemi Sevnica, Metalna d.o.o. Krmelj in Žaga d.o.o. Sevnica; podjetja, ki so v lasti Sklada RS za razvoj — stanje in razvoj; sodelovanje z Republiko Hrvaško in vloga obmejnih regij: maloobmejni promet, proste carinske cone, pospeševanje razvoja trgovine, storitev...; druga aktualna vprašanja. Želja in zahteva vseh je, da predsednik Drnovšek ne bi prišel v Posavje zgolj predavat in podeljevat nasvete, temveč naj bi predstavil in tudi pokrenil nekaj najbolj žgočih problemov. Zbrani na seji Odbora Območne zbornice Posavja so se dogovorili, da bodo jasno predstavili, kaj hočejo in zahtevajo od predsednika in vlade, osvetlili cilje, hkrati pa so poudarili, da ta obisk ne bo navaden klepet, kot je bil tisti v Brežicah, ko je dr. Drnovšek veliko govoril, pa nič povedal, (dama) Krško, 11. oktobra — Povod za sklic seje je bil napovedani obisk predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška v Posavju, ki naj ne bi prišel v Posavje samo na obisk in klepet. Odboru se je zdelo pomembno, da v razširjeni sestavi opredeli najaktualnejše probleme, stališča do teh problemov ter prekvalificira nekatere predloge v zahteve. Predsednik Odbora OZP ing. Mulej je na seji ponudil svoj odstop, člani so ga sprejeli, na njegovo mesto pa so izvolili direktorja podjetja Vino Brežice, ing. Karla Recerja. Sklenili so tudi, da bodo predsedniku slovenske vlade pravočasno, še pred obljubljenim obiskom v Posavju, predložili seznam »vročih tem«. Pričakujejo namreč, da se bo dr. Drnovšek s svojimi sodelavci pogovorov udeležil seznanjen s problemi in pripravljen. Glavne teme, ki bi jih, po mnenju udeležencev sestanka morali pospešeno reševati so: tekoča gospodarska situacija v Posavju (propadanje in zapiranje podjetij, nezapo-selnost brezperspektivnost,..); likvidnostna problematika, reorganizacija bančnega sistema, vloga in položaj pooblaščenih investicijskih družb; razvoj občin in regije (razvoj infrastrukture, telekomunika-ci vloga občin in regije v razvoju); energetika (NEK, TE Brestanica, zapiranje rudnika Senovo, akt o koncesiji za koriščenje spodnjega toka reke Save — izgradnja HE); problematika lastninjenja: priprava in potrjevanje programov lastninjenja podjetij v Posavju, revizijski postopki, denacionalizacija; perspektiva bivših vojaških objektov. TPC Slovenska vas, dom bivše JLA v Brežicah, kompleks letališča Cerklje; podjetja v stečaju: Videm, celuloza in papir, Sava papir d.o.o. SOP Klepar p.o., SPE Terme Čatež Ko sonce ne sije več tako močno Jeseni, ko sonce ni več tako toplo, se potrjuje slogan Term Čatež: OAZA TOPLIH VODA — 365 DNI V LETU. Zares, ko dnevi postanejo krajši in nas zjutraj pozdravijo prve jesenske megle, ko se ohladijo reke in morje in se zaprejo poletna kopališča, se v Termah Čatež nadaljuje veseli živ-žav na zimski termalni rivieri. Terme Čatež so ob zaključku preteklega leta odprle zimsko Termalno riviero, ki se je že v letošnjih spomladanskih mesecih pokazala kot prijeten kotiček za vse tiste, ki radi uživajo v topli vodi in ob tem storijo še kaj koristnega zase. v" bazenu se lahko predajo užitkom masiranja na masažnih ležiščih ali v whirlpoolih, otroci se lahko spuščajo po toboganu, najmlajši se varno igrajo v posebnem otroškem bazenu. Za vse tiste, ki se radi kopajo na prostem, leži 2oo m2 tega istega bazena na prostem; po kopanju kopalci zopet priplavajo v toplo kupolo. Zimska Termalna riviera pa ni samo privlačen bazen: tu so še finske savne in turške kopeli, ročne masaže in solariji, pa še restavracija za vse lačne in žejne. Zimska Termelna riviera obratuje vsak dan od 9.00 '¦ do 21.00 ure. Kupite se lahko celodnevno vstopnico ali pa vstopnico za dve uri. Če kupite celodnevno vstopnico, oddidete pa pa po dveh urah, vam bodo razliko povrnili. (Galex) Obrtna zbornica Brežice za obrtnike V sodelovanju z Gea college bo Obrtna zbornica Brežice izvedla seminarja Trženje izdelkov in storitev ter Možnosti financiranja samostojnih podjetnikov in malih podjetij. Ker pričakujemo, da se bo za seminar odločilo še večje število podjetnikov in obrtnikov, tudi iz Krškega, smo izbrali nov termin, in sicer 8. in 10. novembra, od 17. do 20.30. Na seminarju boste spoznali metode uspešnega plasiranja izdelkov in storitev, pridobili pa boste tudi informacije o možnostih za pridobitev finančnih sredstev v Sloveniji in tujini ter o pogojih najemanja kreditov v trenutni bančni praksi. Prijave in dodatne informacije na Obrtni zbornici Brežice. 13. oktobra je potekal sestanek sekcije frizerjev Obrtne zbornice Brežice. Med drugim je bila izvoljena nova predsednica sekcije, Irena Pavičič, ki bo tudi članica v skupščini obrtne zbornice. 14. oktobra smo bili priče otvoritvi avtocentra Opel Kruno, ki je dokaz uspešnosti brežiškega obrtnika. Na ta uspeh smo še posebaj ponosni, saj je rezultat uspešnega poslovneža, ki prehodil pot od delavca v obrti do priznanega vodja avtocentra Opel. (Pripravila Nena) Novo v krškem Vidmu Krško, 14. oktober — Vabilo je napovedovalo le tiskovno konferenco Vitavela, dejansko pa so pripravili slavnostni zagon stroja za razrez papirja. Stroj je Vitacel nabavil v Količe-vem in z njim nameravajo v Krškem popestriti program proizvodnje ter povečati število zaposlenih. Direktor Vitacela Jože Klemenčič: »Pred letom in pol je Vitacel d.o.o. najel obrate v Vidmu in začel s sanacijo oziroma proizvodnim programom papirne indusrije. Ta rak rana se je v celulozni industriji pojavila in po svetu, a nam je le še bolj vlivala pogum in voljo do dela. S pomočjo domačega kadra ter ministrstva za znanost in razvoj smo uspeli izpljati investicijo, ki jo vidimo pred seboj. Pred tem smo si kajpak tudi pridobili zaupanje kupcev in upravljal-skih struktur občine. Vsekakor interes države ni izostal. S to investicijo želimo na širšem kompleksu doseči cilje, kot so: uvod Trak je prerezal minister, slikati pa so se dali tudi delavci. (Ika) v boljše sodelovanje pri proizvodnji papirja, boljša izkoriščenost proizvodnih postopkov, večja stopnja predelave produkta, odprava ozkega grla pri razrezu formatnega papirja v sedanji papirnici in, kar je zelo pomembno, zaposlili bomo nove perspektivne kadre. Nekaj programov imamo še v osnutku. Kmalu bo na tržišču naš nov produkt — anorgansko gnojilo za ljubiteje vrtičkov in rož, ekološko neoporečno — Lubelis.« Minister Maks Tajnikar je pričel svoj govor pohvalno in s pohvalo: »V veselje mi je prisostvovati otvoritvi nove pridobitv, stroja za razrez pafrjrja v vašem obratu. Ob vseh teh prizadevanjih se kot uspeh vidi oživljanje panoge v mladi državi, ki se tako uspešno vključuje v svetovno konkurenco na področju papirne industrije. Ta pridobitev je le delček v makro strukturi gospodarstva in svetla točka, izziv ostalim gospodarskim bolnikom. Tudi v državnem zboru, kjer imajo nekaj projektov za sanacijo firm, je bil Videm prvi, ki je dobil vso podporo. Moje prizadevanje ni bilo zaman.« (A. R.) Krški steklar Miran Resnik je letos razstavljel na Zagrebškem velesejmu. Med tistimi, ki so obiskali njegov paviljon je bil tudi župan Danilo Siter. RAZVEDRILO NAŠ GLAS 25. 19. OKTOBRA 1994 Uradni finale lepotnega tekmovanja Miss Slovenije '94 za Miss sveta Finalni izbor MISS Slovenije '94 Najlepša Slovenka v tem letu je Janja Zupan iz Ljubljane Meditacija — da ali ne? Čateške Toplice, 14. oktobra — Finalna prireditev Miss Slovenije '94 je za nami. Brez televizijskega prenosa, brez posebnega pompa in brez pravega vzdušja. Med dva-najstmi lepoticami, ki so se uvrstile v finalno tekmovanje, je devetčlanska komisija izbrala najlepšo Slovenko leta 1994. Miss Slovenije je postala dvajsetletna Janja Zupan iz Ljubljane, prva spremljevalka in miss fotofeničnosti je sedemnajstletna Vesna Dolenc iz Maribora, mesto druge spremljevalke pa je pripadlo devetnajstletni Katji Kori iz Maribora. V letu 1994 je bilo organiziranih 11 predtekmovanj v različnih krajih Slovenije. Polfi-nalni prireditvi sta bili v Medijskih toplicah na Izlakah in v Discoteki Pacific v Krškem. Vseh predtekmovanj seje udeležilo 146 kandidatk, v finalno tekmovanje pa je bilo izbranih 12. Za uvrstitev na finalno prireditev so kandidatke morale izpolnjevati naslednje pogoje: 1.4.1994 so morale biti stare najmanj 17 let in ne več kot 24 let, visoke vsaj 165cm, neporočene in državljanke Slovenije. Miss Slovenije '94 bo našo državo zastopala v Sun Citvju 19. novembra na lepotnem tekmovanju, kjer se bo potegovala za laskavi naziv MISS SVETA '94. V Južno Afriko bo najlepša Slovenka odpotovala 23. oktobra z graškega letališča. MissVtforldLTD iz Londona, ki je glavni organizator izbora miss sveta, je že na začetku celotno akcijo povezal z do- ~m Na gradu Mokrice: takrat še kandidatke za finalno prireditev izbora Miss Slovenije. poto b. C. Idealno darilo za mlade dame, Opel Corsa city, ki ga podari podjetje Opel Kruno zmagovalki tekmovanja za MISS Slovenije. Foto B. C. brodelnostjo. Dobiček od akcije že vsa leta namenja UNI-CEFU, zadnjih nekaj let pa predvsem v sklade za pomoč lačnim otrokom. Tudi sloven- namenijo del sredstev v humanitarne namene (do sedaj v sklad Rdečega križa in Ka-ritas). Miss Slovenije '94 je v dar ski organizatorji vsako leto dobila osebni avto Opel Cor- sa, ki ji ga je podaril generalni pokrovitelj prireditve podjetje Opel Kruno Brežice. Poleg tega ima plačano še štiritedensko bivanje v Južni Afriki. So-pokrovitelja prireditve sta bila Perla Krško, ki je prvi in drugi spremljevalki podarila eksklu-zivne izdelke iz zlata in Bava-ria Wolltex Companv iz Maribora, ki je najlepše obdaril z ekskluzivno posteljnino. Vseh dvanajst kandidatk je od podjetja Opel Kruno v dar dobilo avtoradije, od firme Galicus atraktivna očala Police in od podjetja Nancy Line najnovejše modele kopalk. Podjetje Urko iz Kamnika je zmagovalke obdarilo z atraktivnimi oblačili iz usnja. Darila za najlepše sta prispevali tudi podjetji La Miriam in Rei iz Ljubljane. Uradno lepotno tekmovanje... Mogoče. Po vsem, kar so povedale kandidatke, kasneje pa tudi zmagovalka in obe spremljevalki, bi lahko ugotovili, da so mnogi od same prireditve pričakovali več, kot so dobili. Primerjati našo prireditev izbora za miss s prireditvijo, ki so jo organizirali naši hrvaški sosedje, in smo jo mi v Sloveniji lahko spremljali na njihovi državni televiziji, je nemogoče, oziroma se ne da. Tudi v tem primeru se lahko vidi, kako blizu drug drugemu lahko živita dva tako različna ... Prvemu se prav vsakič zdi pomembno, kako se bo predstavil in kaj bo o sebi lahko povedal in pokazal, drugi pa vsakič samo vzdihuje in si govori: ah, oni so bili tako vedno nekaj posebnega. Pa še televizijski prenos so jim privoščili. Lepol (dama) Tudi sama sem bila prepričana, da je meditacija namenjena le izbranim jogijem v daljni Indiji, uporniški mladini, nezadovoljni z enoličnim vsakdanom in nekaterim posebnežem, ki želijo na tak način pritegniti pozornost. Kljub takemu, v preteklosti dokaj negativnemu mišljenju o tej »vzhodnjaški dejavnosti«, me je pot življenja pripeljala v situacijo, ko delček praktično vsakega dneva namenim meditiranju. Vas zanima, kako se je to zgodilo? Kot skoraj vsako dekle sem imela idealne predstave o življenju, ki je bilo pred menoj. Vedno sem si predstavljala, da bo življenje umirjeno, lepo, polno veselja in izzivov. Ta ideal sem si na vse načine poskušala uresničiti, spraviti v življenje. Toda o groza, rezultat mojih naporov je bil praviloma ravno nasproten od tistega, kar sem želela! Nezanimiva služba, enoličen vsakdan, najbolj poredni otroci, dolgočasen in jeznorit mož itd. Ce k temu dodam še divji nevrotični vsakdanji vrvež, praznino v meni, napetost in živčnost, je slika popolna. Bližati sem se začela prelomnici, ko se splošno nezadovoljstvo začne kazati v fizični obliki, v obliki bolezenskih znakov, kronične utrujenosti, brezvoljnosti... »Naključje« me je še ravno pravi čas pripeljal do osebe, pri kateri sva z možem, ob tako imenovanem makrobiotičnem kosilu, dobila prve žive informacije o tem, da hrana, ki jo zaužijemo, ni samo skupek kalorij, mineralov, beljakovin..., ampak da z zaužito hrano vnesemo v telo tudi specifične »vibracije«, ki se potem izrazito odražajo v našem psihofizičnem počutju in načinu komuniciranja z okoljem. Mogoče bo kdo sedaj pomislil: »Ja kaj pa sedaj pri članku o meditaciji nekaj filo-zofira o prehrani? To pa ja nima nobene zveze!« O ima, ima! S postopnim spreminjanjem načina prehranjevanja so nama počasi pričeli prihajati nasproti ljudje, ki jih drugače verjetno nikoli ne bi srečala. Del informacij in znanj, ki sva jih na ta način pridobila in jih še pridobivava, je tudi meditacija. Vsakodnevno poglabljanje v sebe, v svojo notranjost, me je pripeljalo do sreče v življenju. Vse kar sem toliko časa iskala okrog sebe, sem v času odkar, se ukvarjam z meditacijo, našla v sebi. Tišina, notranji mir, veselje. Ugotovila sem, da meditacija le ni nekaj tako oddaljenega, eksotičnega in nerazumljivega, temveč nuja in najlepše doživetje samega sebe. Neki pisec je to zgovorno izrazil: Človek je srečen le tedaj, ko pride v stik z izvirom življenja v svoji duši;ker pa je vedno izgnan iz svojega doma, zaklenjen ven iz svoje duhovne sonate, je vedno manj oseba, (se nadaljuje) N. K. Pes, drugačen od ostalih Buli Terrier — res pes ubijalec? Ustvarjen za borbe, za krvave bojne igre, križanec med buldogom in starim angleškim terierjem ter španskim poenterjem, leta 1850 pa so dobili inačico z belo dlako Bulterier: dolga, jajčasta glava brez čelnika, izredno močne čeljustne mišice, močni, pravilni, zdravi zobje, majhne, temne, mandljaste oči, dolg mišičast vrat, globoke in široke prsi, vzbočena rebra, okrogle šape, kratek, vodoravno nošen sabljast rep. Dlaka je kratka, ostra in lesketajoča, čisto bela, bela s črnimi ali lisastimi polji po glavi, progasta, rdečkasta, črna, tribarvna. Standard ne določa plečne višine, teža pa se giblje med 23,5 in 28 kg. Pisanje o bulterierjih ali pit-bulih nima namena gonje proti tej pasmi psov, saj so predvsem zanimivost in posebnost med psi iz t.i. nevarnih pasem. Pravijo, da so pitbuli genetska napaka sodobne humane ki-nologije, zmota, ki naj bi bila primer zlorabe genetskih poskusov tako na živalih kot tudi na ljudeh. Kaj lahko pomeni profesionalna vzgoja in dre-sura psa, vedo predvsem tisti, ki so svoje pse vzgojili in šolali sami, seveda z določenim znanjem o šolanju psov, ali pa so svoje ljubljenčke šolali na za to predvidenih pasjih tečajih oz. v šolah za pse. Veliko smo lahko prebirali, kako so pitbuli morilci, ubijalci, sovražniki, tudi posiljevalci (psic seveda), lopovi in tatovi, skratka vse, le psi ne. Kdo in kaj pa je človek, ali ne prebiramo vsak dan o tatvinah in ropih, o pobegih s kraja nesreč, o umorih, o sovraštvu in netolerantnosti, o tem, kako si človek podreja naravo in kako mu to velikokrat ne uspe oziroma se mu na nek način maščuje. Kakšno vlogo v človekovi radovednosti in nepredvidljivosti imajo bulterijerji, pasma, ki jo je ustvaril človek in je svetovna kinološka zveza — FCI — ne priznava.? Pravzaprav pa je nekoč zelo hud in oster pes, s strogo in pametno selekcijo postal veliko bolj priljuden, kot je bil v obdobju, ko so ga »ustvarjali«. Danes je bulterier prijazen, zvest, pameten, uravnovešen, poslušen in dobro vzgojljiv pes, uporaben in pogumen pes čuvaj, ki zelo rad uničuje in ubija glodavce (podgane, miši,...). Bulterier je tudi čisto pravi hišni pes. Zakaj gonja proti tej pasmi? Seveda se lahko marsikdaj tudi kaj zgodi. Res je, da je pitbuli bojevit pes, in da bi zato, da obvaruje svojega gospodarja, raztrgal tudi leva ali medveda, drugega psa, morda tudi človeka. V preteklosti so ga uporabljali za t.i.» kravje boje«, kjer so lastniki pse naščuvali na bika, ti pa so ga dokaj hitro tudi pokončali. Res je, da je bulterier zelo razdražljiv in vztrajen pes, neobčutljiv za bolečino, in da pred napadom na žrtev le-te ne opozori, kot to stori večina drugih psov. Svet bi lahko bil prijaznejši, če si ga človek ne bi podrejal in ga za vsako ceno spremi- Š4J njal in si ga prilagajal. Narava nas vse pogosteje opozarja, da smo šli predaleč. Izrodilo se je mnogo idej, mnogo ljudi, mnogo živali. Cena napredka in razvoja je morda že previsoka. Zemlje ne moremo ustaviti, tudi z nje še ne moremo. Ostali bomo tu, skupaj z našimi prijatelji in sovražniki, bolj ali manj nemočni in neuspešni, neupoštevani in prezrti v prizadevanju, da bi zgradili boljši, za vse prijaznejši svet. In psi? Kje je njihovo mesto v prihodnosti, kako živeti s človekom, med ljudmi? Mnogi strokovnjaki pravijo, daje pes v družini predvsem družinski član, in da se večina lastnikov psov tako tudi obnaša. Pes sodi med ljudi, ker se od ljudi, seveda »normalnih«, lahko največ nauči in tako v razvoju napreduje. Nikakor pa ne bi smeli imeti pse vedenjsko in osebnostno moteni ljudje, psihopati, shizofreniki in podobni, saj nam statistika govori, da Buli Terrier — bojevit, pameten, živahen, uravnovešen, poslušen, čuječ, in dobro vzgojljiv 4,- je nesrečnih primerov, ko kak pes, ne nujno pitbul, zaradi svoje zmedenosti in nezanesljivosti napade, rani ali raztrga drugega psa, drugo žival ali človeka, precej. Torej, kdo naj ima psa? Pes je naš sosed že stoletja, naš vsakdan, naše veselje in naša radost. Vidi, sliši in ima dober spomin. Je zvest in nagajiv, rad opazuje in je rad opažen. Gonja proti bulterier-jem je brez osnove, saj si pes nikoli ne izbere lastnika, ampak je vedno obratno. Vsak pes je odvisen od svojega gospodarja, zaveda se, kdo ga hrani in kdo se z njim sprehaja in igra, in če pes kaže znake popadljivosti, nestanovitnosti, neubogljivosti, potem temu obnašanju ni kriv pes sam, pač pa njegov lastnik. Kakšen je vaš pes? Skoraj tak kot ste vi, a ne? (dama) Ščuka, da te kap V nedeljo, 11. septembra, ob 18. uri se je ribiška sreča nasmehnila ribičema Janku in Urošu Hrovatu (očetu in sinu), ki sta lovila iz čolna na Krki. Kakih 800 m nizvodno od osnovne šole v Kostanjevici sta ujela ščuko, ki jo drži sin Uroš na fotografiji. Profesorica (ščuka) je merila 105 cm in tehtala 9,5 kg. Prijela je na blestivko — žličko 22 g na vrvici 0,4 mm brez predvrvi-ce. Boj je bil kratek, saj je bila ščuka že po dveh minutah v čolnu. Še isti dan jo je dobil v obdelavo znani preparator in ribič Roman Vrtačnik iz Šinkovega turna v Vodicah pri Ljubljani in okrog novega leta bo trofeja že krasila hišo Hrovatovih. Pa naj še kdo reče, da Krka ni bogata! (Sašo H.) Valantičevo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 ^^tfi. Telefax: +386 68/342 094 Čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas boste klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 in 24.00 uro. NAŠ GLAS 25. 19. OKTOBRA 1994 RAZVEDRILO MODNI KOTIČEK V modnem kotičku vam želim predstaviti poleg smernic ie nekaj praktičnih na-[ svetov s področja poimenovanja tkanin in tekstilnih predmetov, čiščenja madežev in napotkov pri šivanju. Najprej nekaj kosov garderobe: Vsi poznamo tako priljubljen telovnik, ki j je moden, pa še topel po vrhu. Če je ročno j pleten ali kvačkan, se imenuje brezro-*¦¦ kavnik. Prihaja iz Francije, pomeni pa oblačilo, ki se nosi po telesu in nima rokavov. Poglejmo še izraz jabot — žabo. Kaj je to? To so čipkasti naborki na bluzi pod srajčnim ovratnikom, ki so z gumbom pritrjeni na ovratnik. Žabo je primeren za svečane modele. Baretka — baskovka je dobila ime po Baskih, ki so jo prvi nosili. Ponovno je prišla v modo v 20. stoletju, vnesli so jo Francozi. Baretka je okroglo mehko pokrivalo iz klobučevine ali pletenine, primerna za ženski in moški spol. Skušajmo prepoznati še nekaj modnih tkanin za to sezono: Česanka ali nekoliko starejši, bolj udomačen izraz kammgarn, je mešanica volne in sintetike, ki se ne mečka. Primerna je za krila, hlače, moške obleke, ženske kostime. Tkanina je tkana v keprovi vezavi in tudi v platnu. Vzorci so zelo različni, od enobarvnih, črtastih, karo, pepita. Tvid je groba volnena tkanina v platneni vezavi ali ke-pru. Prepoznali jo boste po barvnih napkih, ki so v tkanini. Ponavadi je tvid v dveh barvah: svetli in temnejši. Tkanina je primerna za ženska, v tanjši obliki pa tudi za moška oblačila. Flanela tudi sodi med materiale za hladne dni. To je bombažna tkanina iz mehke bombažne preje, ki je na obeh straneh kosmata, kar ji daje prijeten videz in toploto. Primerna je za ženska in moška oblačila. Flanele so enobarvne, tiskane, progaste, najbolj pa so nam poznane ka-rirane, za srajce. Kako se lotiti čiščenja madežev? Če ste se vi ali vaš otrok polili z belo kavo, je najbolj učinkovita pot čiščenja z razredčenim amoniakom. Na koncu oblačila sperite s slano vodo. Nadležni so tudi madeži od cvetja. Te potresemo s ci-tronsko kislino, nato jih izperemo z vročo vodo; uporabimo lahko tudi močno raztopino pralnega sredstva z 10 % raztopino amoniaka. Perilo namočimo za nekaj minut, nato izperemo z vodo. Kaj pa storiti, če vam je mali nadobudnež zapacal oblačilo s črnilom? Potrebna je citronska kislina ali limonin sok. Če je madež še svež ga pokapajte z omenjeno snovjo in zdrgnite ter sperite z vodo. Madeže od sadnih sokov namočimo v vroče mleko in nato zdrgnemo tkanino še z 10 % amoniakom in vodikovim peroksidom ter splaknemo. Lahko uporabimo tudi limonin sok. Kaj pa mošt? Madeže omočimo z raztopino štirih delov vode in enega dela amoniaka, nato izperemo z vodo. Velja si zapomniti: vse madeže je treba očistiti takoj, ko so še sveži. (V.H.) AcrocephaluS (3) Ptice ob spodnjem toku reke Save V dveh junijskih dneh in enkrat v juliju 1993 so bile opravljene raziskave ornito-favnega območja ob spodnji Savi na Krško-breiiškem polju med Vrbino in vasjo Loče. Med hojo ob reki Savi in njenem obrežnem poplavnem pasu, v logih, lokah in ob poljih ter med občasnimi postanki ob posameznih pomembnejših mestih (npr. lažje prehodnih točkah ob reki, topolovi nasadi ipd.) in ob upoštevanju zapiskov naključnih opazovanj, je bilo evidentiranih 71 vrst ptic. Poleg združbe Salici populetum al -bae in posameznih grmišč velik del nekdanjih lok po-raščajo umetni topolovi nasadi. Med pomembnejše gnez-dilce savskih brežin sodijo breguljka, mali deževnik in vodomec, ki so vsi ogroženi zaradi različnih človekovih posegov v njihov življenski prostor. Gnezditvena kolonija breguljk v bližini naselja Mostec je eno redkih prvotnih gnezdišč ob rekah pri nas. Zanimiva so opazovanja pikastega martinca, navad- ne čigre in rečnega galeba v gnezditvenem obdobju. Za slednji dve vrsti je območje spodnje Save pomembno pre-hranjevališče, morda tudi potencialno gnezdišče glede na bližnino gnezditvenih kolonij v sosednji Hrvaški. Tu se redno prehranjuje tudi črna štorklja, v zimski polovici leta pa tu prezimujejo številni veliki kormorani. Poletna opazovanja kormora-nov nakazujejo možnost, da bi kormorani v prihodnje do bili oznako celoletne (negne-zdeče) vrste, podobno kot siva caplja. Plašica in rečni kobiličar sta bila po skoraj desetih letih ponovno potrjena v gnezditvenem času, medtem ko lahko z gotovostjo trdimo, da polske vrane danes tu ne gnezdijo več. V gnezditvenem obdobju so bile registrirane v letu 1984. Manjša zamočvirjena območja ob potokih so eno redkih gnezdišč črnih lisk v vzhodni Sloveniji, pribe pa so neredne gnez-dilke, ki jim poleg posegov v prostor tu onemogočajo redno gnezdenje še sušna leta. (Pripravil: Galex) Roman Abbrams in Alenka Godec Literarni večer Promocija del slovenskih pesnikov in pisateljev v Opusa Knjigarna Opus Krško pripravlja v četrtek, 20. oktobra, ob 19. uri literarni večer. To bo srečanje pesnikov in pisateljev, katerih dela je izdala založba Mondena in jih lahko v mesecu oktobru kupite po ugodni, 20% nižji ceni. Sodelovali bodo: Goran Glu-vič, Andrej Lutman, Milojka Žižmond Kofol, Ivo Frbežar, Zdravko Duša, Tamara Du-nev, Željko Kozinc in Magdalena Terčon. (A.R.) Glasbeni gost Roman Abbrams Tehno dance se dela z računalnikom Glasbena pot Romana Abrama iz Krškega, ki si je nadel umetniški priimek Abbrams, je dolga, včasih že predolga, kot sam pravi. V nižji glasbeni šoli je igral harmoniko. V osnovni šoli sta skupaj z Miranom Rudanom »brenkala« in ustanovila najodmevnejši bend v Krškem Nuclear 003. »Po razpadu skupine sem nadaljeval svojo glasbeno pot, delal sem skupaj z Dejo Mušič, ki jo danes poznamo iz oddaje Karaoke, vendar pa se v tistem času ni dalo narediti ničesar pametnega,« se spominja Abbrams. Odločilni korak glasbene kariere je napočil leta 1991, ko je izšla prva Romanova plošča Fill the gap, na kateri je sodelovala vokalistka Stanka Macur. Plošča je izšla v samozaložbi in v nakladi 2.000 izvodov. »Plošča Fill the gap je bila osnova mojega nadaljnega dela,« komentira Roman. Svojo prvo ploščo je podaril prijatalju in sošolcu Robertu Sotošku, ki živi in dela v Švici. Po naključju in tudi po sreči je prišla v roke ljudem, ki so Romanu ponudili 3-letno pogodbo za snemanje v Švici. Konec lanskega leta je zasedba Bom-Bay izdala maxi single (komad v v več verzijah) Way to heaven (Pot do nebes), ki je izšel pri največji švicarski gramofonski založbi Music Ver-trieb AG iz Zuricha. Organizatorja in producenta CD-ja sta Robert Soto-šek in Simon Marki, avtor glasbe je Roman Abbrams, glavni vokal Alenka Godec, avtor besedila Silvo Mav-sar, snemalec, glasbenik in aranžer pa je bil Zvonko Tepeš. Glasbena zvrst je tehno dance (dance flour), ki je primerna za ples v diskotekah. Narejena je s pomočjo računalnika in kot pravi Roman, mu je ta zvrst najbolj všeč. Izdelek, ki je zagledal luč sveta junija, se je v dobrem mesecu prodal v 1.600 izvodih. Zaenkrat ga v Sloveniji še ni moč dobiti. Ker pa pogodba Romana in Alenko zavezuje k snemanju novih izdelkov, bosta kmalu posnela nov maxi single, ki pa ga bo moč kupiti tudi pri nas. O slovenski glasbeni sceni pa Roman razmišlja: »Kritiziram ljudi, ki vodijo glasbeno industrijo. To je katastrofa. Kar pa se tiče glasbe, se v zadnjih letih izboljšuje. (Galex) Križanka Moby Dick Shop v Krškem Sponzor tokratne nagradne križanke je trgovina Moby Dick Shop v Krškem, C.K.Ž. 74. Za pravilno rešene križanke bosta lastnika trgovine šestim izžrebanim podarila popust pri nakupu v njihovi trgovini, in sicer: prvemu v višini 2.000 SIT, ostalim petim pa v višini 1.000 SIT. Ker v naše uredništvo prihaja vedno več pravilno rešenih nagradnih križank, smo se odločili, da bomo skušali nagrade zagotoviti čim večjemu številu reševalcev. Rešitve tokratne križanke oddajte v naš nabiralnik, lahko pa jih tudi pošljete po pošti na naslov: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško, najkasneje do 22.101994, na ovojnico pa pripišite »za nagradno križanko trgovine Moby Dick Shop«. Rešitve križanke iz prejšnje številke — Gesla: nagradno žrebanje, najcenejši nakup, Macho jeans, Black Jack. Po vodoravnih vrstah: nagradno, žrebanje, AN, Rein, Res, VVO, N, Martina, Ahmatova, arhi, Jelgava, ati, kri, Cr, Iri, atona, As, emisar, Karakala, nat, Sa-mar, TL, r, enok, IA, JR, RK, Macho, šilar, jeans, Igalo, DN, t, NEK, no, BJ, katar, Al, Saka-lavi, Eli, Knut, stacija, EN, Uiguri, CKŽ, reja, PK, dedek, Avala. Nagrade so prejeli: Zefir Našič, Aškerčeva 2, Krško — 4000 SIT; Nevenka Kova-čič, Rožno 31, Brestanica — 2000 SIT; po 1000 SIT pa_pre-jmejo: Vesna Rihter, CKZ 48, Krško, Colner Dejan, Vrtna 6, Brestanica, Anica Ivanšek, Arnova sela 55, Artiče. Čestitamo! Nagrade lahko dvignete v trgovini Macho. S seboj prinesite izvod časopisa Naš glas in osebni dokument za identifikacijo. METER KRŠČAN ZAKRAMENT MEDOVIHA ŠPANSHI KITARIST, NARCISO DRŽAVNI SVET DEDALOV SIN KONTINENT UMSKI SRE&-UMIH > MM«'""" -HfC ... &'?¦ 1 IKCICAH JSOČN PLODOV I ¦HnoHoal ' ^^m®^***^"^ l ŽVEPLO > mAR tUATATl \W\l VEZIVA ¦KLTv i-Ji V 1 VITAMIN MOSTAH JAVOR OSItt. ˇ NEKD AM. PREDSEDNIK goRenjeWsta POML. MESEC SELEN NATRIJ tX4J'LT KOTLINI P0LZA PLES KATRAN KRVNA, PLOŠČICA w MEZIC EDI TURIST CENTER NA POHORJU KRAJ V bANATU • TENliKI LOPAR (MN.) DERIVAT BiNZLNA AM IGRALEC, RYAN i i KRAJ PRI KRŠKEM UMETNOST BL MESTO VIT rbnR itnšl TOČILNI PULT NOVAK. m JSSmbOltZEN Zli mm* * w*X;-. VZHOD DEL KLADIVA "ŠT " mm > (JU , i *¦ OKRATŠ EMARD ŽIRO. RAOJN * * i ~ PLOŠČ MERA v PRENOČI-itAUUK) IjS • gjL ANGt " PREBIVA L k A IRSKE STARA LEKARN UTEŽ FOSFOR PILI P 0KT9i ŠIBA BOŽJA 6IKUHI ZNAKI IVO ANDRIC REVEŽ DRŽAVA V ZDA LATIN PRtdtOG ' TELUR INDIJ TREtJVAL Cl IRSKE SMLJ&S NAPOHOR POKRAJ V PAKISTANU REDKOST RIM BOGINJA JEZE TATAR. VLADAR. MDEC iRATVVS/0 OBED \ NEMŠKI CESAR FLAVTI PODOBNO PIHALO UNIVERZA V LOS ANGEL VEK, DObA URAN MESTO V OKLAHO-Ml ESKIM KOŽNI ČOLN GOSTIŠ S PRENO ČIŠČI 8 KMETIJSTVO NAŠ GLAS 25. 19. OKTOBRA 1994 NAVODILA ZA PRIDELOVANJE PŠENICE 1.IZBOR NAJPRIMERNEJŠIH SORT: ANA: zelo zgodnja in visoko rodna sorta, nekoliko poznejša kot novosadska rana, približno za dva dni. Ima zelo nizko slamo in visoko kvalitetno zrnje, zaradi česar naj bi tudi nadomestila novosadsko rano, ki je letos ni več med priporočenimi sortami, povrh tega pa je tudi težje dostopna na trgu. Sorta Ana je primerna za vse vrste zemljišč, njena slaba lasnost pa je le, da je nekoliko občutljiva na rjevenje pšenič-nih plev. BALKAN: srednje pozna sorta, visoke rasti, z zelo kvalitetnim zrnjem, zaradi česar je tudi med priporočenimi sortami. Pridelki so srednje visoki, občutljiva je na poleganje, pa tudi na pepelasto plesen. DŽERDANKA: prav tako srednje pozna sorta s srednje nizko slamo, zrnje je nekoliko slabše kvalitete, je pa izredno rodna, njena slaba lasnost je občutljivost na rjevenje pše-ničnih plev. MARIJA: srednje nizka in srednje pozna sorta z sorazmerno kvalitetnim zrnjem ter visokim pridelkom. Primerna je za različne pogoje pridelovanja in je zato najbolj priporočljiva sorta za setev. ŽAGI 87: ena od novejših priporočenih sort, odlikuje se po visokih pridelkih, je zelo nizke rasti, srednje pozna, občutljiva pa je na pepelasto plesen. ZRINKA: prav tako novejša sorta, srednje pozna ter precej visoka, zrnje je kvalitetno, občutljiva pa je prav tako na pepelasto plesen. ŽITARKA: nova sorta med priporočenimi sortami, zelo nizka srednje pozna, z dobrim pridelkom. Med priporočenimi sortami, ki se že opuščajo so še ZVEZDA, ŠIROKA in PITO-MA. Za naše pridelovanje in intenzivno tehnologijo in predvsem za dbilno gnojenje z dušikom je zelo primerna Pl-TOMA. 2. AGROTEHNIKA PRIDELOVANJA: Pred setvijo tla zaorjemo in s predasetvenikom pripravimo ustrezno setveno strukturo tal. Poleg tega moramo ustrezno pognojiti, pri čemer za pšenico ne priporočamo gnojenje shievskim gnojem, prav tako tudi ne gnojenje v večjih količinah. To pa zato, ker je v teh organskih gnojilih veliko dušika, ki ga pšenica jeseni še ne rabi, oziroma ji celo škodu- je, prav tako lahko pšenica zaradi tega spomladi poleže. Bolje je, da ta gnojila, ki jih ponavadi nimamo v izobilju, porabimo spomladi za gnojenje okopavin ali koruze. Pšenico ustrezno pognojimo z mineralnimi gnojili. Tako bomo tudi bolje vedeli, kako gnojiti pšenico spomladi, da nam ne bo polegla, ampak dobro orodila. Glede na založenost tal priporočam gnojenje s 400 - 550kg NPK 8-26-26 ali 450-700kg NPK 9-18-18. Izberemo lahko tudi kakšno drugo gnojilo, ki vsebuje nizek procent dušika. Čas setve je najprimernejši med 5. in 20. oktobrom, če ta rok zamudimo, izbiramo raje sorte, ki so bolj pozne (Marija, Džerdanka). Jeseni zatiramo le ozkolist-ne travne plevele, če teh ni veliko, jih raje skupaj spomladi zatiramo z dikuranom forte, ko zatiramo širokolistne plevele. OSKRBA POSEVKOV SPOMLADI: GNOJENJE: Čim bolj zgodaj spomladi dognojimo pšenico z 200 — 250kg KANa, odvisno od stanja posevka in prezimitve.VfazM — 2kolen-ca, ko sta razvita, ponovno pognojimo z 200kg KANa, v času klasenja pa dognojuje-mo toliarno z UREO in sice z 10 -15% raztopino, hkrati ko škropimo z fungicidi. ZATIRANJE PLEVELOV: Dicuran forte: zatre ozko-listne in širokolistne plevele, tudi smolenec, uporabimo ga zgodaj spomladi, do začetka kolenčenja. Starane: prav tako zelo dobro zatre širokolistne plevele, tudi smolenec, škropimo pa lahko tudi v času kolenčenja. ZATIRANJE BOLEZNI: Posevke je treba redno pregledovati injih ob morebitnem pojavu bolezni (pepelasta plesen, rjevenje pšeničnih plev, rje in podobno) poškropiti z ustreznimi fungicidi, kot so naprimer bajleton, tild, sportak folicur itd. ZATIRANJE ŠKODLJIVCEV: Najbolj nevaren škodljivec je žitni strgač, zatiramo ga z pripravki: decis.cromorel D,fa-stac.zolone. Listne uši, ki so prav tako v času nalivanja zrnja zelo nevarne in naredijo ogromno škode, lahko zatiramo z istimi pripravki, še bolje pa je, če uporabimo čiste afi-cide, kot je npr. znan pripravek pirimor. Kmetijski svetovalec: Jože Kramar ing.agr. Kostanje viški ribici skrbno urejajo svoj ribnik Ni kaj! Tale kostanjeviški ribnik pa premore... Kostanjevica, oktobra —Oktober je mesec jeseni. Kostanjeviški ribiči so ravno ta mesec praznili ribnik. Odstranili so vodo in z mrežami polovili ribe, ki so ostale v ribniku. Bilo je tu krapov, amurjev, somov in talstalikov (mešanica med amurjem in krapom). Mladice so prenesli v Krko, večje ribe pa preselili v ribnik pri kostanjeviškem gradu. Ribnik bo ostal prazen do spomladi. Najprej ga bodo razkužili, nato posejali pšenico in ga zalili z vodo. Ribe iz grajskega ribnika bodo vrnili in kupili nove. Posebnost ribnika so školjke, velike do 17 cm. Po pričevanju nekaterih ribičev se nahajajo tudi v Blejskem jezeru in so hranljive. Danes, ko je merilo vsega denar, smo lahko ponosni na to akcijo kosta-njeviških ribičev, ki znova dokazujejo, da sta entuziazem in volja do prostovoljnega dela temelj napredka vsakega krajevnega društva. (Željko Koljančič) MEŠANICA PŠENICE IN OZIMNEGA KRMNEGA GRAHA V želji za razširitev krmnega kolobarja na naših kmetijah, kjer je daleč preveč zastopana koruza v monokulturi, bi bilo priporočljivo vključevati v krmni kolobar tudi raznorazne krmne mešanice, s katerimi lahko pridelamo sorazmerno velike pridelke, povrh tega pa tudi izboljšamo strukturo tal in njeno rodovitnost. Naj omenim samo nekaj negativnih segmentov, ki jih pušča koruza, če jo neprestano sejemo v monokulturi: — tla so bolj osiromašena, ker koruza rabi bistveno večjo količino hranil, kajti pri koruzi so večji odvzemi hranil s pridelkom, na ta način se nam slabša struktura in rodivitnost tal; — če koruzo sejemo v monokulturi, so tudi njive vedno bolj zapljeveljene, škropimo vedno z enakimi herbicidi »tria-zini«; — glede na sušno obdobje, ki se v zadnjem času pojavlja, je koruza tudi bolj podvržena suši; Zaradi zgoraj omenjenih negativnih lasnosti, ki jih pušča koruza v kolobarju, je priporočljivo sejati krmne mešanice v kolobarju. Ena izmed takšnih mešanic je mešanica pšenice in krmnega graha. Zato v nadaljevanju nekaj strokovnih nasvetov, kako bi vključevali omenjeno mešanico v krmni kolobar na naše kmetije, še posebej pa na področje Krškega polja, ki ga suša najprej prizadane. Kmetijska šola Novo mesto že tretje leto zaporedoma poskuša s setvijo ozimne pšenice s krmnim grahom in je pri tem dosegla sorazmerno dobre rezultate. Pridelek omenjene mešanice je bil od 6000 do 7000 kg/ha, pri tem pa ta mešanica vsebuje do 22= beljakovin, kar je bistveno več kot pa jih imajo koruza sama pšenica ali ječmen. Na ta način dobimo velik in kakovosten pridelek, hkrati pa imamo po žetvi možnost sejati tudi prezimni ali pa strniščni dosevek. Mešanico ozimnega krmnega graha in pšenice sejemo za zrnje, ki ga uporabimo kot močno krmo za govedo, prašiče ali perutnino (termična obdelava ni potrebna). To mešanico lahko v fazi mlečne zrelosti tudi uspešno siliramo. Lahko pa tudi zrnje pšenice ločimo od graha s sortirniki ter nato grah pokrmimo, pšenico pa prodamo. Grah v mešanici ima veliko globokih korenin in zato zelo ugodno vpliva na strukturo tal. Ker dobro prekrije površino, se pleveli ne morejo razvijati. Poleg tega je grah metuljnica, za njih pa je značilno, da iz zraka vežejo dušik, zato je potrebno tudi manj dognojevati z dušikom. Grah bi lahko sejali tudi kot čisti posevek, vendar bi v naših rastnih razmerah polegel, zato je potrebna pšenica kot opora. Ta mešanica je, kot je bilo že omenjeno, primernejša za bolj lahka, sušna tla, še po-sebaj za krško polje, manj primerna pa je za bolj vlažna in meljorirana tla. Če so tla takšna, je primerno sejati mešanico pšenice in ozimne gra-šice. TEHNOLOGIJA PRIDELAVE: Priprava tal za setev je enaka kot za pšenico, le če so tla suha, je priporočljivo valjanje tal z kembrič valjarjem zaradi boljšega vznika semena. Glede na založenost in kvaliteto tal, gnojimo z 350 — 550kg NPK 8-26-26 ali 500 — 800kg NPK 6-18-18, lahko uporabimo tudi kakšen drug NPK z nizkim odstotkom dušika. Sejemo nekoliko bolj zgodaj kot samo pšenico, optimalni rok setve je začetek oktobra, saj le dobro razvit grah dobro prezimi. Z žitno sejalnico lahko sejemo skupaj pomešano pšenico in grah, Še boljše pa je s to sejalnico nekoliko globje z vsako drugo otprto loputo najprej posejati grah, nato pa še normalno pšenico. Posejemo 70 — 80kg na ha graha sorte MAKSIMIRSKI BELI in 100 — 120kg pšenice na ha. Če bomo mešanico v celoti pokrmili, izberemo sorte pšenice, ki imajo rekordne pridelke, seme pa je slabe kvalitete. Takšni sorti sta SANA in DU-KAT. pa bomo pridelek pšenice prodali, grah pa pokrmili, izberamo sorte pšenice: MA- RIJA, DŽERDANKA, PITOMO itd. Zatiranje plevelov je potrebno le pri zelo zapljevelje-nih njivah, ker uporabimo BA-SAGRAN. Ostalih herbicidov ne smemo uoporabljati. Zaščita pred boleznimi v glavnem ni potrebna, če pa že pride do močnega napada bolezni, uporabimo iste fungici-de kot pri pšenici: tild, bajle- ton, sportak itd. Dognojevanje je potrebno le ob koncu zime, pa še takrat v zmanjšani dozi od 150 do 170kg ha, saj grah veže dušik iz zraka in na ta način prehranjuje pšenico. Pri spravilu ni problemov. Kombajniranje je enako kot pri pšenici. Kmetijski svetovalec JOŽE KRAMAR ing.agr. Franci Marolt, II.del Čebelar, mentor mladih čebelarjev, kmalu pa tudi predavatelj čebelarstva čebelarski šoli Sevnica, oktobra — V prejšnji itevilki smo predstavili Francija in njegovo prijateljevanje s 130.000 čebelami, tokrat pa bomo kaj več povedali o njem, njegovem delovanju na področju čebelarstva in problemih v čebelarstvu. Prvič je prišel resneje v stik s čebelarstvom pri čebelarskem krožku v Boštanju. »Težko bi opisal, kako me je že prvi pregled čebel navdušil, ne vem zakaj,« je Franci opisal svoje prvo srečanje s čebelami. No, čebelarstvo ga je spremljalo še naprej, udeleževal seje, in se še, raznih posvetov, bral veliko strokovne literature, in se na področju čebelarstva izobraževal. Franci pa vseeno ni povsem zaljubljen v čebele, čeprav je trenutno sam, a pravi, da je ena značilnosti čebelarjev, da so samotarji. Poleg čebelarjenja zelo rad pleše, zanima ga psihologija, zato rad prebira knjige s to tematiko. Še en njegovih hobijev je fotografiranje, saj zelo rad slika. Čebelarsko-fotofrafsko delo z naslovom »Čebeljnjaki«, je eden njegovih večjih dosežkov. Gre za več kot 1000 ur dela in sicer je Franci fotografiral 215 čebeljnjakov in stojišč po vsej sevniški občini ter slike opremil z osnovnimi podatki. Na ta način je zajel kar 98% vseh čebeljnjakov in jih hrani v štirih fotoalbumih. Celo, ko je bil v takratni JLA, se ni ločil od čebel, kajti tudi v vojski je čebelaril in se seznanil z nakladnimi panji, pravi pa, da je bil najsrečnejši vojak. Zadnja leta se je posvetil mentorskemu delu in seznanjanju mladih s čebelarstvom na več osnovnih šolah, kjer vodi čebelarske krožke. Njegovi mladi čebelarji so zadnji dve leti najuspešnejši v Sloveniji, v konkurenci petdesetih čebelarskih krožkov, Franci pa je bil celo izbran za najuspešnejšega mentorja. Veliko fotografij objavi v reviji Čebelar, kdaj pa kdaj napiše tudi kakšen članek. Postal bo Ali veste, — da šteje čebelja družina poleti 40 do 60 tisoč čebel, izjemoma tudi 100.000 — da lahko matica izleže v enem dnevu 2500 in več jajčec, kar znaša približno njeno trikratno težo — da živi matica tudi do pet let — da so čebele pomembnejše zaradi opraševanja kot pa zaradi čebeljih pridelkov — da ljudje od vseh živih bitij povzročamo čebelam največ škode (z zastrupljanjem, z uničevanjem medovitih rastlin...) — da nam čebele nudijo šest čebeljih pridelkov: med, cvetni prah, vosek, propolis ali zadelavino, matični mleček in čebelji strup. Ti pridelki so vsak po svoje zdravilni... — da se med odlično obnese pri zdravljenju opeklin, pri negi kože kot lepotilo, da deluje pomirjevalno, krepčilno in da ga je najbolje uživati pomešanega v tekočini (vodi, mleku, raznih sokovih...) — da je med zelo hranljiv; z energijo, ki je shranjena v kilogramu medu, lahko segrejemo 30 litrov vode od 0 do 100 stopinj Celzija — da so med včasih imenovali STRD zaradi njegove naravne lastnosti, to je strjevanje ali kristalizacija — da smo Slovenci narod čebelarjev — kar nekaj čebelarskih strokovnjakov je bilo Slovencev (Anton Janše, Peter Pavel Mentor čebelarskih krožkov Franci Marolt predavatelj čebelarstva, namerava pa narediti potujočo čebelarsko šolo. Ker pa na področju čebelarstva vse le ni tako lepo kot se sliši, je Franci Marolt opozoril na največje težave: »Položaj čebelarja in čebelarstva je trenutno težji kot kdaj koli. Vzroki za te težave so: uvažanje cenenega tujega medu in s tem težavna prodaja domačega, čebelje bolezni — varo-za, zastrupitve, zmanjševanje čebeljih paš... Skratka, čebelarstvo je v nezavidljivem položaju, najtežjem v zgodovini.« »Po drugi strani so čebele vedno pomembnejše zaradi svoje naravovarstvene vloge in vloge pri pridelavi hrane (opraševanje). Zato je današnji slabi odnos družbe do čebelarjev nedopusten, če upoštevamo dejstvo, da Čebele, ki so sicer po nagonu zmožne živete same, ne morejo več živeti brez pomoči čebelarjev (zaradi bolezni varoze in zaradi slabih paš). Zato je delo vsakega čebelarja častno in plemenito, predvsem pa neprecenljive vrednosti. Iz tega zornega kota so skrajno nedopustne težnje po obdavčevanju čebelarstva. Stremim za tem, da je potrebno čebelarstvo posodobiti, predvsem bolj razviti. Naše čebelarstvo je žal zastarelo. Glede na situacijo v čebelarstvu se ne navdušujem za klasično čebelarjenje, ampak iščem na tem področju iščem nove možnosti na področju čebelarjenja«, je zaključil Franci. (B.C.) NAŠ GLAS 25. 19. OKTOBRA 1994 ŠPORT — REKREACIJA Košarkaška liga KK Interier Krško: KK Slivnica 106:64(54:35) Leskovec, 12. oktobra — V 6. kolu slovenske košarkaške lige A2 sta se v leskovški športni dvorani pred 350 gledalci pomerili ekipi Interierja, ki je še neporažen, ter ekipa Slivnice. Interier je zabeležil šesto zaporedno zmago z 42 točkami razlike. Povedli so gostje s trojko Bojana Novaka, to pa je bilo tudi njihovo edino vodstvo. Domačini so pričeli neobremenjeno in z angažirano igro v prvem polčasu ustvarili 19 točk prednosti. Drugi del so igralci Interierja začeli bolj borbeno in si v četrti minuti priigrali 32 točk prednosti (71:33). V zadnjih minutah so dobili priložnost vsi igralci. KK Interier Krško: Bordelius 25, Ro7man 3 I iičpv. rVahnvac. Avse- nak, Stevens 25, Vego 2, Zaturoski 10, Ademi 10, Šantelj 6, Kraljevič 10 in Samar 12. (Jerneja Dornika) KK Loka Kava: KK Interier Krško 61 :78 (33 : 34) Škofja Loka, 15. oktobra — V der-biju 7. kola v A2 košarkaški ligi so igralci Interierja v gosteh zanesljivo premagali domačine. Tokrat se je z odlično igro odlikoval Kraljevič, pečat dobri igri in zanesljivi zmagi pa so dali prav vsi igralci, ki so stopili na parket. Tako Interier še vedno brez poraza ostaja na vrhu. KK Interier: Bordelius 4, Rozman 10, Stevens 13, Zaturovski 2, Ademi 15, Šantelj 9, Kraljevič 19, Samar 6. (Jože Arh) Rokometna liga Uspešna sezona sevniških karateistov Prva slovenska liga RK Rudis Rudar: RK AFP Robova 20:18(10:12) Trbovlje, 15. oktobra — V dvorani OŠ Trbovlje tudi 56 minut odlične igre in obramb vratarja Deniča ni zadoščalo za zmago Dobovčanov nad domačo ekipo Rudarja. Dobovčani so vodili vso tekmo, prvi del dobili z dvema zadetkoma prednosti, v zadnjih minutah tekme pa sta jim pristranska sodnika onemogočila zmago. Padla sta pod vpliv domačih funkcionarjev in gledalcev, ki so zahtevali zmago domačih. Sodnika sta s svojimi odločitvami dobesedno vzela zmago Dobovčanom. Čeprav je bila domača ekipa favorit v tem srečanju, je njihova zmaga popolnoma nezaslužena. Igralcem AFP Dobove vse čestitke za odlično igro, še posebej pa za kulturno obnašanje ob koncu tekme. RK AFP Dobova: Marcola, Džapo 4, Mijačinovič 6, Kekič, Voglar 2, Ogorelec, Žibert, Glaser 3, Kranja Pavkovič, Stojakovič 3, Denič. (Jože Arh) Pokal rokometne zveze Slovenije RK Rakovci: RK AFP Dobova 23:29 Bakovci, oktobra — Igrici AFP Dobove so tudi v povratni tekmi šestnajstine finala za pokal rokometne zveze Slovenije v gosteh visoko premagali ekipo Pomurke iz Bakov-cev in se uvrstili v osmino finala tega tekmovanja. (Jož* Arh) Druga slovenska liga RK Interier: RK Mladinec 34:10(17:4) Leskovec, 15. oktobra — V odsotnosti trenerja Kokalja je domačo Začetek 2. slovenske lige Poraz Sevnice in Krškega Krško, Zagorje, 14. oktobra — Minulo soboto se je začelo prvenstvo v 2. slovenski ligi. Žal sta obe posavski ekipi izgubili. Ekipa Marton iz Leskovca je doma gostila ekipo iz Hoč in izgubila z 2:4. Za domačine sta bila uspešna I. Gmajner ter mladinec J. Golob Sevničani pa so nastopili v Zagorju in prav tako izgubili, rezultat pa je bil 3.5:2.5 za ekipo Zagorja. Pri Sev-ničanih sta bila uspešna Povše in Kranjec. Grilčeva je remizirala. Ostali rezultati: Lendava — Impol 5:1, Ma-lečnik — Branik 3:3. Fužinar — Bel-trans 4.5:1.5, Rudar — Velenje 4: 2. Krško, 16. oktobra — Na hitropo-teznem turnirju ŠK Triglav Krško je sodelovalo devet igralcev. Zmagal je T. Žnidaršič 8 točk, 2. M. Božič 7, 3. R. Volčanšek 7,4. H. Ahmatovič 6, 5, G. Novak 4,6. J. Golob 3,7. S. Župevc 3,8. M. Vilic 1 in 9. B. Golob 1. (B. C.) Stari trg, 14. oktobra — V Starem trgu ob Kolpi je potekal dvoboj pionirjev Krškega z ekipo Starega trga, ki so državni ekipni prvaki v svoji konkurenci. Krčani so dvoboj izgubili s 3:7. Za ekipo Krškega so nastopi- ekipo vodil njegov pomočnik Branko Pire. Gledalci so z aplavzom pozdravili njegovo odločitev, ko je postavil igralce na mesta, kjer običajno ne igrajo. Priložnost sta dobila tudi mlada Božič in Levičar in dokazala, da bo na njiju moč računati tudi na drugih tekmah. Ob disciplinirani igri so si igralci Interierja priigrali tretjo zmago, ki jih je zopet popeljala na vrh razpredelnice skupaj z ekipo Radeče papir. RK Interier: Imperl, Papež 2, Keše, Božič 1, Iskra 8, Levičar, Deržič S. 7, Mašič 5, Deržič 1.3, Urbanč D. 3, Bo-govič 5, Kozole. (Jože Arh) RK Ormož: RK Brežice 24:18(14:10) Ormož, oktobra — Igralci iz Brežic so tokrat na gostovanju v Ormožu pokazali najboljšo igro letos, vendar pa odličnih domačinov niso mogli presenetiti. RK Brežice: Avsec G. 11, Šiško 4, Pinterič 1, Gorenc 1, Resnik 1, Ko-pinč, Logar, Avsec M. (Jože Arh) RK Radeče papir: RK Lisca Sevnica 21 : 20 (13: 8) Odlična igra Maria Kraljeviča v škof ji Loki. Foto B. C. Mali nogomet Ailo, Cafe Pole : Juventus Maco 1 :5 Rebus: Allo, Caf e Pole 2:2 Na lestvici po šestem kolu vodi Juventus — Maco (11. točk), pred Šport klubom (9. točk in tekmo manj), Dnevi želja (9. točk) in Allo, Cafe Pole (7. točk). Nogometna liga Pokal rokometne zveze Slovenije MNZ Ce'le — ^ani RK Interier: RK Akripol Trebnje 23:14(14:10) Krško, oktobra — V šestnajstini pokala rokometne zveze Slovenije je ekipa Interierja premočno premagala ambiciozne goste, ki pa tokrat niso pokazali vseh svojih kvalitet. (Jože Arh) li: G. Novak, G. Arh, S. Župevc, T. Tomažin, B. Golob, M. Vilic, D. Žnidaršič, T. Kosovan, D. Požun in J. Mirtič. (B. C.) Robert Volčanšek (ŠK Triglav Krško) je uvrščen v ekipo do šestnajst let, ki bo zastopala Slovenijo na turnirju za pokal Alpe - Adria. (B.C.) NK Krško: NK Tini Laško 2:4(2:1) Krško, 15. oktobra — V 8. krogu je v Krškem gostovala ekipa Zdravka Martuna, ki ima v letošnjem prvenstvu velike cilje. Prvi polčas je v celoti pripadel Krčanom, ki so imeli pobudo, igro in rezultat. V drugem polčasu pa je bila na igrišču drugačna slika. Gostom je uspel neverjeten preobrat, gospodarili so na igrišču, domači pa so delali katastrofalne napake. Tako gostom ni bilo težko priti do zaslužene zmage. (Pilip) MNZ Celje -mladinci Krško, oktobra — Krški mladinci so zaključili jesenski del prvenstva MNZ Celje na drugem mestu. Pet zmag, poraz in neodločen izid je lep uspeh ob dejstvu, da je krška ekipa najmlajša v ligi. Končni vrstni red: 1. Steklar (13), 2. Krško (11), 3. Šentjur — Juri (10), 4. Papirničar (6), 5. Odred (5) itn. (Pilip) MNZ Celje - mlajši in starejši dečki Krško, oktobra — Končan je tudi jesenski del MNZ Celje v kategoriji mlajših in starejših dečkov. Obe ekipi sta zabeležili lep uspeh z osvojenim drugim mestom. Končni vrstni red pri mlajših dečkih: 1. Usnjar (9), 2. Krško (8), 3. Unior Zreče (7), 4. Kiv Vransko (4), 5. Tim Laško (2) itn. Končni vrstni red pri starejših dečkih: 1. Unior Zreče (8), 2. Krško (6), 3. Kovinar (3), 4. Kiv Vransko (2), 5. Tim Laško (1). (Pilip) Tretja slovenska liga — vzhod NK Svoboda Brežice: NK Žalec 11:1 Brežice, 15. oktobra — Deseti krog je Brežičanom prinesel prvo vodstvo. V direktnem boju za obstanek so razpoloženi igralci visoko in zasluženo premagali goste iz Žalca. Z zmago so napovedali boljše čase za brežiškemu nogometu. (Pilip) ŠK Triglav in ŠZ Slovenije razpisujeta drugi kvalifikacijski turnir za evropsko prvenstvo v pospešenem šahu, ki bo decembra v Parizu. Tekmovanje bo potekalo 22. in 23. oktobra v Termah Čatež, odvijalo se bo v dveh starostnih skupinah, in sicer: dečki in deklice do dvanajst let ter fantje in dekleta do šti-rinajst let. Zmagovalci posameznih skupin imajo pravico do nastopa na evropskem prvenstvu v Parizu. (B.C) Strelska liga Župane 584 krogov Pričelo se je tekmovanje v slovenskih strelskih ligah, v katerih nastopajo štiri ekipe iz Posavja. S pištolo nastopa v 1. ligi ekipa Kruno Brežice, v 2. ligi pa ekipa Heroja Maroka iz Sevnice. V tekmovanju streljanja s puško nastopata ekipa Heroja Maroka v vzhodni, ekipa Leskovca pa v zahodni ligi. Tokrat so bili uspešni le Leskovčani, ki so doma visoko premagali ekipo iz Portoroža. Pištola 1. liga: Slovenske Konjice: Kruno Brežice 1644:1614 (Sabadoš 554, Sotler 540, Ferenčak 522). Pištola 2. liga: Celje: Heroi Marok Sevnica 1591:1586 (Ajster 541, Mir-teli 534. Ognjenovič511) Puška 2. liga: Steklar Hrastnik: Heroj Marok Sevnica 1663:1616 (Hro-vat 540, Umek 543, Bervar 533). Leskovec : Portorož 1689:1614 (Župane 584, Koritnik 557, Grabnar 547). (Jože Arh) Opravičilo Pokrovitelj tekmovanja za Pokal občine Krško je bila tudi Športna zveza Krško, ki pa v poročilu s tekmovanja v prejšnji številki ni bila omenjena. Za napako se opravičujemo. (Uredništvo) Sevniški karateisti so končali uspešno tekmovalno sezono 1993/94, v kakteri so po doseženih rezultatih dosegli svoj največji uspeh. Osvojili so naslov državnih prvakov v kategoriji mlajših dečkov in naslov podprvakov v kategoriji starejših dečkov. Mladi karateisti Karate kluba Sevnica so v nenehnem vzponu, kar nedvomno tudi dokazujejo uspehi na mednarodnih in domačih tekmovanjih, kjer so dosegli rekordnih 62 medalj. Od tega je bilo 23 zlatih, 23 srebrnih in 16 bronastih. Prvi začetki delovanja sevniškega karateja sežejo že v leto 1976. Vendar je klub s prihodom trenerjev Jožeta Sečna in Jurija Orača leta 1986 začel novo začrtano pot - pot modernega športnega karateja. Klub, katerega člani so poleg Sevničanov še posamezniki iz Brestanice in Krškega, je eden izmed 56 registriranih klubov v Sloveniji, kjer trenutno aktivno tekmuje 1250 registriranih tekmovalcev. V klubu je 24 aktivnih registriranih članov pri Karate zvezi Slovenije. (Galex) Zgoraj: Danilo Lisec, Dejan Uranjek, Iztok Busar, Marko Sto-par, Vaš Sašo. Spodaj: Miha Oštir, Denis Orač, Rok Črepinšek, Besim Dautbegovič, Darijan Tabak. Karateisti uspešni na Madžarskem Miskolc (Madžarska), oktobra — Na III. svetovnem pokalu v karateju za otroke in kadete v Miskolcu, drugem največjem mestu Madžarske, se je v katah in športnih borbah pomerilo več kot 1800 tekmovalcev iz 35 držav Amerike, Azije, Afrike in Evrope. Največ uspeha in naslov svetovnih prvakov so osvojili mladi tekmovalci Jugoslavije, ki so jim ZN pred dnevi ukinili embargo in so tako lahko nastopili na tem svetovnem pokalu. Osvojili so več kot 30 medalj v različnih kategorijah, največ uspeha pa so imeli v katah, kjer so s svojim nastopom dominirali. V športnih borbah se je najbolj izkazal 12—letni Sevničan Denis Orač, ki je vse svoje nasprotnike iz kola v kolo gladko premagoval z udarci rok in atraktivnimi visokimi polkrožnimi brcami. V polf inalu je v izredno napetem boju za medaljo z velikimi preobrati po zaslugi sodnika izgubil z južnoafriškim tekmovalcem Klopper-som, ki je kasneje zmagal še proti dvema nasprotnikoma in osvojil naslov državnega prvaka. Največja krivica pa se je zgodila našemu drugemu predstavniku v tej kategoriji. Danilo Lisec je bil prvo kolo prost. V drugem je nasprotnika gladko premagal in se v tretjem kolu srečal s hrvaškim tekmovalcem, ki pa še ne bi smel nastopiti. Tako Danilova zmaga ni bila registrirana in borba je bila razveljavljena. Kljub protestu vodje ekipe organizator pritožbe ni upošteval in tekmovanje je teklo naprej. V tretjem kolu je moral Danilo Lisec še enkrat nastopiti. To- krat je imel za nasprotnika Američana Adamsa, s katerim je izgubil po čudni sodniški odločitvi. Naslov svetovnih prvakov so osvojili Jugoslovani pred Južnoafričani in Nemci. Slovenija je v katah ekipno osvojila 17. mesto. Za Slovenijo so nastopili Denis Orač, Danilo Lisec in Marko Stopar iz Sevnice. Ostali naši predstavniki so v športnih borbah izgubili že v prvem ali drugem kolu. Soliden nastop je imel Sašo Vaša iz Sevnice v športnih borbah, kjer je v prvem kolu premagal Romuna Voikolescuja s 6: O, v drugem pa izgubil z Nemcem Berkom. Rok Potočnik iz Trbovelj se je prebil do tretjega kola, kjer je klonil proti belgijskemu tekmovalcu. Odlično borbo pa je prikazal naš najmlajši tekmovalec Rok Črepinšek, ki je svojega nasprotnika iz Madžarske premagal v pičlih 30 sekundah z maksimalnim rezultatom 6 : 0. V drugem kolu je vodil vse do 10 sekund pred koncem borbe z ameriškim temnopoltim tekmovalcem, ki je bil skoraj za dve glavi višji. Rokova borba je navdušila gledalce, ki so ga bučno bodrili. Njegovo nepazljivost pa je temnopolti Jackson kaznoval z dvema zaključnima udarcema v glavo in Rokovo prednost spreobrnil v svojo korist ter zmagal. Jackson je vse svoje nasprotnike premagal in na koncu osvojil naslov svetovnega prvaka v kategoriji do 11 let. Sojenje je bilo zelo slabo, tekmovanje pa ni v celoti potekalo po pras-vilih WKF, saj so si domačini pravila večkrat kar sami prirejali. (Galex) Športna dvorana v Dobovi Otvoritev bo 28. oktobra Dobova, 17. oktobra — V tem tednu bodo delavci Rudisa iz Trbovelj zaključili gradnjo športne dvorane pri OŠ Dobova. Z deli so pričeli konec lanskega leta, poleg športne dvorane so gradili še prizidek k osnovni šoli, ki že od začetka šolskega leta služi svojemu namenu. Nova športna dvorana ima skoraj dva tisoč kvadratnih metrov površine. Polovica od tega je igrišče, ostalo pa so betonske tribune, pod katerimi je prostor za shranjevanje telovadnega orodja, slaČilnice, tuši in dva kabineta za učitelje športne vzgoje. Ob vhodu v dvorano je še blagajna in prostor za prodajo pijač. Stroški za gradnjo prizidka in športne dvorane so znašali okrog 200 milijonov tolarjev. Polovico denarja je prispevala država, 35 odstotkov občina Brežice, ostalo so zbrali prebivalci KS Dobova s samoprispevkom. Težko pričakovana športna dvorana pomeni veliko pridobitev za krajane Dobove, posebej za rokometaše kluba AFP Dobova, ki tekmujejo v prvi slovenski ligi, in za učence OŠ Dobova, ki so končno dobili prepotrebno telovadnico. Z njo jim bo omogočen bolj kvalitetna športna vzgoja, ki je zadnjih deset let za učence predmetne stopnje potekal kar v Šolski jedilnici ali na igrišču, ki je kilometer oddaljeno od šole. Otvoritev prizidka in športne dvorane bo v sklopu prireditev ob brežiškem občinskem prazniku, v petek, 28. oktobra, ob 16. uri. Med slavnostnimi govorniki bosta tudi minister za šolstvo in šport Slavko Gaber in predsednik države Milan Kučan, ki bo nove prostore izročil namenu. (M. Z.) 10 NAŠ GLAS 25.19. OKTOBRA 1994 Izpitni center Krško Uresničena dolgoletna želja Krško, oktobra — V začetku meseca oktobra se je članom izpitnega centra uresničila želja po lastnih prostorih. Dobili so svojo pisarno (v bivii kopimici krike občinske upravne stavbe), s katero so zadovoljni tako inštruktorji kot kandidati. Z novimi prostori se je spremenil tudi potek dela same pisarne in opravljanja teoretičnih izpitov. Kot nam je povedal vodja izpitnega centra Mirko Kustec, je bistvena novost opravljanje teoretičnega dela izpita v posebnem prostoru (prej v dvorani A), kjer lahko testirajo samo 16 kandidatov: »To je po mojem mnenju bolje tako za kadidate kot za komisijo.« Izpiti iz teorije potekajo vsak ponedeljek v dveh sku- pinah (ob 12. in 13,30. uri), po potrebi pa so možni še dodatni roki, odvisno od prijav. Člani izpitne komisije ugotavljajo, da sistem dobro deluje, kajti kandidati ne čakajo dolgo na opravljanje teoretičnega dela. Poudariti je še treba, da je število kandidatov na ravni prejšnjih let, tako da sta redna člana komisije ob občasni pomoči šestih honorarnih sodelavcev kos povpraševanju. * Pisarna Izpitnega centra Krško Je odprta za kandidate In inštruktorje v ponedeljek, torek in sredo od 8. do 15. ure ter v petek od 8. do 13. ure. V četrtek je pisarna zaprta zaradi opravljanja izpitov v Brežicah. (Galex) Družabne srečanje izven vozil Brestanica, 15. oktobra — Izpitni center Krško je pripravil že 8. tradicionalno srečanje inštruktorjev in članov izpitnih komisij Posavja. Srečanja se je udeležil tudi inšpektor za vozniške izpite pri MNZ Ljubljana Ivan Pristovnik. Prisotni so se pomerili v šaljivih disciplinah, kot so napihovanje balonov, vožnja s ponikolesi z zavezanimi očmi, vtikanje svinčnikov v steklenice brez pomoči rok, pitje piva »na eks«, zlaganje kovancev v višino ipd. Skupni zmagovalec je bila Avto-šola P&P iz Sevnice pred Avtošolo AMD Brežice in Avtošolo AMD Krško. Tekmovanju je sledilo družabno srečanje. Izpitni center Krško se ob tej priložnosti zahvaljuje prodajalcu sadja in zelenjave na krški tržnici Telatu Ametiju za materialno pomoč pri organizaciji in Milanu Zorku s Sekretariata za obrambo za pomoč pri izvedbi tekmovalnega dela. Prisotni so se dogovorili, da bo 9. srečanje inštruktorjev in članov izpitnih komisij prihodnje leto v organizaciji AMD Radeče. (Galex) Teden otroka na OŠ Boštanj: V ponedeljek, 3. oktobra, se je predstavila plesna šola Bo-lero, ki jo že vsi dobro poznamo, kajti tudi letos bodo »Bo-lerovci« učili naše učence od valčkov do rock'n'rolla. Predstavitev je potekala v šolski telovadnici, ki je bila za 80 učencev v eni šolski uri kar premajhna. V torek se je nižji stopnji z lutkovno igrico »Kdo je napravil Vidku srajčico?« predstavila gledališka skupina Tone Čufar z Jesenic, vrhunec tedna pa je bila prireditev studia »H« iz Trbovelj »Korajža velja«. Na njej so pokazali svoje pevske sposobnosti vsi, ki so to želeli. Iz vsakega razreda so se prijavili po štirje kandidati, lahko tudi manj. Celo sredino dopoldne so mladi »pevci« urili svoje glasove za nastop na odru. Tokrat je šlo čisto zares. Vsakdo je odpel svojo priljubljeno pesem. Med vsemi, ki so zbrali pogum za javni nastop, je največji aplavz požel Nejc Možic iz 7.b. Prireditev so tudi posneli in to je pri nastopajočih izzvalo še večje razburjenje. Zmagovalec bo prejel priznanje studia »H«, udeležil pa se bo tudi finala, za katero še ni znano, kje se bo odvijalo. Za četrtek sta bila napovedana športni dan in jesenski kros, ki pa sta zaradi nenadne bolezni učitelja športne vzgoje odpadla. Tako smo imeli ta dan normalen pouk. V petek so nas obiskali sevniški karateisti, ki se lahko pohvalijo z republiškim prvakom Markom Stoparjem. Prikazali so nekaj zanimivih borilnih veščin. In tako je teden otroka kar prehitro minil. Bil je pester, vsaj takšnega pa si želimo tudi prihodnje leto. Beno Marušič OŠ Boštanj šola — Sala Šola ni šala šola ni šala, je tovarišica dejala. Jaz pa seveda, sem se ji smejala. Zdaj sem pa spoznala, da prav tovarišica je dejala. Jožica Kožar Znam odpreti vrata svoiega Po srcu sem dobra. »Znam odpreti vrata svojega srca!?« Vse se vrti okoli srca. Samo dobre stvari bi se morale vrteti, pa se velikokrat vmešajo tudi slabe. Pa še kako rade. Mislim, da imam pravi ključ, ki odpira ta vrata, in trudim se, da ga ne bi izgubila. Martina Duhanič 6. razred OŠ Cerklje Oktober je. Grozdje je še mošt. Še malo in Martin bo naredil iz mošta vino. Tine je rekel:« O, pa mošt tudi že prijemlje!« Takole pa pravijo pri nas, če je kdo pijan: — Barko vozi. — Je pod gasom. — Ima polno rit. — Turbo ga nosi. — Se ga je nalokal. — Ima že topla ušesa. — Je alkoholno izobražen. — Je že v devetih nebesih. — Nalokal se ga je (nažehtal, nažlempal nacukal, nasekal...) — Je napojen kot goba. — Že navkriž gleda Pripravili učenci 4. razreda OŠ Cerklje Kronika Našli ročno bombo Na PP Brežice se je zglasil D. Ž. iz Brežic in prinesel ročno bombo, ki so jo otroci našli, pri čiščenju okolice ribnika Prilipe. Bombo je prevzel pirotehnik. Zbil ga je vlak Na železniški progi Dobo-va—Zidani most, v kraju Dolenje Brezovo, je potniški vlak Mimara zadel neznanega moškega, ki je hodil med tračnicami iz smeri Krškega proti Sevnici. Komisija je ugotovila, da gre za P.J., roj. 1950, drž. R Hrvaške, ki pa je zaradi zadob-Ijenih poškodb umrl na kraju nesreče. Ukradli kipec Iz galerije Božidar Jakac v Kostanjevici je neznani storilec odnesel razstavljeni kipec, ki upodablja Ivana Cankarja. Kipec je izdelan iz brona in je velik 23 x 6,5 x 5,5cm. Galerija je oškodovana za okoli 550.000,00 SIT. Na cesti skozi Staro vas sta se nepravilno srečala oba voznika s svojima avtomobiloma. Seveda cesta ni preozka avtomobila pa tudi ne preširoka. Le kaj je botrovalo trčenju smo se vprašali. Kot je bilo videti sta jo voznika odnesla brez poškodb, avtomobila pa bosta le morala v »kozmetični salon«. Pridržali vinjenega razgrajača Policisti PP Brežice so dali v prostor za pridržanje do iztrez-nitve Z.A. (1970), drž. Makedonije, ki je bil močno vinjen in je kršil nočni mir in red v stanovanju ter ogrožal varnost drugih oseb. Ker je bilo pričakovati, da s kršitvami ne bo prenehal, so zanj odredili pridržanje do iztreznitve. Policisti bodo podali predlog sodniku za prekrške. Hišna preiskava zaradi suma posedovanja konoplje Delavci UKS UNZ Krško so na podlagi odredbe za hišno preiskavo, ki jo je izdalo PS TS Novo mesto, opravili hišno preiskavo pri P.B. (1971) iz Orešja zaradi suma, da poseduje neugotov-Ijeno količino kanabisa. Kriminalisti so zasegli navadno pipo za kajenje »trave«, vodno pipo za kajenje z ustnikom, papirčke za zvijanje cigaret ter tehtnico za tehtanje z utežmi. V razgovoru z kriminalisti jim je P.B. izročil še PVC prozoren lonček, v katerem so se nahajali posušeni delci konoplje, prozorno PVC vrečko, v kateri so prav tako bili posušeni delci konoplje, vse v skupni teži 12 gramov. Zoper P.B. bo podan predlog za uvedbo postopka o prekršku, (dama) FILMSKI SPORED Kino Kostanjevica 22. X. ob 18. in 20. uri: NOVA ZASEDBA. »Kino servis« Brežice 19., 20. in 21. X. ob 20. uri: NEVARNA ŽENSKA, triler. 21. X. ob 18. uri, 22. in 23. X. ob 18. in 20. uri in 24. X. ob 20. uri: HITROST, akc. krim. 25. X.: ni predstav 26. X. ob 20. uri: KREMEN-ČKOVI, komedija Kulturni dom Krško 1. X. ob 20. uri in 23. X. ob 18. uri: AKCIJA MUTANT, amer. znanst. fantast. komedija. HALI OCLASI Prodam dvoinpolsobno stanovanje v centru Krškega (66,5 kvadratnih metrov) nasproti upokojenskega doma. Cena po dogovoru. Informacije na tel.: 31 639 (v večernih urah). Prodam zastavo 750, letnik 1985, registrirano do decembra. Cena po dogovoru. Ogled popoldne pri Ljudmili Kuple-nik, Resljeva 1, Kostanjevica na Krki. STARE KOVANCE in slovenske knjige, znamke, stripe, bankovce kupim, možna tudi menjava. Marko Kovačič tel. 67 333. Morda ste opazili, da ima Vaš otrok težave pri branju, pisanju, računanju in drugih predmetih v osnovni šoli. Vam zmanjkuje časa in potrpežljivosti? Za take težave Vam je na voljo izobraževalna dejavnost Pepelka. Vašemu otroku nudi inš-trukcije, pomoč in svetovanje. Pokličite na telefonsko številko 32 315 in 87 550, pogovorili se bomo! Pa se je le premaknilo Pločniki in razsvetljava ob cesti Brestanica — Senovo Brestanica, Senovo —Podjetje Kostak Krško je začelo graditi javno razsvetjavo, uredili in asfaltirali pa bodo tudi pločnike. Delo na cestnem odseku Brestanica — Senovo skratka ponovno napreduje. Izvršni svet občine Krško in sklad stavbnih zemljišč sta financirala izgradnjo razsvetljave in dokončanje pločnikov. Vsa dela je prevzelo podjetje Kostak Krško in zastojev ni. Če bo vreme naklonjeno, Kostak in občina Krško obljubljata, da bodo dela dokončana do konca tega leta. (Kati) Če imate radi konje: Le urno na Čatež ob Savi Družina Zevnik že leto dni vzreja konje, imajo pa tudi svoj jahalni klub. Čatež ob Savi — Družina Zevnik se je pred dobrim letom dni začela ukvarjati z rejo konj. Takrat so imeli le pet konj, do danes pa se je njihovo število povečlo na deset. Kakor vsak začetek je bil tudi njihov težak, vendar jim je veliko pripomogla bližina Ča-težkih toplic, kjer so tudi oredstavili svojo jahalno šolo. Tako sedaj veliko njihovih gostov prihaja na Zevnikovo domačijo. V šoli poučujejo štirje inštruktorji, ki so opravili izpit za začetne tečaje na ko- njeniški akademiji. Nadaljevalnih tečajev zaenkrat še ne nudijo, saj zanje še nimajo ustreznega znanja. Interes za šolo jahanja je velik, največ ljudi pa prihaja ob koncu tedna. Vse zainteresirane vabijo, da se oglasijo. In kakšni so njihovi načrti za v prihodnje? Do spomladi nameravajo začeti s kmečkim turizmom. V načrtu imajo organizacijo počitnic za otroke. Ponudili bi jim šolo jahanja, pa tudi razne športne in druge aktivnosti, saj so možnosti za to v brežiški občini velike. (Kati) »GALEB« zavarovalna agencija d.o.o. 68270 KRŠKO, CKŽ 53 yytA CKŽ 59 KR5I p galeb ZAVAROVALNA AGENCIJA KR5KO SKLEP SKUPŠČINE DRUŽBE Skupščina družbe Galeb se je dne 7.10.1994 sestala na izredni seji ter v skladu z ustanovno pogodbo soglasno sprejela naslednji SKLEP o prodaji družbe: asebna družba Galeb, zavarovalna agencija d.o.o., se odproda najugodnejšemu ponudniku. 2. Zasebna družba Galeb ima sklenjeno pogodbo o zastopanju zavarovalnice Adriatic d.d. na območju občin Krško in Brežice in posluje že leto in pol. 3. Družba je kapitalsko urejena v skladu z določili zakona o gospodarskih družbah. 4. Izhodiščna cena za prodajo družbe znaša 40.000,00 DEM, plačljiva v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila, v skladu s ponujenimi pogoji ponudnika. 5. Družba ima opremljene poslovne prostore v Krškem in Brežicah. 6. Družba bo odprodana najugodnejšemu ponudniku. 7. Prodajo družbe izvrši IR Inženiring Krško, zato se ponudbe posredujejo na naslov: IR INŽENIRING KRŠKO, 68270 KRŠKO, CKŽ 53 v zaprti kuverti z napisom: NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA NAKUP DRUŽBE GALEB. Dodatne informacije lahko dobite na gornjem naslovu pri Jožetu Kosu in Miri Resnik, tel. 21 - 944. Ponudbe se sprejemajo do 26.10.1994 do 10. ure na gornjem naslovu ali po pošti, ki bo dostavljena do navedene ure. O izboru najugodnejšega ponudnika bodo ponudniki obveščeni pisno, najkasneje do 10.11.1994. 8 GLASBENA AGENCIJA LUKEC Vas vabi na MODNO REVIJO v petek 21, oktobra, ob 20,00 v Hotelu Sremič. Predstavili se vam bodo Bo-utique Oueen iz Krškega, trgovina AS Krško, Obuti maček Krško in Optika Bautin Krško, Sevnica. Za prijetno počutje in ples bo poskrbel ansambel KARAVANS. REZERVACIJE NA TELEFON 0608 22 200 ALI V PROSTORIH PLESNE ŠOLE OD 17,00 DO 20,00. NAŠ GLAS 25.19. OKTOBRA 1994 11 Poročilo Zavoda RS za statistiko Iz podatkov za mesec september je razvidno, da so bile cene na drobno v primerjavi z avgustom višje za 1,5 odstotka, glede na isti mesec lanskega leta pa za 19,9 odstotka. Septembra so se glede na prejšnji mesec v povprečju bolj podražile storitve (za 2 odstotka) kot pa blago (za 1,4 odstotka). Med storitvami so se najbolj podražile finančne in druge storitve, med blagom pa so se že tretji mesec zapored bolj podražili industrijski živilski izdelki (od začetka leta dražji za 20,1 odstotka) kot neživilski. Prejšnji mesec beležijo največjo podražitev sveže meso (za 11 odstotkov) ter predelano in konzervirano meso (za 5,2 odstotka). Pocenilo se je sveže sadje, drugi kmetijski izdelki pa so bili v povprečju dražji za 4,7 odstotka. Primanjkljaj v blagovni menjavi RS je znašal 60,1 milijona dolarjev (uvoz 438,4 milio. dolarjev, uvoz 495,5 milio. dolarjev), to je tudi tretji največji primanjkljaj letos. Pokritost uvoza z izvozom v avgustu je bila 88-odstotna. Na podlagi podatkov iz centralnega registra prebivalcev sporočajo, da je bilo na dan 30. junija letos v Sloveniji 1.988.850 prebivalcev, od tega 946.113 moških in 1.024.737 žensk. Največ prebivalcev je starih od 40 do 44 let, 3.646 prebivalcev je bilo starih od 90 do 94 let, od 95 do 99 let 486,31 prebivalcev pa je starih sto in več let, od tega le trije moški. (Galex) Predavanja za usposobljenost prodajalcev Zakonski rok za prodajalce, ki morajo pridobiti potrdilo o usposobljenosti za opravljanje poklica prodajalca, se počasi bliža h koncu. Obveščamo vse zainteresirane, da Območna zbornica Po-savje organizira pripravna predavanja za preizkus strokovne usposobljenosti za prodajalce s pomočjo Združenja trgovine pri GZS. Predavanja bodo v Krškem, začnejo pa se v torek, 25. oktobra ob 9. uri. Nekaj mest za slušatelje je še prostih, zato se zainteresirani pozanimajte na telefon 0608/22 387. objava za rubriko IR Delovanje NE v septembru Septembra je jedrska elektrarna Krško dosegla 1,3 odstotno razpoložljivost in 0,4 odstotno izkoriščenost (konec remonta) ter proizvedla 1(712 MWh električne energije (neto). Temperaturni prirastek reke Save je bil pod dovoljenimi tremi stopinjami Celzija: povprečno je znašal 0,02 st. C, največ pa 0,5 st. C. V tekočinskih izpustih je koncentracija tritija znašala 3,09 odstotka od največje skupne dopustne letne radioaktivnosti (20 TBq) in koncentracija ostalih dopustnih radionuklidov 0,05 odstotka od dopustne letne doze (200 GBq). V plinskih izpustih na razdalji 500 m od elektrarne je bil delež radioaktivnoti 0,02 odstotka od letno dovoljene doze za NEK (50 mi-kroSv). Število sodov radioaktivnih odpadkov, vskladišče-nih v septembru: SRAO — 105, NRAO —0 in kumulativa 9660 sodov, je sporočila služba splošne administracije NEK. Krška tržnica Ponudba cvetja in sveč Krško, 15. oktobra — Približevanje dneva mrtvih se je preteklo soboto pokazalo tudi na tržnici v Krškem. Ponujali so mačehe, krizanteme in sveče. Bogata je bila tudi ponudba sadja in zelenjave, veliko je bilo kostanja, gob pa skoraj ni bilo videti. Cene so bile v soboto naslednje: jabolka 70, pomaranče 180, banane 120, hruške in grozdje 150, limone, grenivke in nektarine 200, mandarine 230, sivi 240, kivi 250 in ananas 320 tolarjev. Cene zelenjave so bile takšne: paradižnik 320, paprika 180, kislo zelje 70, kisla repa 120, krompir 20, solata 250, radič 180, korenje 140, koleraba 150, por 250, čebuia 120, fižol (zrnje) 310, stročji fižol 300, sveže zelje 50, pesa 120, česen in cve-tača 300, črna redkev 150, ohrovt 180 in brstični ohrovt 250 tolarjev. Jajca so cenili na Cene na 14 SIT za kos, kilogram kostanja pa se je gibal okrog 130 tolarjev. Ker je septembrska uradna inflacija znašala 1,5 odstotka, so se cene na tržnicah v povprečju povečale za 5,2 odstotka. Najbolj so podražili orehova jedrca (za 31,3), paradižnik (za 22,4) in papriko (za 19,1 odstotka). Med večjimi podražitvami naj navedemo še hruške (za 10), limone (za 7,5), pesa (za 5,7) in korenje (za 5,6 odstotka). Razumljivo je, da so se najbolj pocenila jabolka (za 33) in krompir (za 29,2 odstotka). Povprečna cena krompirja se je z avgustovskih 51 znižala na 36 tolarjev, cena jabolk pa s 126 na 85 tolarjev za kilogram. Veliko ceneje smo v povprečju kupovali še čebulo (za 212,7), grozdje (za 15) in česen (za 12 odstotkov). (Galex) u tržnici Brežice, 17. oktobra — Breskve, hruške, ohrovt, kumare in kostanj so po 150 SIT; paradižnik, grozdje, limone, grenivke in paprika po 200 SIT; banane, čebula in korenje po 120 SIT; česen in kivi po 400 SIT; peteršilj, zelena in por po 300 SIT; zelje 60 SIT; črna redkev 130 SIT; rdeče zelje in bučke po 100 SIT; jabolka 70 SIT; cvetača 250 SIT; orehi 990 SIT; slive 210 SIT; sladke španske pomaranče 180 SIT; fižol 500 SIT; suhe gobe 4000 SIT. Ker se bliža prvi november, pa so na brežiški tržnici na voljo tudi sveče od 70 do 180 SIT in mačehe po 80 SIT. (Kati) Kanja d.o.o. Raka Podjetje je v sodelovanju s celovškim Kovinotradom in ljubljanskim IBL-om 25. februarja letos podpisalo pogodbo za izvedbo sistema Know-how. Naročniku iz Moskve so licenčno prodali svojo tehnologijo, dobavili opremo, izdelali tehnološke načrte, izšolali njihov kader in sodelovali pri prvih izdelkih. Opremo so izdelali aprila, njeno montažo in šolanje kadrov pa so zaključili julija. Naročnik je bil z delom podjetja zadovoljen, zato so v Kanji dobili možnost razširitve posla. Izdelovali bodo tudi prometno signalizacijo. V Rusiji so naredili obrat, ki na leto napravi približno 10.000 prometnih znakov, kar je za ruske potrebe sicer malo, za Kanjo pa je pomembno. O podobnih projektih se dogovarjajo tudi z investitorji iz drugih držav, (nic) Postna torba Padli na izpitu V Leskovcu imamo že dalj časa cvetličarno, od sobote, 15.10.1994, pa tudi hišo, last Jožice in Jožeta Žabkar, v kateri bo sedaj cvetličarna v še lepših prostorih. Hiša je res lepa in v okras Leskovcu. Pri vsej zadevi pa je prišlo do lokacijske napake, ki se ne bo nikoli dala popraviti. Kaj so razmišljali ljudje v Zavodu za spomeniško varstvo Ljubljana in kaj odgovorni iz domače občine Krško glede izdaje gradbenega in lokacijskega dovoljenja? Lastnika sta porabila obilo besed (prošenj), da bi se hiša »pomaknila« malo proti bivši šoli, pa tudi, da bi se »zasukala« v desno. Nič ne bi škodilo, če bi bila tudi malo bolj iz zemlje. Za vse te želje so bili prej omenjeni gluhi in sedaj hiša nima niti pravega parkirnega prostora niti ni prav obrnjena glede na obstoječe objekte. In tudi kasneje, ko se bo Pfeiferje-va stala sama podrla in ko bodo obnovili Ženerjevo hišo, se problem ne bo popravil. Sedaj ostane le slikanje vseh odgovornih (čeprav to niso), ki so krivi za tako stanje, ob novi hiši. Slika naj jim bo v opomin, da vedno ni možno le držati v rokah zahteve spomeniškega varstva in zaradi »lista« ne vedeti končnega rezultata. Potrdilo se je, da se je teorija skregala s prakso. Vsekakor pa vse navedeno ne bo omajalo volje in zagnanosti (in sposobnosti) lastnikov in zaposlenih k še večjim uspehom, kar jim tudi vsi želimo. (Lojze Šribar) ie O problemu premogovništva, bolj točno o rudnikih rjavega premoga, je bilo veliko napisanega in povedanega. Postavlja se vprašanje, kako v tej situaciji delovati v sindikatu. Veliko jih je, ki še vedno razmišljajo kot pred desetimi leti, nekaj jih tudi nasprotuje vsaki aktivnosti, ki ni povezana z obstojem Rudnika Senovo. 18. junija smo se zbrali v Hrastniku na športnih igrah RRPS-a. Prevoz je omogočil Rudnik Senovo (obljuba Draga Klajnščka še ni realizirana), malico in kosilo je plačal sindikat rudnika. 8. julija smo (edini v RRPS-u) organizirali nogometni turnir v počastitev dneva rudarjev. Nastopilo je pet nogometnih ekip, kar je veliko. 8. oktobra smo imeli sindikalni izlet, le za člane sindikata, v Bohinj in Posočje. Od 14. oktobra smo se dogovorili z vodstvom osnovne šole Se- novo o uporabi športne dvorane v rekreativne namene za člane sindikata. Dvorana je odprta tudi za člane sindikata, zaposlene pri Logisu in STG Rudarju Senovo. Zakaj poudarjam člane sindikata? To so edine aktivnosti, s katerimi ne vplivamo na proizvodne rezultate v negativnem smislu, prej obratno, še manj pa drezamo v prepovedane razprave, kako se upirati vladnim (in še koga) nameram, po hitrem postopku zapreti nekatere rudnike, ki »proizvajajo« rjavi premog. Vpliv sindikata pri reševanju težav delavcev v vsakem podjetju je mnogokrat odvisen od zakonodaje, ki si jo odgovorni (še vedno) razlagajo po svoje. To sem premnogokrat opazil na svojem še ne dveletnem položaju predsednika sindikata v Rudniku Senovo. (Lojze Šribar) Res pridni Slovenci V ponedeljek, dne 12. 9. 1994, smo v drugem dnevniku RTV Ljubljana slišali novico, da na Vipavskem ali Goriškem potrebujejo okoli 500 trgačev žlahtnega sadeža jeseni — grozdja. Prišlo jih je le 250. Ob tej novici se vsakemu zdravemu človeku porodi razmišljanje: »Kje je ta tako spoštovana slovenska pridnost?« V Sloveniji imamo na tisoče in tisoče brezposelnih ljudi, veliko dela za pridne roke, od trgatve grozdja in sadja, pobiranja krompirja in drugih pridelkov, kar zahteva veliko ročnega dela. Pridnih rok pa nikjer! Kaj pa naša šolska mladina — višji razredi OŠ in srednje šole? Ali ne bi bilo vzgojno in koristno, da bi šolska mladina po končanih počitnicah pridobljeno novo energijo usmerila v tako koristna dela! A ne. Nasprotno, po dveh mesecih lagodnih počitnic imajo že v prvem mesecu pouka: šolo v naravi in taborjenja, namesto da bi to energijo usmerili v učenje in fizično delo. Res, slabo se piše našemu narodu in naši domovini s tako vzgojo! Po vojni smo z vsemi silami, tudi na škodo zdravja, obnavljali porušeno domovino s trdim fizičnim delom, ob zelo slabi prehrani. Danes pa, ko ima večina naše mladine polne želodce, naj se zabava, uživa, žurira in misli na samomore. Torej — pokažimo dar nes naši mladini pravo pot -* pot trdega dela. Samo tako se ustvarjajo dobrine za življenje. '¦ Danes je naša samostojna Slovenija potrebna sposobnih ljudi in pridnih rok! Albina Lešnjak, Raka 98, 68274 Raka '