Jifc
       Romarska cerkev v Marijnem Celji
XVY^ g& t Tsem avstrijskeiu cesarstvu kraja. kateri bi bii v včrskoui ob-
M& «ru tako  sIovpC ,  kakor je Marljno C61je.   Užž stoletja  prihajajo
"^^ ta sžm romarji iz najtlaljših  krajev. da bi ai v pretepem Martjneni
lirarau  izprosili  pomocM  iu  tolažbe božje.   ObširnejSi popis Marijnega Celja
prinestl je nVrtec" nže 1880. leta na 105. staini, a danes naj vam podi 1^^ podobo najslavnujSe cerkve in»(*t« božje. ki stoji ua tem s»etetn kraji. Pnsfl osemsto leti ni bilo na tem kraji drnzega nego sami reinni gozdi. Pobožnj Ot VII., opat saiuostana ss. Lamberta ua Stirskem, ki je htt isii skrben pastir svojim raztresenim ovčicam, poslal je 1157. 1. jednega svojiU duhov. nikov tudi v Mar(jno Celje, da bi ondotne gozdne prebivalee podučeval v svetej veri. Ta sreti mož, o katerem zgodovina niolči, uapraril si je z desak sironiašao koco. v katerej mu je bila podoba vnatere božje, izrezaua od lipt>_ vega lesa, najdražja. Pred to podobo je duhovuik vsak dan vršil sveto službo božjo in pobožno tjudstvo s« je zbiralo v velikvm številu okolo isjega iu molilo k Mariji.   ki je vže od nekdaj največja  lolažba in poiuou kristjauoui.
V  mnogobrojuih Sodežib, ki so se godili na tem kraji,  in milostib, ki jih je Marija  na  teru  kraji  delila  včmikom,  sliSalo se je  kuialu daluč ua okuk Moravski   grof Vladislav (Nemei  so  ma  dejali Enrik)  iu   ajegova žeaa sia taki5 zeliS obolela v uogah,  da jinia  zdrarniki nikakor uiso mogli pomagati. Nt>ko noS se jiina je sanjalo, naj potnjpta v gorenje Štirsko, naj nndii raolila pred  podoljo Marije Dcvice  in   n»j   sezidala   kapelo.    Druzega  jutra  sta   si sanje povedala ia taMj sklenila potovali v Marijno (Jelje.   Po dolgeiu in u-žavneui potovanji sta prižla na euienjeni kraj,   kjev  sta  popolno zdiavje 'n-dobila in sezidala kCirnneno kapelo,  kjer jc popiej stala sami'i lescna.   Od \e dobe je Marfjno Celje zaslov^lo ]»o vseiu sv^tu. Koi'e in biše mo začeli Ijndje židati  okolo   sluveče  kapple ia 134V. leta jo Albreht II., s priimkoin Modti, povzdignil Marfjno Celje v trg.   Ljudevit I., kralj Ogenki, prczidal je kapelo v cerkev.    Sedaujo  podobo je  dobila ccrkev leta 1700, in je bila po požam 1H27. Iftta popolnein preuovljena.    Marijuo Celje je  prestalo   moogo  nesreg. JLeta 347J> pogoiv) je ves t-rg.  sfljfl'.5 3 biže so bJle o-i^Ja    Leta )52V>. ¦-¦ Turki trg zažgali;   lotiC. I. je   bil zopet Telik  ogenj,  ki je vpepelil 37 lr
V  letih 1798. in 180U. je ogenj relik del trga pokončal.   Najhujai udaroc aa Marijno Celjo pa je Wl v noči Vseli Svutnikof 1827. leta. To no& je grozovit ogenj pokoiNjal  120 hiš in turti cerkev je pri tein  požaru izgubila zvonike in streho.    Sedanja cerkev je jedua najvefjih  in  najlepSih roinarskih eerkev lia Štirskem.  Dolga jo 89, a široka preko 30 metrov. Njcno liukrižje je venCaao b ponosuo kuplo, in cerkveua viSava je kaj lepo primerna Sirjavi. Kazdeljeno je to velikansko svetiSče v tri ladije;  a ob   straneh je opasuje še na vsakej strani po Sest kapol.  ined katerimi se dvigujejo sfranski kori.   Altarjev im» csrkev vseh sknpaj 15 ;  dvanajst je stranskih ,  dva sta  v^Iika in jeden stoji visoko zgoraj  nad  žagradom  ob  evangidjskej   strani ržlikega  altarja.    Pravi všliki   altar  Marije  Device stoji   ob  srfdi  cerkve  v prosto  stojeSej  zidauej kapčlici.   Koliko se  vidi  na  njeui  in  ukolo  njega   zlateniue,  srebruine  in druzib dragooenosti,  t«ga nihče popisati ne raore. — Urugi včliki altar stoji «a navadaetu mestu v presretisei.    Tudi ta alter odiikuje obila iu bogata oprava.
Orgel ima cerkev dvoje inanjSih ob sredi cerkve na nasprotuih strauskib korih, in pa velike orgle na glavnem koru, ki so v resniei orjaSko (lulo. Te orgle imajo 38 izpreuienov in 3 klnvijature. Izdclal jih je neki Soinuieiholzi.1 1737. 1. — Zvonike iuia cerkev tri. Strauska zvonika služita lo v olepšavo vnaujega oerkveuega lica, a srednji,  dokaj  viSji, ostanek je prejSuje staro
cerkve  ter iai» streho gotiške  ohlike.    V tem zvonika visi sedsm zvonov,
ki 30 bili lt!30. 1. od zvonarjti Gugg-a  na SalcbutSkein vliti,  ter fatžejo. ko-
liko sii slorile radodarne rokf pnbošuil)  vornikov  na Um sreteui kraji Hariji
v čast In alaTo.                                                                                     L. T.