77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77 77 77 77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77 /77 77 77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
UREDNIŠTVO
77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
7?
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
77
glasiio organizacije združenega dela Iskra-industrija IEZE tovarna baterij Zmaj Ljubljana
g
Splošno izobraževalna knjižnica -	~
liMIFF2
06 'iztzku Getošnjega teta betciimo v Zmaju, vidne uspehe vn dobre, rezuttak pestovanja. Prav to pa maj bo osnova za naš nadatnji potet, za uresničevanje novih hotenj s prizadevanjem, steber nega samouprav tjatca -detavca, v Zmaju.
Maj bo naša že tja usmerjena A novim, detovnim uspehom.
v imenu *<u*oup.oiqanot/ piadi. P S an/at Zdani*.
gla>
12
december
1976 letnik XI


zaključujemo uspešno leto
Zaključek koledarskega leta za kolektiv ne predstavlja posebnega mejnika v kontinuiteti dela. To mejo smo ol postavili aaal žaro, da oiljo ln naloge, ki jih moramo uresničiti v nekem obdobju la2je opremljamo. Aktlvnoot pa poteka neprestano. Ustavili jo bomo le so trenutek, da si oddahnemo pred nadaljevanjem, 7 tem predahu pa oi navadno vzamemo čao, da progi edemo kako smo v 12 mesecih delali In uresničevali vse tl-eto, kar eno ci na začetku načrtovali.
Ni pretirano zapisati, da smo s dosoScr.in v natšom kolektivu lahko zadovoljni. Prav jo, da to tudi prisnnmo in da nimamo prod očal ~aao tistega kar ni bilo narejeno ali kar bi lahko Mio boljšo. Mnogo kolektivov ja, ki no bodo mogli biki tako zadovoljni kot orno lahko ml.
svoje opravičilo predvsem ob dejstvu, da smo uresničili skoraj vse zastavljene naloge. Teh pa ni bilo malo, niti niso bile nezahtevne. Večinoma so bile tudi take, ki so bile odvisne od uresničevanja izhodišč ln nalog zastavljenih v republiki ln državi kot celoti.
Ob upoštevanju uspehov moramo na prvem mestu omeniti rezultate, ki smo jih dosegli na trgu. Tl so tudi pogoj sa zasedenost kapacitet ln sa uspešno finančno poslovanje.
že nekaj let nazaj potrošnja baterij n< bila taka, d* bi zadovoljevala naše možnosti v pogledu proizvodnih ln finančnih sredstev ter zaposlenih.
Že tri leta smo doma prodajali okoraj enako količino baterij. Letoo pa bo prodaja večja s* nekaj nad lo odstotkov oziroma v komadih za nad 3 milijone ba-
bo 1 J veseli, če se spomnimo naše črnogledosti ln bojazni Is meseca aprila, ko Je bil uveljavljen novi sistem Izvajanja plačil. Sedaj lahko že zapišemo, da amo Izpad nadoknadili ; še več - potrošnja je dobila v drugi polovici leta večji zagon, kot emo ga bili vajeni doslej ln kot smo pričakovali z ozirom na sove predpise. Še posebej razveseljivo jo, da ee je končno uveljavila na trgu tudi 9 V super baterija ls proizvodnje v obratu Šentvid v katero smo že nekaj let Investirali brez ustrezno povrnitve sredstev.
Zaradi belje zasedenih kapacitet, usmerjenega zaposlovanja, ki ni preseglo planiranega ln manj bolniških izostankov eno Izboljšali produktivnost dela.
Ob tem Je potrebno omeniti tudi alkalne baterije, ki Jih nismo uspeli osvojiti ln prolsvestl toliko kot smo Jih načrtovali.
Žal os Je pri tem v razvoju pokazalo, de Je alkalna baterija trši oreh, kot so el nekateri preJotaviJali. Nastalo Je več razvojnih stroškov kot eno planirali. Zaradi tega ostaja osvojitev alkalnih baterij še vnaprej najvažnejša naloga tehnično razvojnega sektorja.
Dokončali smo prvo fazo izgradnje nove tovorne in opravili pomembno delo za nadaljevanje del. Po dolgotrajnih razmišljanjih in pretehtavanju potreb na eni strani, na drugi pa naših možnosti , ruo si odločili v eni fazi dokončati grelnjo do takega obsega, da ho možno vanjo instalirati novo kapaeitete in preseliti obstoječo proizvodnjo in službe ls Čtoartlnske ceste. Opravili emo obeožno in zahtevno delo, saj emo prav ob zaključku leta dokončali potrebro dokumentacijo. V letu 1977 bomo nadaljevali gradnjo, ki bo predvidoma zaključena v letu 1978, ko bo opravljena tudi preselitev.
★★★★★★★★★★★★★★★★★★
ob novoletnem utripu
To leto smo tudi več naredili za izboljšanje stanovanjskih razmer zaposlenih. Prvič v dolgoletni zgodovini Zmaja, smo razdelili 3 delavcem iz ljubljanskega obrata stanovanja, last naše organizacije, eno stanovanje pa smo na novo vplačali.
24 delavcem smo razdelili skupno 1.515.000 din stanovanjskega posojila. 9 naših delavcev je dobilo solidarnostna stanovanja, kar je za naš kolektiv veliko.
Omembe vredno je tudi področje osebnih dohodkov. Skoraj nemogoče je, da bi vprašanje delitve osebnih dohodkov uredili v popolno zadovoljstvo vseh.
Vedno se je potrebno odločati med željami in možnostmi. Možnosti pa so vedno manjše od želja in potreb. Tako je bilo tudi v našem primeru, zato smo novi sistem pripravljali in se dogovarjali celo leto. Z oktobrom smo ga uveljavili. Kot je bilo predvideno, se je mesečna masa za osebne dohodke povečala preko 3o milijonov starih dinarjev. S tem smo pričeli prekoračevati višino sredstev za OD po samoupravnem sporazumu, ker poslovni rezultati trenutno takih sredstev za OD ne opravičujejo.
V naslednjem letu bo osebne dohodke možno obdržati na takem nivoju oziroma jih povečati izključno z ustrezno boljšimi poslovnimi rezultati.
Ker bomo tako kot vedno, več in bolj temeljito razpravljali o poslovanju v letu 1976 po zaključnem računu, naj bo na tem mestu dovolj. Iskoriščam priliko in se vsem zahvaljujem za požrtvovalno delo in sodelovanje in vam želim v naslednjem letu zdravja in dobro počutje v kolektivu.
Direktor
Milan Slemnik
Izteka se leto in z njim se izteka enajsti letnik našega glasila. Izteka se osmo leto in pol, odkar ga izdajamo v sedanji tehniki tiskanja.
Čeprav na tem mestu, v tem okviru ne bi našteval podrobnosti, ne morem mimo podatka, da je letos za 12 mesecev izšlo 8 izdaj na 276 straneh.
Ta podatek ob tej priliki naj bo osnova za naše razmišljanje o vzrokih nerednega izhajanja in kaj storiti, da bi v letu 1977 pogosteje oziroma vsaj •redno mesečno prejemali glasilo NAŠ GLAS.
Prav je, da ob tej priložnosti vsem avtorjem, ki so pomagali vsebinsko oblikovati glasilo izrečemo zahvalo. Bežen pogled po letošnjem spisku pa dokazuje, da jih ni veliko. Glasilo pa smo vendar z veseljem prejemali, ga prebirali ker je naš, ker je NAŠ GLAS.
Žal, naslov glasila ne moremo docela upravičiti. Glasilo ni domena "poklicanih", temveč je last nas vseh, ne samo za prebiranje, temveč tudi za njegovo vsebinsko oblikovanje. Iz dokaj
pestrega našega delovnega vsakdana je mogoče izluščiti mnogo zanimivosti in aktualnih prigod, s katerimi bi se lahko seznanil širši krog bralcev.
Vendar ne gre samo za to, marveč tudi za sestavke z različnih področij naše dejavnosti in kar se sicer razglablja le v krogu sejnih miz, ne prodrejo pa v širšo javnost zaradi prezasedenosti avtorjev in drugih tako ali drugače "upravičenih" izgovorov.
Prav v tem je osnovni problem, ki ga tu ne mislim razširiti.
Želja urednika za novo leto 77 pa je, da bi poleg pravice uresničevali tudi našo dolžnost za obveščanje, kar se nanaša še posebej na tiste sodelavce, ki bi upoštevaje njihovo zasedbo delovnega mesta bili celo po tej poti dolžni doprinesti ovoj delež v našem glasilu. Naj bo tokrat le želja, željo za prihodnje leto, za vse prihodnje izdaje našega glasila.
SREČNO V LETU 1977
Vaš urednik
tozd zmaj - ozd
Po enoletni ponesrečeni vključitvi Zmaja kot temeljne organizacije združenega dela v delovni organizaciji Industrije elementov za elektroniko (IEZE) se ZMAJ z novim letom 1977 ponovno registrira kot organizacija združenega dela v sestavljeni organizaciji ISKRA.
pregled delo samoupravnih organov
1.
Groba ocena funkcioniranja delegatskega sistema znotraj tovarno je zadovoljiva, vendar obstaja Se vedno razhajanje med zapisano vlogo delegata in njegovim dejanskim delovanjem v delovni skupini, ki jo predstavlja in v samoupravnem organu, kjer deluje in prenaša stališče svoje skupine. Vzrokov za takšen razkorak je več, naj navedemo le nekatere:
-	delegati nimajo dovolj izkušenj, zato bi jim morali preko raznih oblik dopolnilnega izobraževanja, nuditi ustrezna znanja o delovanju delegatskega sistema.
-	nekateri delegati opravljajo svoje poslanstvo še vedno bolj v svojem imenu in ne
v imenu skupine, ki Jo zastopajo (pred sejami ne iščejo Brnenja svoje skupine, niti je na obveščajo o sklepih samoupravnega organa).
-	gradivo za seje samoupravnih organov se še vedno prepozno posreduje delegatom, saj ni redek primer, ko delegati po posameznih točkah dnevnega reda prejmejo gradivo na sami seji in
o tem sklepajo, ne da bi Imoli stališče svoje skupine.
-	včasih delegati nimajo možnosti , da bi sklicali skupino in se ustrezno posvetovali. .
Kljub problemom, ki se še pojavljajo na tem področju, pa lahko mirno trdimo, da je delegatski sistem pognal v
naši tovarni močne korenine in si pridobil svoje pravo mesto in zaupanje med delavci.
Da Je tako, nam kažejo vse razprave o pomembnih odločitvah v tovarni. Delovna skupina postaja vse bolj temeljna samoupravna celica, kjer se oblikujejo mnenja, delegat pa vez med delegatsko bazo in organom odločanja.
Pohvalimo lahko aktivnost delegatov na sejah samoupravnih organov. Ugotavljamo, da so izrazili pripombe, mnenja in stališča skoraj ob vsakem sprejetem sklepu v tom obdobju. Skratka, delegati resno spremljajo dogajanje na sejah in se zavedajo odgovornosti svojih odločitev.
Če analiziramo aktivnost delegatov v samoupravnih organih v tovarni, potem lahko ugotovimo, da so najbolj aktivni in hkrati kažejo tudi največjo stopnjo odgovornosti za svoje delovanje delegati
v delavskem svetu (na drugi strani pa se že nekaj sej nazaj borimo, da zagotovimo sklepčnost na sejah sveta za medsebojna razmerja).
Delegati, ki nas zastopajo v samoupravnih organih v DO IEZE oz. v ZP Iskra niso odigrali svoje vloge. Neredno so se udeleževali sej, premalo so ee posvetovali o problematiki , ki so Jo obravnavali na sejah, povratne informacije so bile redke ali posredovane v ožjem strokovnem krogu.
Delno Je takšna nezaintaro-siranost delegatov tudi posledica našega sklepa o izstopu iz DO IEZE.
Na kratko se moramo ustaviti tudi pri delovanju delegatov in delegacije v samoupravna interesno skupnosti in za zbor združenega dela,, Ugotavljamo, da te delegacije niso opravilo zaupane naloge. Delegati so skoraj nikoli niso posvetovali s svojo delegatsko bazo. V afero odločanja so prenašali svoje mnenje ali v najboljšem primeru mnenje celotne delegacije. Ocenjujemo, da Je no tom področju potreben vzpodbuden premik.
2.
Ko govorimo o funkcioniranju delegatskega sistema, ne moremo mimo vloge in pomena informiranosti delavcev v pogojih samoupravljanja. Ustava in kongresni dokumenti opredeljujejo obveščanje kot eno izmed temeljnih vprašanj nadaljnjega razvoja samoupravnih in še posebej delegatskih odnosov. Naša prizadevanja so bila usmerjena tako, da obveščanje ne more biti izločeni iz samoupravnih odnosov, nasprotno, medsebojno obveščanje postajo sestavni del samoupravnih - produkcijskih odnosov in političnega sistema kot celote.
V tovarni smo v tom obdobju izvedli dve anketi na temo informiranja v tovarni. Ila splošno lahko ugotovimo, da večina delavcev izjavlja, da
Globoko nas Je presunila žalostna vest, da nas Je za vedno zapustil tovariS Radoslav Mustapič, diplomirani pravnik, predsednik skupne komisije za povezovanje baterijskih proizvajalcev, sicer pa direktor skupnih služb v tovarni CROATIA. Na sliki: posnetek s seje skupne komisije v sejni sobi ZMAJ-a tovariš Mustapič na desni strani slike.
Je uateezHO informirana, vendar so iz odgovorov vidne še številne pomanjkljivosti. Informacije niso vedno pravočasne, na dovolj razumljive, ne dajejo možnosti alternativnega opredeljevanja. V tem času so bil® uveljavljene naslednje oblike informiranja delovnih ljudi:
-	interno glasilo tovarne
-	glasilo ISKRE
-	oglasne deske
-	informiranje na delovnih skupinah
-	Javnost sej samoupravnih organov
-	zvočnik, bilten...
Šo vedno pa ugotavljamo, da delavci najbolj pogosto zvedo za neko informacijo "od drugih". Takšen neformalen način informiranja po skriva številne nevarnosti, saj so v samoupravnem sistemu informiranja možno samo resnične, celovite, sprotne in razumljive informaoija, kot to pove že sama ustava.
Poleg navedenih pomanjkljivosti ugotavljamo Se naslednjei
-	odbor za informiranje se ne sestaja
-	glasilo bi moralo redneje in pogosteje izhajati (delavci ga v anketah navajajo med najpomembnejšimi viri informiranja)
-	oglasno deske niso dovolj primemo mesto za čitanje dolgih zapisnikov
-	delovne skupine so učinkovito sredstvo informiranja, a se zaradi delovnega procesa poredko sestajajo.
Poleg navedenih pomanjkljivosti pa moramo z veseljem ugotoviti, da imamo izredno vzorno urejeno delo v tajništvu organov upravljanje, kor je tudi garancija za dobro in predvsem pravočasno in pravilno obveščanje.
V bodoče bi morali predvsem natančno analizirati informativno dejavnost v tovarni in izdelati ustrezen upravljalno informacijski sistem, ki bi vključeval tudi samoupravni informacijski podsistem.
3.
Aktivni v sodelovanju na sejah so bili razni vodilni, vodstveni ali strokovni kadri, ki so prisostvovali sejam kot poročevalci ali vabljeni udeleženci. Njihova aktivnost se Je izražala predvsem v zagovarjanju raznih strokovnih predlogov. Ne glede na to, da imajo te stnikture relativno močan vpliv na določene odločitve, pa lahko mirno trdimo, da nikoli niso prevladujoče in ne vsiljujejo svojih konceptov in rešitev za vsako ceno, ampak skušajo doseči predvsem s strokovnim prepričevanjem.
4.
V tem obdobju nismo zabeležili nobenega primera, ko bi strokovna služba ali posameznik predlagal samoupravnemu organu sprejem nezakonitega ali nesamoupravne-ga sklepa, ali skušal uveljaviti svojo voljo mimo odločitev samoupravnega organe.
5.
Na vsaki seji samoupravnega organa ugotavljamo ali so sprejeti sklepi tudi realizirani. Lahko rečemo, da nimamo nerealiziranih sklepov, razen tistih, ki ao dolgoročnega značaja.
S.F.
Koledar delovnih sobot v letu 1977 bomo objavili v januarski številki
doseženo in načrtovano
OCENA POSLOVNIH REZULTATOV ZA SMERNICE PREDVIDEVANJ ZA LETO
Ob koncu leta običajno delamo inventuro na vseh področjih, zato je prav, da se ozremo tudi na poslovne rezultate letošnjega leta, ki se izteka in pa kaj lahko pričakujemo v prihodnjem letu.
Za letošnje leto smo planirali proizvodnjo 34-.6o2.ooo komadov baterij za domači trg in 2.loo.ooo za izvoz.
Z ozirom na dosedanjo proizvodnjo lahko ocenimo, da bomo do konca leta prcizvedli 35.ooo.34-4 komadov baterij za domači trg ali 3 % več kot smo planirali.
Plan prodaje na domačem trgu pa bomo realizirali lol %, kar pomeni, da bomo prodali približno 34.425.67o komadov baterij„
žal pa so podatki o izvozu baterij manj ugodni, planirali smo izvoz 2.loo.,ooo komadov baterij, od česar bomo realizirali le minimalne količine. Pri sestavi plana smo upali, da se bodo tudi v letošnjem letu odprle možnosti izvoza r.aših baterij v Nemško demokratično republiko, kar
Pa se ni uresničilo in tako ugotavljamo, da plan izvoza niti delno ne bo realiziran, kljub prizadevanjim marketing sektorja.
Podatki o realizaciji količinskega plana proizvodnje in prodaje so ocenjeni, vendar
LETOŠNJE LETO IN OSNOVNE
1977
upamo, da dejanski podatki ne bodo bistveno odstopali. Z ozirom na to oceno in dosedanje rezultate lahko računamo, da bomo presegli planirani pozitivni finančni rezultat - ostenek dohodka, po pokritju vseh stroškov, pogodbenih in zakonskih obveznosti ter izplačanih osebnih dohodkov. Le-ta je planiran v višini din 3.155.515. Kot pa je znano, letos ugotavljamo celotni do*-hodek in dohodek na osnovi plačane realizacije in se bo tako del ustvarjenega celotnega dohodka, ki še ne bo vnovčen, prenesel v prihodnje leto. To pa bo bistveno vplivalo na končni rezultat poslovanja po zaključnem računu za letošnjeleto, ki ne bo odraz 12 mesečnega, temveč le cca 11 in pol mesečnega poslovanja.
Izdelan je tudi osnutek količinskega plana proizvodnje in prodaje za prihodnje leto. Upamo, da potrošnja baterij
na jugoslovanskem trgu ne bo stagnirala in da bomo ne naprej uspešni pri osvajanju deleža jugoslovanskega trga.
Tako predvidevamo, da bomo v prihodnjem letu proizvedli 36.13o.ooo komadov baterij ali 3 % več kot v letošnjem letu, oziroma 6 % več kot smo planirali za letošnje leto. Poleg tega predvidevamo da bomo v prihodnjem letu spet mleli in prodajali manganov dioksid za kupce in ne samo za dc^ačo potrošnjo, kot je bilo to predvideno za letošnje leto.
Prodajna služba je planirala prodajo 36.olo.ooo komadov baterij, kar predstavlja 5 % večjo prodajo kot letos, ozitoma 6 % več, kot je bilo planirano za letos.
Novo leto torej pričakujemo z optimizmom, saj predvidevamo, da prodaja baterij ne bo stagnirala, kljub dokaj neugodni splošni gospodarski situaciji.
Vendar pa nas letošnji rezultati ne smejo uspavati in se moremo prizadevati, da bomo planirane rezultate sa prihodnje leto tudi dosegli.
S tem si bomo ustvarili potrebna sredstva za nadaljnjo izgradnjo naše nove tovarne in pa izboljšanje družbenega standarda.
Jožica Glažar
TUOl ZA 77 /MAM ISTO ŽELJO...
(9©e
nujnost nase predstavitve
Časi, ko so sindikalne organizacije organizirale izlete na sejme, so minili. Tedaj smo si ogledovali blago, ki ga v trgovinah nismo videli, kaj šele dobili. Z drugo besedo, sejem je bil paša za oči z obilo želja, ki pa so se kakor sanje razblinile. Tako je počasi opadalo zanimanje za sejme in že smo mislili, da bo ta oblika reklame ugasnila. Dvom je bil utemeljen, saj so veliki giganti, kot je Saponija iz Osijeka, Zlatorog iz Maribora, Ilirija iz Ljubljane, Litostroj ih drugi začeli odpovedovati svoja sodelovanja na sejmih v naši državi. Vse kažo, da ao se pri svojih odločitvah prenaglili, kajti nekateri so se že vrnili in ponovno razstavljajo sVoje izdelke.
če pogledamo nazaj v zgodovino sejmarstva, ki govori o Kitajskih sejmih, katerih razvoj datira nekje okoli leta 2700 pred našim štetjem in kjer se je trgovalo a svilo, porcelanom, kožami in slično, je najbolj zanimivo, da so so iz te dobe ohranili odlomki iz kodeksa, ki že kažejo na uravnavanje tržišča in ki so ga todaj vodili in varovali. Bazen tega so poznane tudi oene blaga, verifikacije mer in uteži, skratka vse, kar se pojavlja in uporablja kasneje na tržiščih v srednjem veku.
V Egiptu ugotovimo pomembne sejme na mednarodnih prometnih točkah, kot so Aleksandrija,
Heliopolis itd. ležečih ob reki Nil.
Tako smo le z enim očesom pogledali prvo stran zgodovine razvoja trgovine in sejmarstva kar
- sejma
m
zrncu,
nam pove, da sta trgovina in sejmarstvo tesno povezana in da če ugasne eno, mora ugasniti tudi drugo.
Zakaj pa je danes tako pomembno sejmarstvo?
Zopet se moramo ozreti nazaj v zgodovino našega manuelnega delavca. Vsi smo se učili v šoli, kako so Angleži in drugi narodi izkoriščali takolmeno-vanl proletariat, saj so morali 14 in še manj letni otroci delati v rudniku v industrijskih obratih po 12 in več ur dnevno za kaj malenkostno dnino. Mehanizacija pa je naredila preobrat, saj je proizvodnja postajala čedalje večja od porabe in s tem je tudi naš delovni čas skrajšan na 7 ur.
In kaj ima sejmarstvo opraviti s tem? - Ima. Kje pa bi pokazali naše izdelke, kje naj bi se odvijala izmenjava blaga, pa še kljub temu se največkrat dogaja, da so prodajalec in kupec iščeta.
Bes je, da se je klasičen sistem sejmarstva močno spremenil.
Danes je potrošniku oziroma kupcu namenjen le kot informacija medtem, ko se kupoprodajne pogodbe običajno sestavljajo drugje. Trgovina danes prodaja le to, kar kupec išče in zahteva in v tem primeru je trgovina predvsem kot posredovalec med proizvajalcem in končnim potrošnikom.
Če upoštevamo naš promet, ZMAJ sorazmerno skromno razstavlja svoje izdelke. Udeležujemo se pomladanskega in jesenskega Zagrebškega velesejma, Beograjskega sejma tehnike. Komercialne izložbe Bobne kuče in sejma prehrambenih proizvoda i kučnih potreba v okviru "Centroproma" v Beogradu.
To so sejmi, na katerih sodelu-jomo samostojno z lastno stojnico / v teh primerih brez Iskre/.
Sredstva, ki jih porabimo za to vrsto propagande so minimalna v primerjavi s propagando na televiziji in radiu ali z objavami v časopisju.
Pomembnost sejmov v svetu in doma narašča. Menja se samo v tem, da so sejmi po strokah in sicer takoimenovani specializirani sejmi, ki trajajo samo tri dni. Na teh sejmih se sreča vsa industrija in napredek vsega sveta. Če več pa je obiskovalcev, ki spremijajo razvoj in napredek v korist lastne dežele in jim je obisk na teh sejmih še kako dobrodošel.
Sicer pa proizvajamo in delamo zato, da prodamo. Tudi to je ena oblika trgovino.
T. Orožim
Zadnji dan za oddajo člankov za januarsko številko glasila
je četrtek 20. januar
kje in zakaj se kolesa ne vrtijo?
Ko so člani odbora osnovne organizacije sindikata na eni izmed zadnjih sej razpravljali o 9. mesečnem poslovanju, je bilo med drugim sproženo vprašanje, zakaj se nekateri stroji nabavljajo, potem pa Jih dolgo časa ne uporabljamo.
Iz diskusije na to temo je iz luščeno vprašanje o neakti-viranih sredstvih in na katero je treba dati odgovor v našem glasilu.
Azinovič Stojan nam je pripravil seznam nabavljene opreme, ki do zdaj še ni bila aktivirana; zakaj, pa smo vprašanje zastavili vodji razvojnega sektorja, vodji konstrukcijskega oddelka in *■* vodji marketing sektorja.
Reduktor sklopke in zavora za avtomatizacijo linije 3R 12 - nabavljeno pred letom dni (2o.lo.1975).
Štirje transportni trakovi "Vrbovec" za linijo 3R 12
nabavljeni v oktobru 1975-
Naprava za točkovno varjenje za linijo 3® 12 - nabavljena aprila 1976.
Vibratorji za avtomatizacijo linije R 2o in reduktor ter elektromagnetna sklopka.
Naprava za ultrazvočno varjenje (eden v prototipni delavnici, drugi v Šentvidu)
Dva stroja za brizganje plastike, nabavljena v začetku tega leta.
Mešalec granulator Eirich, nabavljen že v Januarju letos.
Sejalnik Allgaier nabavljen v januarju letos.
Mešalec M-2oo Gostol
Avtomatska merilnica
Elektrolitska kuhinja v Šentvidu.
Dalje imamo še neaktiviran stebemi vrtalni stroj, rez-kalni stroj, namizni vrtalni stroj, kalilna peč.
Na zgoraj postavljena vprašanja so odgovorili Lavrin Jože, Janežič Milan in Noe Rajko.
- Ur.
Vibratorji za avtomatizacijo linije R 2o in reduktor ter elektromagnetna sklopka, Naprava za točkovno varjenje za linijo 3R 12, štirje transportni trakovi "Vrbovec" za linijo 3R 12, Reduktor sklopka in zavora za avtomatizacijo linije 3R 12.
Vsa štiri vprašanja sodijo v en sklop in je za njih namenjen skupen odgovor.
Odgovarja Lavrin Jože.
Mislim, da je točno, da smo montažno linijo R 14 izročili v redno proizvodnjo pred približno petimi leti. Že takrat sem začel konstruirati podobno linijo za R 2o baterijo, vendar sem moral s to konstrukcijo takoj prekiniti, ker je istočasno konkurenčna tovarna "Croatia" uvajala v svoj program kovinske stročnice in so takrat mnogi v Zmaju mislili, da bomo to morali storiti tudi mi. Seveda potem takšne montažne linije R 2o ne bi potrebovali, ker je bila prirejena za plastične stročnice, čas ki je na žalost bil zelo dolg, je pokazal pravilno odločitev, da smo ostali na plastiki, ker je mnogo cenejša. S tem je bila
IZSTOPI,
DA JAZ IZRAVNAM
Še kontrola napetosti ter pakiranje v envelope in alkalne baterije so pripravljene za prodajo
dana zelena luč za konstrukcijo montažne linije R 2o. Konstrukcija je bila končana predprib-ližno letom dni in linijo sedaj izdelujejo v mehanični delavnici. Planirali smo da bodo vsi sestavni deli narejeni in zmontirani do konca leta 1976. Vendar prihaja vsled premajhnih kapacitet v delavnici do zakasnitve.
Linijo 3R 12 smo imeli v prvem planu, da jo začnemo izdelovati leta 197$, vendar sem kot nosilec te naloge prevzel drugo delovno mesto. Ker pa takrat trenutno ni bilo mogoče oddvojiti konstruktorja, je bila ta naloga v mirovanju več kakor pol leta. Nato je nalogo prevzel drtigi nosilec in od takrat teče po planu, le ta se glasi, da mora biti v tem letu zaključena konstrukcija. Problem je le kdaj bodo načrti stuširani. V vsakem primeru bomo linijo začeli izdelovati v mehanični delavnici v letu 1977. Bo pa to največji projekt - linija, kar smo jih kdaj koli izdelali v Zmaju.
Vprašanje zakaj smo sestavne dele katere bomo vgradili v ta stroj nabavili prej kot jih potrebujemo pri vgradnji, je več tehtnih razlogov. To ni slučajnost, ampak zavestna odločitev in v praksi konstruktorjev stalna.
Poglejmo argumente ki narekujejo tako odločanje - konstruktor mora imeti pri konstruiranju zelo natančne in /eliko podatkov o vsakem elementu - pod-sklopu, ki ga vgrajuje v stroj, sicer ne more določiti ostalih elementov ki so v medsebojni
odvisnosti in prilagojeni drug drugemu, včasih v zelo ozkih tolerancah. Vsak teh podatkov še zdaleč ni v prospektih ali katalogih.
Drugi najpomembnejši vid take odločitve-je ta, da proizvajalci običajno te sestavne dele pogosto spreminjajo, opuščajo stare tipe, osvajajo nove, ki se seveda razlikujejo od prejšnjih itd. Ali se lahko zamislite posledice da zgradimo nov stroj, hočemo vgraditi kupljen element /vibrator, sklopko, reduktor, zavoro itd./ pa je proizvajalec ta element medtem spremenil in nam sporoči, da teh tipov ne dela več, ampak drugačne, ki zahtevajo drugačno konstrukcijo. Takrat bi bilo postavljeno vprašanje, zakaj nismo prej naročili ustreznih elementov na katerih smo gradili projekt, ko smo pa točno vedeli, katere dele potrebujemo in le ti predstavljajo strošek le 2 do 5 * celotne cene linije.
Vprašajte se sami, kaj je pravilno in kako bi vi ravnali, če bi bili v vlogi odgovornega, da bo ta stroj deloval.
Stroj za obrizganje plastike "BOT"
Stroji so specializirani za obrizganje kovinskih ali drugih delov e plastiko. Prihod strojev je bil planiran za jesen leta 1976, ker pa so bili stroji razstavljeni na Zagrebškem velesejmu kot najnovejši dosežek na tem področju. Stroji so bili namenjeni za neko tovarno v Srbiji. Ker pa je istočasno stopil v veljavo nov zakon /Aprila letos/ o plačilih, dotična firma ni mogla zagotoviti pravočasno plačila oz. dovoljenja za uvoz. Zmaj ga je pa lahko, in se je komisija za investicije odločila da stroj vzamemo. Stroji so najnovejši, izdelani brez zaščitnih naprav, le teh takret proizvajalec strojev še ni pričel izdelovati, ampak šele nekako po šestih mesecih, kar je tudi razvidno iz uradne ponudbe, v kateri je navedeno, da je cena zaščitnih naprav 7.2oo DM franko nemška meja /se pravi, da je treba plačati še carino/ z dobavnim rokom 6 mesecev po prejemu naročila. Kmalu zatem je sledila ponudba za izdelavo zaščitnih naprav od tov. Hittija. Idejni koncept in delovanje sta
/naslednja stran/
/s prejšnje strani/
KOLESA NE VRTIJO
odlična, cena oprejemljiva, še zlasti rok izdelave. To je bilo prediskutireno na vseh strokovnih nivojih in odločeno, da to izdela tov. Ritti, na seji delavskega sveta, ker je bila ponudba Kittija približno štirikrat cenejšo in petkrat krajši rok dobave.
Zakaj se stroji ne vrtijo, je bilo postavljeno vprašanje.
Zadeva ni tako pieprostu, kot je preprosto postaviti vprašanje. Za kaj gre?
Ko smo stroje predčasno dobili, v maju tega leta, smo jih morali ustrezno namestiti, napeljati vse instalacije: elektriko, vodo, komprimiran zrak. Prevodi iz nemškega jezika za kompletno tehnično dokumentacijo, okrog loo tipkanih strani, skonstruirali smo Štiri komplicirana orodja, od katerih je eno že izdelano in že poizkusno obratuje /dna R 14/. Pri konstrukciji orodij in osvajanju plastike za tehnologijo obrizgavanju ni malo problemov, mislim, da smo jih relativno hitro osvojili, če računam, da le teh problemov
nismo poznali, to je popolnoma nova stroka, nova tehnologija,
... pred strojno delavnico ...
ki zahtevo druga znanja, ne iz baterijskega področja. Pri tem smo morali rešiti glavne probleme pri sistemu dolivkov, ohlajevanju izme tovorijo , načina vstavljanja v oroija itd.
Da je to resnično zahtevno visokostrokovno delo smo se prepričali ko smo iskali ponudbe za orodja, katero so bila po našem mišljenju izredno draga, dobavni roki pa od enega leta naprej pod pogojem, da je konstrukcija naša in s tem tudi naša odgovornost.
Če danes rekapituliramo kaj smo dosegli in naredili v teh sedmih mesecih na tem področju in kaj nismo, lahko ocenimo, da smo ogromno, in v razmerah, ki so objektivno pogojevale delo, skoraj ne bi mogli več napraviti, razen dveh manjših napak pri konstrukciji orodja in s hitrejšo izdelavo orodij, kar pa povezujem s splešno organizacijo orodjarne, njihovežasedbe itd.
Naprava za ultrazvočno varjenje, ena v prototipni, druga v *entvidu.
V letu 1977 bomo rekonstruirali baterijo 6AF 22 in med ostalim bomo odpravili varjenje v poli^ etilen vrečko, nove izvedba stročnice, in pokrova bo taka, da se bosta spajala ultrazvočno. Drugi agregat pa bo do nadaljnjega ostal v prototipni delavnici in bomo na njem preizkušali vse noveizdelke.
Lj., 8.12.1976	Jože Lavrin
Mešalec Eirich in se.ialnik Allgaier
Stroja sta bila nabavljena v II. kvartalu leta 1975 z namenom, da bi izdelovali
Posnetek v oddelku, v katerem sta montirana dva stroja za obrizgavanje s plastiko
katodno maso za alkalne baterije v Ljubljani.
Temeljni podstavki, električna instalacija, dodatna varnostna zaščita, vsipni Jašek in montaža Je bila izvedena do oktobra 1975. ko je bila mešalnica nared za obratovanje. Kavno v tem času pa smo začeli poskusno sestavljati elemente LR 6, katerih redno proizvodnjo smo predvideli v začetku leta 1976. Takrat bi tudi mešalnica začela normalno obratovati. Vsi poskusi, da bi izdelali kvalitetno baterijo LR 6 pa so se izjalovili, zato smo začetek proizvodnje odlagali. V marcu 1976 smo sklenili, da bomo raje nadaljevali s proizvodnjo LR 14, s katero smo bili bliže uspehu. Medtem pa so prišli stroji za injekcijsko brizganje umetnih mas. Ker ni bilo nobenega drugega primernega prostora za namestitev strojev smo sklenili postaviti kompletno mešalnico v Šentvid. Treba je bilo poiskati primeren prostor, določiti vrsto in obseg gradbenih del, naročiti nov projekt za ogrevanje in prezračevanje. S predlože-
nim načrtom (julij 76), pa se v Šentvidu niso strinjali. Predlagali so drug prostor. Načrti so bili spremenjeni in znova predloženi v septembru 1976. Takrat pa Je prevladalo mnenje, da nima smisla urejati mešalnice v Šentvidu in voziti maso v Ljubljano, temveč, da mora biti mešalnica v novogradnji, oziroma naj bo mešalnica v enem od prostorov v izpraznjenem skladišču v Ljubljani, dokler ne bo gotova nova tovarna. Odtlej stroja čakata, da bo eden od omenjenih prostorov izpraznjen.
Mešalec M-2oo, Gosto!
Stroj smo izbrali na podlagi napačnih predvidevanj o količini proizvedenih alkalnih baterij, to je 4.5oo.ooo kosov v letu 1976 (Plan 25.7. 1974). Za take količine bi eicer zadoščal tudi loo liter-ski mešalec, vendar na domačem trgu ni nobenega ustreznega stroja s kapaciteto med lo in 2oo 1, uvoženi pa so 2 do 3 krat dražji.
7.11.1975 smo predlagali, da mešalec prodamo, ker se je pokazalo, da Se najmanj dve leti ne bomo sposobni izdelovati toliko alkalnih baterij, da bi se splačalo aktivirati stroj, kar je investicijska komisija tudi predlagala delavskemu svetu 26.11.1976. Mešalec ni bil odprodan zaradi dejstva, da bi pred zagonom nove tovarne morali kupiti novega, ki pa je že zdaj bistveno dražji.
Elektrolitska knhtnj« v Šentvi riii
Dobavitelj (Alchrom) je montiral dobavljeno omomo 19.5.76. Ostala dodatna dela (napelja-hladilne vode, izdelava
podstavkov itd.) so bila opravljena do junija 1976. Ko smo prvič preizkusili delovanje naprave in ugotovili pomanjkljivosti ter naročili dodatna montažna dela pri proizvajalcu. Dela so bila izvedena šele v septembru 1976- Drugi preizkus smo vseeno opravili v avgustu, vendar se ni obnesel, ker so bili filtriral vložni iz neustreznega materiala in so se v lugu topili. Nove vložke iz specialne tkanine smo dobili v mesecu oktobru, ko smo ponovno izdelali poskusno količino elektrolita. Pri tem smo poškodovali semering na gredi filtrae črpalke in smo morali naročiti novega.
Nazadnje smo v novembru le opravili celoten tehnološki postopek brez zapletov. Decembra predvidevamo poskusno obratovanje in učenje delavcev, ki bodo kasneje na tem delovnem mestu. Verjetno bodo potrebni še kakšni manjši popravki, ki pa ne bodo motili proizvodnje.
Lj. 3.12.76 Milan Janežič
Avtomatska merilnica je formalno res še neaktivirano osnovno sredstvo, vendar del naprave že nekaj mesecev obratuje. Celotna naprava pa še ni končana, čeprav je rok že minil. Razlogov za to zakasnitev je več, navedem pa naj le dva najvažnejša.
Za dokončno montažo naprave potrebujemo loo konektorjev za tiskana vezja, ki nam jih tovarna Elmos iz Svetozareva nikakor ne izdobavi.
Drugi morda še pomembnejši razlog za počasno napredovanje del je to, da v Zmaju nimamo elektronika, ki bi napravo usposobil in kasneje vzdrževal. Tehnično razvojni sektor je že pred več kot letom dni zahteval uvedbo takega delovnega mesta, vendar je bila ta bahteva, čeprav dobro utemeljena, zavrnjena. Tako smo odvisni od zunanjega sodelavca, ki to delo opravlja v svojem prostem času.
Lj., 4.12.76	Noe Rajko
kakšno rešitev?
S področja službe vzdrževanja že dalj časa nismo v našem glasilu ni če star slišali. Vemo pa vsi, da se posebno v zadnjem času srečujejo z velikim problemom - to je prostorom. Zakaj nastajajo tšžave in v čem vidijo vsaj začasne rešitve, smo povprašali vodjo službe vzdrževanja MRHAR Vranca, ki je za NAŠ GLAS podal naslednjo Informacijo:
Z vse večjim obsegom proizvodnje in osvajanjem nove, se postavlja tudi pred vzdrževanje nove zahteve in večji napori pri prilagajanju potrebam pro.v svodnje. V tehničnih delavnicah izdelujemo namreč poleg rezervnih delov tudi manjše in večje tehnične neprave, prav sedaj je v teku izdelava montažne in robilne linije za baterije H 2o. V letošnjem letu pa smo pričeli tudi v večjem obsegu z izdelavo orodij. Za tako velik obseg epa tehnična delavnica ni najbolje opremljena. Od treh stružnic sta dve starejši od 15 let in precej izrablje-
ni, enako je z rezkalnim strojem. Brusilni stroj pa ja namenjen bolj za brušenje orodij kot so rezkala, stružni noži itd. Pri tem ne smemo pozabiti, da vrtalna stroja ki sta danes v delavnici ne ustrezata večjim zahtevam pri orodjarskih delih. Da bi bili v stanju i zadovoljiti potrebe proizvodnje, smo morali nabaviti nove stroje. Med njimi s
orodjarski rezkalni stroj, čva vrtalna, enega stebernega in enega namiznega in pa kalilno peč. Že ob nabavi teh strojev pa ee je postavljalo vprašanje prostorov za te stroje. Kot
najboljša varianta je, da formiramo orodjarno v prostoru mizarske delavnice, kjer bi bila oba vrtalna stroja, orodjarski rezkalni stroj in mize za orodjarje. V elektro delavnico pa bi preselili brusilni stroj. Njegova preselitev pa je potrebna predvsem zato, ker se pri brušenju dela poseben prah, ki obrazi vno deluje na vodila ostalih strojev v delavnici.
Z izpraznitvijo mizarske in elektro delavnice pa se pojavlja vprašanje njihove preselitve. Kam? Edina možnost je v prostore skladišč, ki se bodo preselila v Stegne. Sicer do ta preselitve še ni prišlo, je pa nabava izpraznila prostor, kjer so imeli skladišče aibk in transportno embalažo, to je za kompresorjem. Tako da smo že pričeli z delom za preselitev tega prostora. Glede na to, kako dela potekajo, mislim da lahko pričakujemo, da bomo končali preureditvena dela in selitev, vendar pa so to la začasne rešitve. Bolje se bomo lahko organizirali in opremili šele v Stegnah.
F. Mrhar
Prizor "prenatrpane” strojne delavnice zaradi pomanjkanja prostora
pred desetimi leti
NO¥I
PROIZVOD
Šilil VAŠ TRANZISTOR iro preprečuje okvare
Kaj smo rekli, zapisali, zaželeli in ugotavljali v naSem, takrat še ciklostiranem glasilu NAJŠ GLAS, smo tokrat izb rdi le nekaj zanimivosti", in nekatere od teh ne zaslužijo komentarja, ker Je njihova vsebina še vedno prisotna.
Red, disciplina, higiena in čistoča so pokazatelji stopnje kulturnegariivoje človeštva.
Pri nas pa se na področju reda in čistoče ne moremo pohvaliti.	(25.11.66)
Upravni odbor podjetja Je na seji 3o.lo.66 razpravljal o predpogojih poslovno tehničnega sodelovanja z IPR Zagreb in priprave za delavski svet ekonomsko utemeljene predloge. (25.11.66)
Ali me ne bi dalo v naši menzi pripravljati toplega obroka malice, ki bi bila marsikomu tudi kosilo. Morda se bo našel kdo in proučil to možnost. (25.11.66)
Z ozirom na veliko povpraševanje po baterijah Je proizvodnja prenizka, zato smo del operacij pri izdelovanju BD baterij prenesli v obrat Šentvid. (15.9*66)
Pripravlja se dokumentacija in vodijo se razprave za prehod na 42 umi tednik. (15.9.66)
Že dalj časa opažamo nedelavnost mladinske organizacije, ki je včasih bila ena izmed najboljših v občini LjubiJana-Center.
Del krivde za tako stanje nosi tudi OOZK, ki posveča premalo pozornosti delu in vzgoji mladih članov delovne skupnosti. (15.9*66).
Delavski svet podjetja ZMAJ Je sklenil na svoji seji dne 26. decembra 1966, da podjetje preide na skrajšani delovni čas dne 1. februarja 1976, na osnovi izdelanega elaborata in analize proizvodnih faktorjev. (29.12.66).
V mesecu novembru so se v elektrodnem oddelku izdelovala predvsem šibke tako, da je količina šibk, ki je potrebna za proizvodnjo baterij do konca leta zagotovljena. (29.12.66).
V oddelkih imamo peči, ki pa ne služijo ogrevanju prostorov, temveč so po cele dneve mrzle. Zjutraj se Jih zakuri, potem pa ni nikogar, ki bi prinesel kurjavo.
Za to delo je določen tovariš, a se za dostavo kurjave prav malo zmeni. Tudi peč bi bilo treba popraviti, ker se kadi. (29.12.66).
Ne glede na razmere, v kakršnih delamo, pa ne moremo in ne smemo mimo splošnih pomanjkljivosti, ki so postale že kar domače in dobile nekakšen "domicil" v tovarni Zmaj.
Naj omenimo le nekatere:
-	neurejene pisarne
-	nehigienska uporaba sanitarij
-	površno in pomanjkljivo čiščenje prostorov (pisarn, obrata, garderob, sanitarij, dvorišča)
-	neurejeno dvorišče
-	neurejen prostor za odpadni material in smeti ter neredni odvoz istih
-	razmetani material v delovnih prostorih
-	pomanjkljiva uporaba osebnih varstvenih sredstev na delovnih mestih
-	slabo izvajanje varstvenih sredstev.
(29.12.66).
Delavci v obratu smo se čutili zelo zapostavljene, saj nismo bili niti toliko vredni, da bi vsaj po zvočniku slišali nekaj besed za praznik ob dnevu republike.
(29.12.66)
NAŠ GLAti 13
naša >čebelica<
Ob zaključku poslovnega leta 1976, želi naša blagajna vzajemne pomoči svojim članom in ostalim članom kolektiva Zmaj v kratkih in glavnih pokazateljih prikazati stanje poslovanja. Podatki so zaključeni z mesecem novembrom. Blagajna ima po sedanjem stanju 2o5 članov - vlagateljev, od tega v ljubljeni 145 članov in v Šentvidu 60.
Če primerjamo število članov s zaposlenimi v posameznih obratih, vidimo, da je interes po včlanjenju pozitivnejši v obratu Šentvid, kjer je včlanjenih 5o % vseh zaposlenih, v Ljubljani pa le dobrih 25 %.
V letu 1976 se je včlanilo v Ljubljani 18 članov, v Šentvidu pa 6, torej skupaj 24. Izpisalo oz. izstopilo je v Ljubljani 23 članov in v Šentvidu 7. torej skupaj 3o.
Ta podatek kaže, da je večji odstotek izpisanih članov, kakor pa je nov prihod članov. Naše mišljenje glede na ta pojav je sledeč: Verjetno je med letom bilo v kakršni koli obliki premalo informiranosti in propagiranja glede pomembnosti naše
blagajne. Za novodošle člane v naš kolektiv, bi pa morali že ob sprejemu seznaniti vsakogar poleg ostalih pomembnosti (pravice in dolžnosti) tudi na možnost včlanjenja v "čebelico". 0 koristih ter vseh podrobnostih, bi pa moral vsak dobiti pojasnila pri blagajniku, tovarišici Marici
Nemec,ali pri predsedniku tovarišu Francu Lenderu. Priznam, da je tu večji del krivde na samem upravnem odboru blagajne, ki je v tem naredil premalo.
Glede na izstop članov pa je razlog v prvi vrsti ta, da so člani odšli iz podjetja v drugo podjetje ali v pokoj, drugi del pa predstavljajo tusti člani, ki so zahtevali dvig svoje vloge, kar pa predstavlja po našem pravilniku avtomatičen izstop. Sama kvota vloge je nedotakljivi vir sredstev lastnika - vlagatelja vse dokler je kot član, lahko pa si v primeru potrebe najame kredit z 1 % obrestno mero z najdaljšim rokom vračanja lo mesečnih obrokov, ali v izjemnih primerih do največ enega leta. Še enkrat da ponovim: dvig vloge je možen samo ob izstopu iz članstva (vloga je obvezni mesečni polog 4 stare tisočakeX V tem slučaju mora član svoj izstop in dvig vloge javiti
blagajni najmanj en mesec popre je. Možen dvig vloge pa je, da en mesec preje vloži član svoj zahtevek za dvig, samo za tisti del vloge, kar je član vlagal mesečno nad obveznim delom, to je preko 4 stare tisočake.
Na račun izstopa iz članstva (dvig lastnih vlog) je bilo v letošnjem letu stanje sledeče: v Ljubljani je bilo dvignjenih vlog za I.838.I00 S dinarjev in v Šentvidu 979.000 S dinarjev,
torej skupaj 2.8I7.I00 starih dinarjev.
To predstavlja zmanjšanje skupnega kapitala za 11 %, kar je v nekem smislu negativen ddraz v primerjavi z povečanjem novega članstva in njihovimi vlogami, kar predstavlja za isto obdobje le 3o % od gornje vrednosti.
Težnja blagajne je, da se obratna sredstva povečujejo, ker s tem avtomatsko lahko tudi povečamo mejo kreditov ozrioma odobrimo večje število prošenj za posojilo svojim članom.
Blagajna ima do novembra tega leta sledeče stanje vlog: vlagatelji v Ljubljani
192.205.00	N din, v Šentvidu
59.261.00	N din, skupaj to predstavlja 251.466,00 din.
To pomeni, da ima vsak član povprečno vlogo 122.600 starih dinarjev.
Razmerje Ljubljana proti Šentvidu je 7o % : 3o %.
Drugačno stanje pa je pri koriščenju posojil in sicer je za Ljubljano izplačanih 175-o5o,oo din in za Šentvid
76.800.00	N din, torej
251.850.00	N din posojil.
To pemeni, da je članom iz Šentvida izplačanih več posojil, kakor pa je vrednost njihovih vlog in to za
17.539.00	din ali za 3o % več od njihovih vloženih obratnih sredstev.
Odbor je mišljenja, da bo moral glede na ugotovitve spremeniti svojo politiko, ter z novim letom preiti na dopolnilni sistem, da se posojila za posamezno enoto lahko koristijo v okviru razpoložljivih sredstev v Ljubljani ali v Šentvidu. Vsekakor si pa bo potrebno dopustiti možnost, da se prelivanje sredstev lahko dovoli, toda le v pred-
ČEBELICA blagajna vzajemne pomoči
-	če želite postati član
-	če želite vlagati
-	če želite posojilo
Predsednik Franc Lendero in blagajnik Marica Nemec vam posredujeta podrobne informacije
hodnem dogovoru in sporazumom med obema enotama.
Do take situacije je prišlo predvsem v letošnjem letu, ko smo povečali maksimalno mejo možnosti najetja kredita do 600.000 starih dinarjev oz. v izjemnih
primerih tudi 700.000 starih din. Ti gotovinski krediti so zelo ugodni glede na najetje kredita , ter je prosilcev v maksimalni vrednosti iz meseca v mesec več, če seveda gledamo na drugi strani možnosti te vrste gotovinskih posojil v banki oz. hranilnici.
Upravni odbor je imel v zadnjem obdobju le nekaj primerov, ki jih je moral izjemno rešiti v okviru pravilnika ali mimo njega, vendar glede na trenutno stanje sredstev in povpraševanja bo moral odbor pri odobravanju posojil strožje obravnavati vse elemente, ki vplivajo na vi-Sini odobrenega posojila in vrstni red.
Predvsem bo potrebno stiož-je jemati v obzir že doseda-nje obremenitve osebnih dohodkov prosilcev, stanje njegove višine vloge in vse ostalo. Tu predvsem mislim sklep z občnega zbora, da se prosilcem lahko odobri do 700.000 starih din posojila, če je ta znesek pogo-
jen z njegovo vlogo, ki predstavlja 1/5 od te vsote (vloga prosilca 1 3 Je največ do 700.000 starih din).
Kljub pozitivnim in negativnim dejstvom v poslovanju pa odbor ugotavlja, da posebnih kritik ni, je pa pohvaliti poslovanje blagajnika, da v daljšem obdobju (dolga leta nazaj) nismo zabeležili slučaja, ko bi bilo potrebno izvršiti prisilno izterjavo poravnave dolga preko porokov ali sodišča, ter je prav blagajnikova zasluga, da je pri vseh prošnjah zelo natančen ter upošteva vse že znane obremenilne elemente, ki bi lahko privedli do even-tuelnih neugodnih situacij.
Smatram pa potrebno, da obvestim nove člane, da je vpis v članstvo brezplačen, da je obvezna mesečna vloga
4o,oo	din, katera se ne obrestuje. Posojilo lahko nov član zaprosi po treh mesecih od vpisa v blagajno in to največ do 5»ooo,oo din za obdobje prvega leta članstva. Po enem letu pa lahko zaprosi posojilo do maksimalne višine (6.000,00) kakor vsi ostali člani, seveda pa mora izpolnjevati vse pogoje, ki obstojajo v samem pravilniku blagajne. Pravila se dopolnjujejo ali spreminjajo vsako leto na občnem zboru, ki jih kot skupščino z vso pravico in veljavnostjo sprejema.
Na koncu bi želel, da bi splošno kadrovski sektor vsakemu novemu članu pojasnil, da v podjetju obstoja blagajna vzajemne pomoči ter ga z podrobnim pojasnilom napoti do blagajnika tovarišice Nemec Marice. Ravno tako prosim, vse naše dosedanje člane, da svojim novodošlim sodelavcem obrazložijo in priporočijo vključevanje v
blagajno, ker na ta način se bodo povečala sredstva in tudi naše možnosti dajanja ugodnejših in v večji meri odobravati posojila. Upam, da bi v primeru, da uspemo v tem smislu povečati število vlog - članov in kapitala, bili v stanju v naslednjem letu že odobravati za najnujnejše primere tudi do enega milijona starih din gotovinskega posojila. To pa bi današnji ali bližnji prihodnosti pomenilo za marsikaterega prosilca zelo veliko ugodnost pri reševanju finančnih problemov (nakup avtomobila, pohištva, za stanovanje in podobno, kot sredstva za polog ali vlogo v banki itd.).
Upam, da si bo v teh skopih orisih, lahko vsak nekoliko ustvaril sliko o pomembnosti in poslovanju te naše blagajne. Želim, da bi v novem letu bilo včlanjenih čimveč novih članov, in da ne bi bilo potrebno izplačevati vlog in črtati iz spiska članstva nobenega.
Vsem članom blagajne, kakor celotnemu kolektivu Zmaja želim, da bi čimuspešnejše zaključili poslovno leto 1976, v Novem letu 1977 pa obilo zdravja, zadovoljstva, osebne sreče, tako v domačem krogu kakor tudi v tovarni.
Predsednik BVP
Franc Lendero
postani
elan
samopomoči
z upokojenci
srečanje
Ko amo ae tieto eredo, bilo je 24. novembra, ponovno sestali v naši jedilnici, amo Sele ugotovili, kako hitro je minil čas od lani, ko ae vedno pred dnevom republike srečamo z našimi nekdanjimi sodelavci. Skušali emo pestro okrasiti jedilnico in mislimo, da smo uspeli sodeč po zadovoljstvu vseh prisotnih.
Ne bi opisoval uvodnega dela posebej, dovolj je če omenim pozdravni nagovor tovarišice Žnidaršič Danice, ki je v imenu osnovne organizacije mladine v Zmaju povedala naslednje:
Spoštovana upokojenka -upokojenec
Mladinci smo še posebej ponosni, kadar vaa lahko sprejmemo medse, vam stisnemo roko, poslušamo vaše veaele in manj vesele doživljaje iz tovarne in si kot vedno ob elovesu zaželimo še veliko takšnih stikov in srečanj. Po vsakem srečanju z vami amo bogatejši za veliko spoznanj, ki nam vlivajo novih moči pri delu in graditvi boljšega jutri. Zavedamo se, da ate delali v dosti težjih delovnih pogojih kot delamo danes mi, da ate se
veliko odrekali, da bi bilo kee-nejjšia generacijam zagotovljeno
lažje, lepše in bolj človeka vredno delo. Danes smo tukaj mi,
da naSaljujemo vaše svetle tradicije. Se vedno se srečujemo s številnimi problemi, a jih bomo sigurno premagali posebno še ob misli na vaa, dragi upokojenci, ki ste žrtvovali za današnji dan, ki ga živimo„ še veliko več. Gradimo lepo svetlo tovarno, ki bo simbol skupnega dela in
16 HAČ GLAS
Na srečanju upokojencev je direktor Zmaja orisal uspeh v minulem letu
Končano je delo, ostalo pa je zanimanje za uspehe mlajše generacije
odrekanj - tako vašega spoštovani upokojenci in upokojenke kot našega. Srečanja z vami v novi tovarni bodo še lepša in vsi ee bomo težkih delovnih pogojev iz naše hterentovarne, ki nam je vsem prirasla k srcu saj je naš drugi dom, le še prijetno spominjali. Želimo, da bi kmalu nastopil ta dan.
Potem je direktor Zmaja Milan Slamnik orisal letošnje dosežke v Zmaju in perspektivo našega dela v prihodnjem letu.
Prijetno kramljanje se je zavleklo v pozne popoldanske ure in organizatorji smo bili zadovoljni nad prijetnim počutjem upokojencev. Zaželeli smo si, da ee ob letu ponovno dobimo v Zmaju.
Tokrat organiziranega ogleda proizvodnje baterij nismo predvideli, pač pa je vsakdo po želji obiskal nekatera delovna mesta, nekatere sodelavce.
Prijetno sem bil presenečen, ko nes je obiskal Kocjančič Janez. Le kdo od starejših delavcev se ga ne spomni kot pripravijalce elektrolita /zunanjega, notranjega/ v takratni elektrolitski kuhinji.
Po 17. letin vestnega in natančnega, odgovornega dela se je upokojil leta 1965. Zaradi bolezni ga 5 let ni bilo med nami in prav zato si je z zanikanjem ogledal današnjo proizvodnjo in jo primerjal z besedami "kako drugače emo včasih delali". Da, včasih, ko si redkokje videl vrteča se kolesa kakšnega stroja.
Vaam vam, dragi upokojenci, ki ste nas obiskali ob letošnjem srečanju in vsem, ki vas letos ni bilo, želimo, da se ob letu . dni ponovno zberemo v Zmaju.
Tudi s to željo vstopamo v novo leto.
My
ZA SBEČO V LETO 1977i
Vsem članom kolektiva tovaraE Zmaj, kot tudi upokojencem Selim v letu 1977 mnogo osebnega zadovoljstva, delovnih uspehov, katere naj podpira trdno zdravje tako, da bo čim manj bolniških dni in pa, da
bi še z večjim elanom delali v svojem kolektivu ter s tem pripomogli čimprejšnjo selitev v novo, svetlo in zračno tovarno.
Da bi bilo srečno novo leto želimo svojim aktivnim tovarišem vsi nekdanji upokojenci tovarne Zmaj.
Franjo Kristan
novi ključi stanovanj
REŠEVANJE STANOVANJSKE PROBLEMATIKE V TOVARNI ZMAJ
V letošnjem letu smo kupili tri dvosobna stanovanja v Stopenjskem naselju v skupni vrednosti din 1.296.844,65, pri Samoupravni stanovanjski skupnosti smo pridobili
778.22o,oo	din posojila, lastne udeležbe smo prispevali 518.624,65 din.
Natečaja za pridobitev družbenih stanovanj, last naše organizacije se je udeležilo 7 naših delavcev. 2 delavca niste izpolnjevale pogojev natečaja in sta izpadla žo v začetku natečaja. Trije delavci so na natečaju uspeli. Pri dodelitvi stanovanja so prispevali lo % lastne udeležbe, kar znaša
144.ooo,oo din.
Strojnik Vezjak Franc na PL R 6
VEZJAK Franc Je prispeval
44.000.	00 din
BOLTA Janez je prispeval
50.000.	00 din
TRATNIK Jani Je prispeval
5o.ooo,oo din.
Sredstva, ki eo Jih prispevali omenjeni delavci smo porabili v jesenskem natečaju.
Razpisan ja bil tudi natečaj za pridobitev izpraznjenega stanovanja v Grosupljem. Na tem natečaju je uspela KOCMAN Marija, ter prispevala lo % udeležbo (stanovanje je že rabljeno).
V letošnjem letu emo šli v nakup enega enosobnega stanovanja za našo delavko JUGOVIČ Mileno. Vrednost stanovanja je 33o.o25,75 din, vseljivo bo predvidoma v aprilu 1977»
Za delavko JEELAH Cilko smo prispevali lo % udeležbo za pridobitev stanovanja iz solidarnostnega sklada, kar znaša 65.o$4-,2o din. Delavka je stanovanje tudi pridobila.
Skupna sredstva, ki smo jih letos namenili za reševanje stanovanjskih potreb naših delavcev znašajo 2,520.679,45 din.
Samoupravna stanovanjska skupnost je dala posojilo v višini 778.22o.oo din, kar
znese skupno 3»298.899,45
Solidarnostna stanovanja v letu 1976 so dobili sledeči delavci $
1.	BATIS Ana
(5 sobno stanovanje)
2.	MERKLIN Gizela 5. PERETIČ Julijana
(1 sobno stanovanje)
4.	HRANIČ Marija
5.	DJURIČ Anka
(3 sobno stanovanje)
6.	ČEŠHOVAH Pavel (2 in polsobno stanovanje - mlada družina)
7.	VARGEK Kati
(2 sobno stanovanje)
8.	MARKOVIČ Milica
(5 sobno stanovanje)
9.	JERLAH Cilka
Na stanovanja iz solidarnostnega sklada pa čakajo ie sledeči delavcii
1.	KORLAT Djula
2.	HASANAGIČ Sevda
3.	KOČIŠ Marija
Delavci eo na prioritetni listi in bodo stanovanja dobili.
V spomladanskem roku Je bilo razpisanih 1.35°.ooo din i sredstev za posojilo, v Jesenskem roku pa 535«ooo din sredstev (za nakup stanovanj, gradnjo ali adaptacijo oz. dograditev-).
Natečaja za pridobitev posojila se Je udeležilo 28 delavcev. Na natečaju za pridobitev posojila je uspelo 24 delavcev, ki eo dobili posojilo v skupni višini 1-515»coo din in sicer:
2	delavca po 2o.ooo din
7 delavcev po 30.000 din 1	delavec	po	35-000	din
1	delavec	po	4o.ooo	din
3	delavci	po	50.000	din
2	delavca	po	70.000	din
1	delavec	po	80.000	din
5 delavcev po loo.ooo din 2 delavca po I60.000 din.
Povprečno Je vsak dobil 63-125 din stanovanjskega posojila.
Delavci so posojilo porabili za:
12 delavcev za gradnjo stanovanjsko hiše 8 delavcev za dograditev stanovanjske hiše 4 delavci za nakup stanovanja.
Prosimo delavke, ki so pridobile stanovanja iz solidarnostnega sklada, da socialni delavki predložijo dokumente o dodelitvi stanovanj, kateri se po fotokopiranju vrnejo.
8 tem je dana možnost ustreznega pregleda nad delavci, ki imajo že rešeno stanovanjsko vprašanje.
Gornji podatki eo zbrani do H.decembra 19?6.	SOB
INFORMACIJA O tdravstvehem varstvu
Iz centra za socialno delo občine Ljubijana-Center smo prejoli obvestilo vsem upravičencem do preživnine z željo, da ga objavimo v našem glasilu:
Vse občane, ki imajo pravico do preživnine, opozarjamo na novost v novem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Kaj je preživnina?
Preživnina je prispevek za preživljanje otrok, ki ga mora plečati tisti roditelj, ki ne živi z otrokom skupaj. To so predvsem očetje nezakonskih otrok ali pa razvezani starši. Preživnino eo pa dolžni plačevati tudi sinovi in hčere za svoje ostarela starše, če le-ti nimajo dovolj sredstev za preživljanje.
žinskih razmerjih, ki prinaša v 132. členu pomembno novost. Določa, da se bodo vse sodno določene preživnine povišale za toliko odstotkov, kot bo uradno ugotovljeno povečanje življenskih stroškov. Odločbo o novo ugotovljeni višini prei živnino bo izdal pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbrsta po uradni dolžnosti.
Zato pozivamo vse upravičence na področju občine Cehter, da se javijo v spr.jemni pisarni Centra za socialno delo,
Resljeva 18, vsak uradni dan od 9 - 12. ure in ob sredah od 14. - 17. ure. S seboj naj prinesejo vso dokumentacijo, ki jo imajo v zvezi s plačevanjem preživnine.
Upravičenci do preživnine, ki imajo stalno bivališče v drugi občini, lahko uredijo preživnino na pristojnem Centru za socialno delo oziroma v strokovni službi akupncs ti socialnega skrbstva svoje občine.
Center za socialno delo
občine Ljubijana-Center
Dne 29.10.1976 smo prejeli dopis kolektiva Saturnus, v katerem nas obveščajo, da bo a 1.1.1977 prenehala obratna ambulanta v Saturnusu obratovati za naše člane kolektiva in da bo dr. Benčanova nudila zdravstvene usluge /preventiv-n® in kurativne/ samo članom kolektiva Saturnus.
V kolikor bo mogoče bomo skušali podaljšati sodelovanja $ obratno ambulanto Saturnus Se do preselitve v Stegne, če nam to ne bo uspelo, bomo okušali organizirati enotno zdravstveno varstvo v okviru Zdravstvenega doma Moste, kjer naj bi naši delavci hodili k zdravniku. V obratni ambulanti
Saturnus pa ostane še naprej nudenje zobozdravstvenih usiug.	S.0.B
S 1.1.1977 začne veljati nov zakon o zakonski zvezi in dru-
Notranji transport v novem skladišču v Stegnah. Na sliki:Šuštar Franc.
srečno planinci !
Pisali smo že, da obstoja v Zmaju planinska sekcija v okviru Planinskega društva SATUKNUS. 0 dejavnosti sekcije, katere vodja je Krisper Brigita, smo v letošnjem letu preko našega glasila obširno poročali. Takoj pa moramo dodati, da so potopisi o pohodih v gore izredno lepo sprejeti med številnimi bralci in pohvale nekaterih upokojenih se nanašajo na avtorico, ki zna t kot ugotavljamo - izredno dožiteto opisovati izlete v gore.
Leto se izteka in ljubitelji planin že snujejo program aktivnosti za prihodnje leto. Kakšna pota predvidevajo, kako povečati število Zmajevih udeležencev in kaj storiti, da se te vrste rekreacija pri nas še bolj okrepi in razmahne, nam je Brigita povedala naslednje:
Naj vam odgovorim najprej na prvo vprašanje, ker to zanima predvsem tiste, ki bi se za drugo leto odločili in hodili z nami.
Začeli bomo že zgodaj spomladi s kratkimi turami na vrhove v bližnji okolici Ljubljane. Kadneje pa, ko bodo noge že malo utrjene, pa se bomo podali na malo daljše ture in višje vrhove. Kar je starih planincev v Zmaju, delajo v glavnem skoraj vsi Slovensko planinsko transverzalo tj. da obiskujejo postojanke in vrhove od Pohorja pa do Ankarana. Zato bo v letu 1977 planiranih največ izletov na te vrhove. Seznam izletov bo objavljen verjetno že v februarju ali začetku marca 1977» Te poti niso težke pa tudi zahtevne ne, saj je dokazano, da je to
pot prehodilo že zelo veliko otrok.
Za naslednjo sezono planiramo tudi izlet v tujino. Odločili se bomo za kak tritisočak.
Zelo lep vrh, ki ni preveč težak je Petzcek, visok 3282 m in se nahaja v predgorju Grossglocknerja v Avstriji. Tisti, ki delajo Mednarodno potnprijateljstva jim bo ta vrh zelo dobrodošel. Mimogrede naj povem, da sem jaz to pot že skoraj zaključila, manjkajo mi samo še trije
vrhovi od tridesetih, ravno tako počasi že zaključujem Slovensko planinsko transverzalo. Zato sem se odločila da začnem še z dnevnikom Planinske poti osvoboditve "Planino Jugoslavije". Teh vrhov jo štirinajst in sed njimi je tudi naš Triglav ki je najvišji.
Naš največji problem v Zmaju pa jo, kako povečati število planincev, predvsem planink. Nikakor nam ne uspe pridobiti m1ada,zdrava in še samostojna dekleta v našo sekcijo. Mogočo bi katera šla, pa si ne upa v strahu, da poti no bo zmogla. Naj kar povem, da se še ni nikoli zgodilo, da bi kateri ostal spodaj v dolini, če se je že odločil, da gre z nami. Dolžnost vsakega starejšega
planinca je, da pomaga slabšim še posebej začetnikom. Vlivati mu mora voljo in moč, ga hrabriti v krizi in težjih situacijah.
Včasih katerega vprašam, zakaj ne gre z nami. Največkrat Je odgovor, nimam opreme ali pa nimam časa. Jaz pa mislim, če imaš voljo in moč, se bo
NIC SE NE BOJ SAJ Tl Bom POMAGALA...
i A
i®
bodice v ogledalu
našel tudi čas, oprema pa tudi ni pretirano draga. Saj se ne gremo modnodrevi jo v gorah in zato ni treba kupovati najlepše in najdražje. Tisti, ki ima namen hoditi z nami, bo že sedaj začel po malem kupovati opremo. Prvo so čevlji, to je najvažnejše, nato nahrbtnik, ostalo pa ima skoraj že vsak doma, predvsem tisti ki pozimi smučajo.
Jaz mislim, da je reklame, kam v soboto in nedeljo v hribe, dovolj. Skoraj vsak teden razobesim živahne plakate, ki nas vabijo v gore. Tu piše kam, kdaj, kje se dobimo, koliko prispevaš za vožnjo, kje se lahko prijaviš in kdo vodi izlet. Po vsakem izletu pa je pot tudi opisana v našem glasilu in opremljena s fotografijami.
Kaj naj storimo, da nas bo več?
čakam na odgovore in primerne predloge, morda pa bo le kdo imel toliko korajže in prišel s svojim predlogom na dan.
Čestitke
Pred Dnevom republike 29« novembrom so predstavniki samoupravnih organov in predstavniki družbeno političnih organizacij "lastnoročno čestitali" delavcem tovarne. Vsi "prizadeti" smo bili močno ganjeni.
Izvoz
Izvedeli smo, da bodo enega od avtomagregatov prodali v Vzhodno Nemčijo, v zameno pa bomo dobili stroj za izdelavo alkalnih baterij. Zaupljivi viri trdijo, da zanesljivo ne bomo proizvajali izpada dohodka I?
Rekreacija
Organiziramo rekreacijsko preskakovanje ovir. Tekmovanje se bo odvijalo v prostorih mehanične delavnice. Preskakovali "bomo" izrabljene dele strojev ter odpadke.
Prodaja
Pa naj še kdo reče, da nam prodaja ne "gre" dobro. Nekaterim v tovarni uspe prodati celo fižol, zelje, jajca in meso.
Štetje posebne vrste
Ob koncu leta se dogaja, da "nekateri" "nekatere" mečejo s stolčkov. Seveda "samo ob
Kod vodja sekcije Planinskega društva, vabim vse, ki bi se radi pridružili naši skupini, ki nas šteje že 18 članov, naj ee oglasijo pri meni.
Rada jim bom pomagala z nasveti o nakupovanju opreme, planinskih običajih in življenju v gorah.
Ker pa ima naša sekcija tudi svoj odbor katerega člani so: Kozin Marija, Primc Bogo in Bolte Metod se lahko o podobnih vprašanjih posvetujete tudi z njimi.
Bliža se Novo leto, zato želim vsem ljubiteljem gora pa tudi ostalim, ki ne morejo z nami Srečno in uspešno Novo leto 1977 z željo, da bi nas bilo drugo leto več.
Brigita Krisper
Višja matematika
Prihajanje na delovno mesto v "rožicah" ali pitje alkohola na delovnem mestu je hujša kršitev delovne discipline. Če se tak prekršek večkrat ponovi, se takega delavca izloči iz podjetja. Koliko bi jih potem še ostalo?
Zmanjšanje "režijskih" kadrov
Po stari sistemizaciji je imela mehanična delavnica enega mojstra. Sedaj ima trii?
Novi bazeni
Verjetno ste že obveščeni, da se moška kopalnica preureja v bazen. Prvi "delovni" uspehi so že vidni. Vode je vsak dan do kolen.
Vsem opihanim se oproščam, vsem neopihanim pa v letu 1977 več sreče.
Osat
in aspirina. Druga zdravilu naj izbere le zdravnik. Zelo nevarno je jemanje zdravil na lastno
Še in Se bi lahko navajali pripombe, pomisleke in odklonilna staliSča v zvezi a preventivnim ukrepom proti gripi.
Zakaj iščemo zdravniško pomoč le takrat, ko zbolimo. Mar ni bolje preje ee zavarovati. Prvo cepljenje proti gripi smo imeli v Zmaju 9. decembra letos, drugo bo v mesecu januarju. Na ta dan ee nas je cepilo 81 od dobrih 300 zaposlenih. Ne glede na upoštevanje odsotnosti zaradi bolniškega ali rednega dopusta ali službenega potovanja ter tehtnih vzrokov pri nekaterih posameznikih zaradi zdravstvenih razlogov, je kljub temu Številka 81 vredna temeljitega razmišljanja.
Po priporočilu svetovne zdravstvene organizacije je potrebno predvsem zaSčititi stare ljudi, bolnike s prirojenimi in pridobljenimi srčnimi hibami, oe ebe z izraženim poapnenjem žil, bolnike z naduho, kroničnim bronhitisom, tuberkulozo ter sladkorno boleznijo in ledvičnimi obolenji. Posebej pomembno je, da pred gripo zavarujemo tu^l tiste, katerih bolezen in odsotnost z dela bi
ogrozila proizvodnjo ali gospodarstvo.
Cepivo, ki je na zalogi letošnje leto, je uspešno proti gripi, ki jo povzročata virusa

M
u-J
Organizirano cepljenje proti gripi v Zmaju dne 9. decembra letos
pest. Posebej nevarno pa ju ulivanje alkohola, saj le-ta zabriše znake gripe ali njenih kom-olikacij ter zmanjša neravne
obrambne moči organizma, če tretji dan kljub ležanju temperatura ne pade, je potreben
posvet a zdravnikom.
Zatorej je naša osebna dolžnost in tudi pravica, da se udeležimo organiziranega cepljenja.
Vty - SOB
Dopolniloi
V torek 14. decembra je bilo r Zmaju ponovno cepljenje proti gripi za zamudnike.
Tokrat ao se cepili le trije delavci.
Tako ae Jo ed preko 300 zapoa-lenih v Ljubljani cepilo le 84 delavcev.
varujmo zdravje
"Le zakaj neki bi ee cepil?" "Zakaj bi se cepil, saj nič ne pomaga«"
"Olejte moj nahod, pa cepil sem oe."
A /Victoria/ in B /Hongkong/ in ne povzroča reakcij ali nevšečnosti po cepljenju.
Znano je, da je gripa nalezljiva virusna bolezen, ki se naglo razvije, poteka z visoko vročino, mrzlico ter bolečinami v grlu in sklepih. Bolezen traja 4 do 7 dni, če se nič ne zaplete. Pri otrokih je najpogostejša komplikacija vnetje srednjega ušesa, pri starejših ljudeh pa pljučnica. Bolnik mora v posteljo že po prvih znamenjih bolezni. Bolezen ee mora prele-žati! Samemu sebi in okolici so nevarni "junaki", ki se hvalijo, da so gripo prebdleli stoje. Zdravniki jih po nekaj tadhih srečujejo s pljučnico, zasenčenjem pljuč ter z vnetjem rebrne mrene. Koristne zoper gripo so večje doze vitamina C
prejeli smo . . .
deveto tovariško srečanje
V ZMAJU
Kar lepo je že število let, ko se samoupravni organi z družbeno političnimi organizacijami spomnijo tudi svojih nekdanjih sodelavcev.
Tako se je v lepo okrašeni obednici tovarne zbralo dne 24. novembra 1976 kar lepo število upokojencev, ki so toplo pozdravili urednika Majerja, ki je otvoril tovariško srečanje v imenu kolektiva in družbeno političnih organizacij. V prijetno razpoloženje je uvedlo navzoče izvajanje članov mladinskega aktiva, posebno še z zadnjo deklamacijo! Nekoga moraš imeti rad. Vsem upokojencem pa Je obrazložil delo v tovarni direktor Slemnik Milan, posebno še z ozirom na gradnjo novih prostorov, ki bodo nudili še račjo možnost razširitvi tovarne, ki že sedaj uživa lep ugled ne samo doma, temveč tudi v inozemstvu. Preselitev v nove prostore ne bo še kmalu, vendar že gradnja sama teh novih prostorov kaže, da" bo to v doglednem času postala resnica, ne pa samo obljuba dana pred nekaj leti. Čeprav je ta ali oni le nekoliko pokritiziral sedanje prostore, vendar sem prepričan, da se bo marsikdo rad spominjal dni, katere Je ob stroju preživel v tovarni na Šmartlnski cesti. Kakorkoli že, tovarna bo nova, zračna, svetla, predvsem pa bodo prostori omogočili razširitev in bo tako rešena sedanja utesni-
tev tam, kjer bi se radi razširili.
Že vnaprej želimo vso srečo celotnemu kolektivu, ki bo čez nekaj let lahko z mirnim srcem pokazal na sadove združenega dela, odpovedi in tudi morebitnih žrtev.
Upokojenci se tudi ob tej priliki iskreno zahvaljujemo za pogostitev ter tudi za obdaritev z izdelki tovarne.
V imenu upokojencev
Franjo Kristan ’
Ob trojni številki glasila NAŠ GLAS
Točno in jasno je začrtana pot glasila v članku z vsebinsko zasnovo glasila. Glasila mora biti vesel vsak član kolektiva saj Je v njem "za vsakega nekaj". Zato smo glasila veseli tudi vsi upokojenci, ki komaj čakamo, da ga zopet lahko beremo. Morda so za nas nekoliko težji sestavki izključno tehnične narave ker ne živimo več v sredini tovarne, kjer vsak član kolektiva vidi razliko med starim načinom in novim načinom dela. Tehnika silno napreduje, zato ni čudno, če upokojenci ne morejo tako slediti napredku kot zaposleni. Občutimo pa prav tako, da je vedno kaj novega.
Meni osebno je bil zelo všeč sestavek KAKO SMO POSLOVALI Število izdelanih baterij je kar impozantno, kar pove dovolj jasno, da tudi meseci "suhih krav" niso delali posebne škode. Ker je referendum II med tem že uspešno končan, moram povedati, da smo v vseh društvih upokojencev Ljubljane razvili široko agitacijo in ugotavljamo, da so upokojenci glasovali za nove vrtce, nove vzgojno varstvene^avode, za zelo potrebne zdravstvene domove
in ne nazadnje za domove ostarelih občanov. Mi upokojenci iz vrst borcev za severno mejo 1918-1919, smo posebno veseli nad odločnimi protesti proti ravnanju Avstrije nad našimi brati in sestrami onkraj Karavank. Ker pa borba še ne bo končana, bomo še prosili za moralno pomoč.
Končno pa moram izreči toplo zahvalo uredniškemu odboru in posebej še tovarišu Majerju, ki nam blagohotno prihrani nekaj prostora v Našem glasu tako, da se vidi, da smo s kolektivom vzlic upokojitvi: eno.
Pa lepo pozdravljeni.
Franjo Kristan
Veseli smo vsake pisane besede, ki je namenjena našemu glasilu. Še toliko bolj smo veseli pisma, ki ga prejmemo od našega upokojenca.
Vsakega vašega sestavka tovariš Kristan smo veseli, sploh pa, če iz vsebine veje neka vrsta vaše ocene na vsebino prejetega glasila.
Želim vam v novem letu še mnogo zdravja in notranje moči in da bi za Naš glas še kdaj prijeli za pero.
Urednik
baterijske surovine
V prenosnih izvorih električne energije, konkretno v galvanskih členih in baterijah, so anodni in katodni materiali bistveni za vsebnost energije. Aktivni material mora biti torej vedno prisoten. Pomembna je njegova ekvivalentna masa, takrat imamo namreč pri čim manjSi vrednosti za g.-val v utežni enoti čim isč elektre-niae. Če pa maso povečujemo« se sorazmerno seveda veča tudi število ekvivalentov. Naštejmo nekaj anodnih materialov, ki jih je možno uporabiti za baterije različnih elektrokemijakih sistemov: cink, magnezij, litij, kadmij, svinec, železo, kalcij.
Katodni materiali so holj znani pod imenom depo1ariz ato rji.
Vsi so oksidanti ali pa vsaj
katalizatorji prizzračno depo-lariziranih celicah. Takšne snovi so: manganov dioksid, srebrov oksid, svinčev dioksid, nikelj-hidrokso-oksid itd.
Za proizvodnjo baterij je torej treba trošiti surovine.
Ni vseeno kakšno kvaliteto surovin uporabimo. Za vse baterijaše so zelo pomembne zaloge surovin v svetu oz. rezerve. Za mnoge aktivne sestavine je začetek pri rudnih ležiščih, čemur slede različne stopnje predelave: separacija, praženje, redukcija, destilacija, rafinacija itd. Zaloge nekaterih surovin v zemeljski skorji pa so omejene.
To velja zlasti za barvne kovine. V kratkem obdobju nasle-
dnjih lo - 2o let je že pričakovati za mnoge od teh barvnih kovin in drugih surovin znaten in stalen prirast cen, saj bo povpraševanje na trgu večje od ponudbe. Rešitev v predelavi odpadnih surovin lahko to krizo do neke mere omili. Dalje, znano je, da skrivajo dna oceanov še neizmerno bogata nahajališča raznih barvnih kovin: mangan, nikelj, baker, kobalt itd, ki za faktor nekaj tisoč presegajo vse dosedaj znane rezerva na kopnem.
Kot primer navedimo "Tovarno akumulatorjev Mežica" in "Vesna" Maribor, ki sta obe TOZD v sklopu "Rudnikov svinca" Mežica. Svinca Je namreč že premalo. Že nekaj let prihajajo v Mežico pošiljke starih iztrošenih Fb-akumulatorjev iz vse države, ker pa to ni dovolj, pa še iz prekomorskih držav, največ iz Afrike. Svinec iz starega akumulatorja še po zapletenih postopkih pridobi in ponovno očisti in predela v kvalitetno aktivno maso za nove akumulatorje.
Vrnimo se k našim surovinam.
To so v glavnem cink in manganov dioksid. Baterije Leclan-che zelo razmetavajo z izrabo cinka, saj se ga koristno troši le okoli ena tretjina.
V alkalnih baterijah s cinko-vo anodo (+ cinkov zdrob) pa Je izkoristek cinka bistveno boljši. Boljša Je tudi izraba MnOg. Vendar se tudi ta nikjer popolnoma ne izrabi. V nekaterih drugih baterijah novejših elektrokemijakih sistemov pa Je anodni material kovinski litij, depolarizatorji pa so cenene anorganske kemikalije kot npr. okso-halogeni-di žvepla ali fosfora.
Pričakovati Je, da bo svetovna kriza zalog nekaterih barvnih kovin postopoma vplivala na porast cen baterij. Tako se bodo dražile tudi baterije
Leclanche, dočim bi se morale cene LE baterij (alkalnih mangandioksidnih) gibati dosti mirneje. Opravičljivo je torej že sedaj vlagati sredstva v razvoj novih in boljših LE baterij, z lastnim znanjem in sredstvi ter v sodelovanju s tistimi, ki nam lahko največ pripomorejo h‘kvaliteti ob najnižjih stroških. Poleg informacij iz raznih delov sveta glede različnih konstrukcij in bodočih smernic razvoja LE baterij (Hitachi, Union Carbide, Mallory,
Licensintorg), vemo, da morajo biti LE baterije cenene, velikoserijski proizvod, kvalitetne, vame in zanesljive. Verjetno bo potrebno še veliko trdega dela, da se nam bodo vračala vložena sredstva, toda dolgoročno gledano je to prava pot. Ob osvojeni tehnologiji in know hovj pa se nato kažejo še druge nove možnosti prodaje industrijske lastnine najugodnejšim partnerjem v svetu.
Omeniti pa moramo še drugo, kar pohvalno novico. Eazvoj mikroelektronike omogoča v zadnjih letih izdelavo vezij in aparatov, ki trošijo vedno manjšo električne moč, kar je za baterije zelo ugodno. Pogosto je zato pri raznih napravah: digitalnih ročnih urah, samodejnih alarmnih napravah, doba uporabnosti kompleta že kar odvisna od dobe skladiščenja baterij ali z drugimi besedami, naprava troši zelo malo, da se baterija hitreje prazni sama od sebe. Seveda pa so tudi že znane primarne baterije z dobo skladiščenja 15 do 2o let, aktivirane seveda, toda to so res novejši izdelki in z drugimi aktivnimi materiali. Pa tudi pri njih bo treba kasneje misliti na zaloge surovin.
P.Ž.
baterijska
V zadnjih letih se pogosto omenja tudi v širši javnosti zelo občutljiva dejstva glede skoka cen nafte in bencina ter drugih naftnih derivatov z obrazložitvijo, da so ugotovljene in perspektivne zaloge nafte v zemeljski skorji omejene in da je povpraševanje večje od ponudbe. Na drugi strani pa imajo velika mestna središča, razna zdravilišča, športni parki in določene industrije, hladilnice in skladišča prehrambenega blaga že odklonilen odnos do bencinskih ali Dieselskih vozil, saj povzročajo smrad, hrup in oddajajo še v c zrečje druge strupene produkte. Se pred nekaj desetletji so v takšnih primerih postala baterijska vozila nenadomestljiva. Vozila imajo svinčene akumulatorje. To so dostavna vozila, kombiji, viličarji ter drugi nakladalci. Razvoj pa je šel tudi v smer proizvodnje avtobusov, mopedov, "koles", golf-vozil, družinskega avta in slično, vse z baterijskim pogonom.
Kot posebnost moremo omeniti da se v razvojne projekte električnih baterijskih vozil v številnih državah stekajo sredstva vlade oz. njenih institucij. Večina vlad industrijsko razvitih držav namreč noče doživeti kasnejših presenečenj in negodovanja potrošnikov, da je bila določena smer razvoja zanemarjena. Upoštevajo pa se vsi stroški, torej bi morala biti kasnejša velikoserijaka proizvodnja baterijskih vozil rentabilna in dolgoročna. Omenimo naj mimo-
vozila
grede, da je z razpolaganjem dovolj energije, npr.: atomske oz. nuklearne, proizvajati sintetični bencin tudi iz drugih cenenih materialov, npr. iz apnenca in vode. Postopki iz premoga pe so znani že nekaj desetletij in tudi rentabilni v industrijski proizvodnji.
Naštejmo nekaj izhodišč, ki dajejo prednost uporabi baterijskih vozil:
1.	Uporabnost
-	redne dnevne dostave blaga oz. prevzemi
-	mestni promet v centrih
-	pošta, bolnice, okrevališča, športni parki,
-	prehrambena industrija, skladišča, hladilnice
-	drugi družinski avto /za pot v službo, šolo oz. za nakupovanje/.
2.	Energija
-	izraba viška nočne električne energije
-	lastnik baterij bi bile elektrarne
-	dimenzija prostora za baterije je standardizirana za kasnejše nove elektrokemijske sisteme
-	možna je izraba energije pri zaviranju in spustu po>klancu
-	baterije kot komplet je možno hitro zamenjati
-	nekatera parkirišča bi imela tudi priključke za polnitev baterij /letališča, gostišča, moteli/.
3.	Konstrukcijo
-	plastično ohišje, velika vet-
/naslednja stran/
/s prejšnje strani/
BATERUSKA VOZILA
robranska stekla
-	baterije spodaj blizu dna /nizko težišče/
-	elektromotor poganja zadnji osi
-	uporaba transistorjev in drugih dosežkov elektronike za boljšo izrabo energije /tiskana vezja, kratki prenosi/.
4. Stroški
-	živijenska doba vozila 2o let
-	nizki stroški za vzdr? /anje
-	visoki začetni nabavni stroški
-	cena tekočim gorivom bo še dalje rasla
-	naročnik bi plačeval le najemnino za baterije in zavarovanje
-	to bi bil drugi avto za družine, ki ne želijo prestiža.
Omenimo še nekaj tehničnih karakteristik, ki jih izpolnjujejo skoraj vsi dosedanji tipi vozil* kombiji, avtobusi: flb-eeg 7o - 13o km, maksimalna hitrost 80 km/h, pospešek o - 5o km/h 6 sekund, premagovanje klancev 21 % z o - 25 km/h, brez naleta itd. Za vsak tip so po-
Decemberska seja članov izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata v Zmaju, na kateri so aktivno in tehtno obravnavali tudi sindikalno listo za leto 77-
sebe j podane točne specifikacije.
V	svetu je največ tradicije z baterijskimi vozili v Veliki Britaniji. Vsako leto gre v promet okoli 4.000 novih vozil, večinoma dostavnih. Novosti iz obsežnih raziskovalnih in razvojnih programov z vladnimi financiranji pa prihaja iz ZDA,
ZB Nemčije in Japonske. Med njimi so večje razvojne enote,
ki imajo tudi nekatere posebnosti,
V	ZDA je razvoj bil osredotočen na poštna dostavna vozila variante kombi in jeep. Tako so znana vozila "Harbitt", ki jih je Zvezna poštna uprava iz Vashingtona dala v nekaj letno uporabo v dve ameriški mesti, da so zamenjala kompletno ekipo prejšnjih bencinskih oz. Diesel vozil. Skrbno se beležijo vsi stroški vzdrževanja, da bo primerjava rentabilnosti čim popolnejša. Podatki za eno leto kažejo, da je prevožena milja z baterijskim vozilom cenejše,
V	ZR Nemčiji pa usmerja ves razvoj baterijskih vozil grupacija "GES" /Gesellschaft ftlr
Elektrischen Strassenverkehr M.B.C/ iz DGsseldorfa, kamor so se priključili še Sienans,
Mercedes, Bosch in Rheiniach-WestfSlisch ElektrizitSts-Werke.
To pomeni, da že pri razvoju sodelujejo proizvajalci elektromotorjev, avtomobilov, elektronske opreme in še elektrarne Velike jedrske elektrarne morajo namreč tudi v nočnem času obratovati z obremenitvijo, zato bi jim bila uporaba baterijskih vozil v strnjenem industrijskem središču Porurja in drugih mest, zelo dobrodošla. Razvili so nekaj tipov vozil.
Med njimi je zelo znan "Messerschmidt-B81kow-Blohm GmbH"' Elektro-Transporter, e koristnim bremenom 1 tona, pro-
3
stornino za tovor 8 m oz. po-2
vršino 5,7 m . Teža praznega vozila je 2,1 tona. Motor ima moč 44 kV /6o KS/, maksimalna hitrost je 8o km/h, doseg 6o -lo5 km. V konstrukciji vozila so nakazane nove rešitve, šasija je iz samonosilne plastike, sistema "Sandwich" z že formiranimi ležišči za akumulatorje in vstavljenimi tokoodvodi po sistemu tiskanih vezij. Izdelali so tudi nov princip avtomatske zamenjave baterij, ki ga imenujejo sistem SELAK.
Nemci imajo tudi že nekaj let
več baterijskih avtobusov z
imenom "Mercedes-Benz-Elektro-Versucbsbus" za lo - llo oseb, ki so že dalj čase v nekaterih mestih na praktični vožnji v emislu testiranja. Celotna teža vozila je 16 do 19 ton, baterije Varta 2 - 3,5 tone, doseg 75 km, dodatno še hibridni Diesel motor 6o KS kot rezervni polnilec za čas vožnje v predmestjih. Tako je doseg vo žila povečan na 3oo km.
Povrnimo se sedaj k baterijam. Vsi dosedanji tipi vozil rabijo svinčene akumulatorje. Čeprav se intenzivno dela na razvoju drugih baterij npr. natrij/žveplo, cink/zrak, litij/klor pa še ni dosežena kvaliteta in zanesljivost za serijsko proizvodnjo in množično uporabo. V tem razvoju sodeluje ogromno držav, v celoti preko 8.000 strokovnjakov različnih profilov. Ved ali manj je sedaj znano, da gorivne celice ne bodo prišle v poštev. Preveč pa se pozablja na problem zaloge barvnih kovin. Nove, boljše baterije oz. akumulatorji morajo kot aktivne sestavine vsebovati materiale, ki so ceneni in niso na "spisku pomanjkanja". Med temi materiali pa eo perspektivnejši sledeči: magnezij, natrij, železo, mangan, aluminij ter klor, žveplo, fosfor, kisik oz. vodik.
Tudi v Jugoslaviji se je razmeroma velika skupina strokovnjakov lotila razvoja baterijskega dostavnega vozila za kruh in sicer v Beogradu pod okriljem "Srbske akademije znanosti" in ob sodelovanju z Institutom IHTM in drugimi Podjetji: TREPČA, OCR ENJESETER, CRVENA ZASTAVA. Na žalost dosedanji praktični dosežki še niso v sorazmerju a sredstvi, ki eo bilo porabljena, vendar upamo, da bo kmalu izdelan že tretji prototip in mnlo kasneje že manjše serije, uporabili: bi domače izdelke
in dosežke naše industrije. Povsod pa so si edini, da je bodočnost baterijskih vozil zelo odvisna od razvoja novih cenenih baterij z velikimi vsebnostmi energije. V strokovni literaturi, npr.: "Internati-onales Verkehrswesen", "Science*} "New Scientist", ETZ, "Electronics" itd. pa lahko najdemo veliko člankov, ki obravnavajo in rešujejo različne probleme električnih vozil, vendar jih ne citiramo kot vire širokemu krogu bralcev. Naj le omenimo, da se problema ni treba lotiti tako znanstveno. V Sloveniji sta že znana dva baterijska mopeda, eden v Mariboru, drugi v Ljubljani, oba sta v veliko zadovoljstvo lastnikoma za prevoz v službo v l*tnem času, saj sta jih lastnika sestavila sama iz domačih delov. Lastnik v Mariboru je
po stroki elektromojster in navaja neverjetno nizke otroške vzdrževanja in energije. Morda ga bomo kmalu posnemali še drugi.
P.Ž.
novosti
iz knjižnice
Kot člani Prešernove družbe smo za našo knjižnico prejeli naslednje knjige:
-	Prešernov koledar 1977
-	Moda - s pletilko, kvačko in iglo Vlada Marcona
f roman MRTVI ODRED Manice Lobnik
-	življenjepis idealista MARTIN KAČUR Ivana Cankarja
-	povest LETEČI KROŽNIK Smiljana Rozmana
-	ČAROBNI PISKAČ od Nevil Skute.
Knjige iz naše knjižnice so na razpolago vsem. v zvezi s posojanjem dobite informacije pri Anici Novak v tajništvu.
Ur.
Dr. Marjan Budhina
bolezen našega časa
E A K GLAVE IN V E A T D
Kadar govorimo o raku glave in vratu imamo v mislih predvsem zločeste tvorbe, ki zrastejo v ustih, žrelu, v nosu, v obnosnih votlinah, v gtlu in v slinavkah ter v žlezi ščitnici. Sem ne prištevamo tumorjev živčnega sistema. Bak glave in vratu zavzema v Sloveniji približno 7 — 8 % vseh rakavih oho' lenj. Večina zbole starejši ljudje, moški 2,5 krat več kot ženske. Najpogosteje se javlja rak v grlu, na ustnici in v ustni votlini. Drugod se javlja redkeje.
Kakšna so znamenja?
Začetni rak v tem področju je najčešče podoben majhni razjedi sli zatrdlinici. Eazjeda je navadno rahlo vneta in zelo boli, posebno kadar žvečimo ali požiramo trdo ali začinjeno hrano. Majhna zatrdlinica na glasilki povzroči hripavost. Te težave se lahko bolj ali manj omilijo na antibiotsko ali drugačno protivnetno zdravljenje, ki ga Je predpisal zdravnik, vendar se kmalu ponovijo in se stopnjujejo z rastjo tumorja. Zato je nujno, (h ponovno obiščemo zdravnika in se posvetujemo z njim. Ta bo poslal bolnika s sumljivo razjedo, ki se noče zaddraviti k ustreznemu specialistu na odvzem materiala iz razjede za preiskavo pod mikroskopom, šele tako lahko z gotovostjo ugotovimo rakavo obolenje. Večkrat pa razjed ali zatrdlin ne občutimo dokler niso tako velike, da začno vraščati v mišičje jezika ali žrela in s tem otežko-čajo požiranje in govorjenje. Vraščanje v živce ali v kost povzroča navadno precejšnje bolečine. Zaradi svoje velikosti lahko tumor ovira tudi di-
hanje ali pa povzroča bolniku občutek tujka. Bod brado in na vratu velikokrat najdemo povečane, trde bezgavke. Mnogokrat so šele povečane bezgavke povod za to, da bolnik obišče zdravnika, ker nima nobenih drugih težav.
K.1e so vzroki za nastanek?
Vzroka za nastanek raka ne poznamo. Bak se lahko razvije iz navidezno nespremenjene sluznice brez vidnega vzroka. Včasih njegov nastanek pospešujejo naslednje okoliščine:
-	škrbine ali slabe zobne krone, ki dražijo in ranijo sluznico Jezika,
-	slaba proteza, ki draži in tišči dlesen,
-	pri nekaterih je najti na sluznicah belkaste, nekoliko zadebeljene lehe, ki Jih strokovno imenujemo levkopla-kiJe. Bolniku ne povzročajo nobenih težav, a se z leti
iz nekaterih razvije rak,
-	alkoholizem in kajenje zelo verjetno pospešujeta nastanek raka v ustni votlini, žrelu in grlu.
Kako preprečimo razvoj raka glave in vratu?
Iz navedenega lahko povzairemo kaj moramo storiti, da preprečimo nastanek raka: skrbeti moramo za urejeno zobovje in zobne proteze, opustiti tobak in alkohol, levkoplakije pa morajo biti pod redno kontrolo zdravnika.
Kako zdravimo rak glave in vratu?
S pravilnim načinom zdravljenja Je možno ozdraviti 7° -9o % bolnikov z zgodnjim rakom. Operacija ali obsevanje sta v teh primerih približno enako uspešna načina.
Ker posledice operacije v nekaterih primerih hudo motijo ozdravijence, se pri nas kot drugod po svetu pri določenih zgodnjih primerih raka glave in vratu raje odločimo za obseganje, čeprav Je dolgotrajnejše.
Napredovalnega raka moramo zdraviti s kombinacijo obsevanja in operacije. Samo obsevanje ali sama operacija nudita premajhno verjetnost za ozdravitev. V napredovalih primerih si velikokrat pomagamo tudi s citostatiki tj. zdravili, ki uničujejo predvsem rakave celice.
Zdravljenje je treba skrbno načrtovati za vsakega bolnika posebej. Načrt za celotno zdravljenje napravita radiote-rapeVt in kirurg skupno, potem, ko sta s pregledom bolnika in njegovih rentgenskih slik ugotovila razsežnost obolenja in, ko poznata mikroskopsko diagnozo tumorja. Seveda je tak postopek možen le v tistih bolnišnicah, kjer so ustrezni specialisti in ustrezna oprema. Z ustreznimi specialisti in z zadostno opremo za diagnostiko in zdravljenje razpolagajo le večje
28 naš glas
ustanove. Zato ne presenečajo etatistični podatki Svetovne zdravstvene organizacije, ki govore, da je zdravljenje raka v večjih ustanovah uspešnejše. V Sloveniji imamo potrebne strokovnjake in vso potrebno opremo ža zdravljenje raka le v Ljubljani.
Ka,1 lahko pričakujejo bolniki?
Verjetnost, da bo bolnik ozdravel je bistveno večja, kadar se začne zdravljenje v zgodnjem obdobju obolenja oz. takrat, ko je tumor še majhen in se ne širi v okolišna tkiva. Pri takih bolnikih smemo izpostaviti obsevanju manj tkiva oziroma smemo odstraniti manj tkiva, če bolnika operiramo. Razumljivo je, da so tudi nezaželene posledice zdravljenja za ozdravljenca manjše in se dajo zlahka prenašati.
Pri bolnikih, kjer se je bolezen že razširila v okolišnja tkiva ali v bezgavke, so uspehi zdravljenja slabši, vendar je možno ozdraviti tudi precej takih bolnikov. Posledice zdravljenja so za ozdrav-ljence, ki so imeli napredoval-nega raka, bolj neprijetne ampak Se vedno sprejemljive. Večina ozdravljencev se lahko ponovno vključi v delo in družbo.
Mnogi bolniki zanemarjajo spremembe in občutke, ki so znanilci zgodnjega raka, ker ne vedo, da so lahko nevarne. Drugih Pa je raka strah, da ne gredo k zdravniku, ker se boje, da bi jim potrdil sum na raka.
Eni in drugi bi se morali zavedati, da rakavo obolenje navadno hitro napreduje in da je vsako čakanje zelo nevarno.
V današnji dobi Je mogoče raka ozdraviti, zlasti še, če pričnemo z zdravljenjem pravočasno.
Prihodnjič:
Bak debelega črevesja in danke
alkoholizem - kaj je io ?
Namen člankov, ki bodo izhajali ni v tem, da bi prepovedovali uživanje alkoholnih pijač, temveč v tem, da seznanijo delavce o škodljivih vplivih alkoholizma. Zakon o socialnem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva predvideva obvezno izvajanje preprečevanja alkoholizma za osebe do 25 leta starosti.
Teorije o nastanku alkoholizma pripisujejo velik pomen anatomski, fizični konstituciji, okolju, psihičnim motnjam. Pri osebah ki so zbolele za kroničnim alkoholizmom najdemo v fazi preden se alkoholizem razvija gotove lastnosti kot so: nevrotičnost, nezrelost, pasivnost, emocialno nezrelost, značajsko iztirjenost in podobno. S tem ko Je človek prvič segel po alkoholu z namenom, da si lajša življen-ske taževe, in si s tem izbral lažjo pot, se začne dolgotrajni proces, ki vodi v vse večjo odvisnost in alkoholno zasvojenost, do
T - T SlUBP
SlNMKATA
SPOHlAOI ixLBT ZMAJA NA VSKO/Hice
Izlet na Uskovnico? - Sindikat? Krasno. Spet nova obljuba za Novo leto. - Katero leto?
moralnega, etičnega in socialnega ter ekonomskega propada.
Nedvomno povzroča alkohol, pa naj so to vzroli ali posledice veliko število psihičnih sprememb. Definicija alkoholizma ima dva smisla, zato jo je težko določiti.
Alkoholik je človek, ki je zasužnjen z alkoholom, brez njega ne more biti, alkohol mu je osnovna življenska potreba, ko uživa alkohol teži samo za posledicami alkohola, to je za oprtim stanjem. To mu v večji ali manjši meri zmanjšuje raven, delovno storilnost in moč.
Zato je običajno pijan človek brezskrben, razpoložen, ne premišljuje več o življenskih težavah, ni ga več strah ter z lahkoto rešuje življenske težave ter se čuti izredno sposoben zato. Velikokrat se dogaja da v opitem stanju človek naredi nekaj takega, kar v treznem stanju ne bi nikdar storil. Pijan človek postaja nasilen v takem stanju. Ravno to stanje, kot je izguba kontrole nad lastnim vedenjem ter iluzija o lastni moči in vrednosti, sili alkoholika, da uživa piiačo še naprej.
V drugem smislu je alkoholik človek kateri trajno uživa takšne količine alkohola, da se v njegovem organizmu pojavljajo znaki zastrupitev z alkoholom. Pojavljajo se
/naslednja stran/
/s prejšnje strani/
ALKOHOLIZEM
bolezni jeter, želodca, perifernega in centralnega živčevja. Alkoholizem je vzrok pogostim psiham, še bolj pogosto pa povzroča postopno propadanje osebnosti najprej na emo-cialnem in etičnem, pozneje pa še na intelektualnem nivoju. Poznano je dejstvo, da alkoholiki sčasoma postajajo površni, ne kontrolirajo svojega vedenja. V vse večji meri so agresivni, grobi in brezobzirni. Njihove moralne vrednote sčasoma razpadejo, in so tako še bolj dovzetni asocialnim pojavom. Oslabijo intelektualne funkcije, vse do nivoja za katerega je značilna osiromašitev intelektualnega življenja.
Vse te spremembe osebnosti alkoholika potegnejo za seboj celotni nih težkih socialnih posledic. Alkoholik porabi za pijačo velik del svojega dohodka, s tem znižuje svoj življenski standard, svojo družino pa poriva v vse večjo bedo. Njegova delovna sposobnost upada, na delu postaja problematičen, ker je na delu pijan ali vinjen.
To znižuje njegov osebni dohodek in to ga še bolj motivira za uživanje alkoholnih pijač. Vsak alkoholik vnaša brutalnost, prostaško obnašanje in razuzdanost.
Zakon razpade, če že ne formalno, pa po vsebini, vendar otroci rastejo pod stalnim pritiskom očeta ali matere alkoholika. To se kaže v okvarah psihičnega razvoja. Zato iz družine kjer je alkoholizem, velikokrat rastejo otrobi, ki so vedenjsko moteni. Alkohol je čeet spremljevalec
kako uspeti ?
DOBER NASVET BREZ GARANCIJE NA USPEH TUDI NEKAJ VELJA . . .
Ravno je konec leta, delamo vsakovrstne bilance, potrebne in nepotrebne, v tovarni in sami pri sebi. Pa ugotavljamo med drugim, da nismo prilezli čisto nič naprej, na noben
prometnim nesrečam, ubojem in nasilnim dejanjem. Glavni vzrok v tem je nekritičnost, precenjevanje lastnih sposobnosti, napačne refleksne orientacije pijanega človeka. Najpogosteje je alkoholizem izraz emocialno nezrele, nevrotične in psihopatične osebnosti. Ko človek svoje življenske težave ne zna reševati na konstruktiven, smotrnejši način, in zaradi svoje nesposobnosti in stališča proti življenski stanovnosti doživlja stalne neuspehe, vidi izhod samo še v opitem stanju. Alkoholik stremi za tem, da v opitem stanju pozabi, pa če ne drugače vsaj za kratek čas, svoje težave s katerimi se srečuje. Vendar v opitem
stanju ne rešuje svojih problemov, temveč jih le poslabšuje. Ko pa se strezni in vidi, da je stvarnost še naprej ostala težka, alkoholik zopet beži v opito stanje. S tem se ustvari začaran krog iz katerega se zaradi svoje nevrotičnosti ne zna izvleči.
S.O.B.
stolček višje, za nobenega jur-ja višje pri svojem dohodku.
Ja, pa smo bili strašansko pridni, saj smo delali ravno toliko kot drugi, ki so pa le naprej prilezli. Potem pa razmišljamo, zakaj neki nisem uspel? Ali res ne znam biti tako uspešen kot drugi, ali pa vsaj tako, da bi drugi to opazili in se sami spomnili na stopničko višje zame.
Ja, tovariši, znati je treba, pa še kako znati! Pri tem moramo upoštevati nekatera navodila, ki vžgejo. Doslej jih dragi tovariši niste poznali, ali pa jih niste upoštevali, zato pač niste uspeli, čisto sami ste si krivi, pa še prav vam naj bot
No pa konkretno poglejmo, kako je treba delati, da uspeš. Javiš se npr. na razpis in sprejmeš kar prvo službo, ki jo dobiš. Saj ni važno, kakšno je delo, če se boš znašel, bo že dobro zate.
7 službi začneš tako kot vsi ostali: sediš, stojiš ali pa ležiš, piješ kavico, zamujaš, zasmrajaš in zadimi ješ zrak,
hodiš na malico za dve uri, ker ai pač zamudil, moraš eno uro prej domov. Torej izbereš normalen tempo dela.
Potem prodiraš!
Direktno prodiranje:
Poizveš za težave svojega šefa, spoznaš njegove navade, pozanimaš se, ali ima otroke zdrave, ali mu žena skače čez planke,
ali mu nagaja avtomobil, ali ima preskrbljeno kurjavo za čez zimo, skratka prilizniti ee mu moraš, da ti zaupa svoje težave, potem ga tolažiš in mu svetuješ! Če mu nagaja avto, mu preskrbiš mehanika, saj čas za to imaš, mu krihtaš kurjavo, če ne kadi, nehaš še ti, navijaš za njegov klub, pomagaš mu zbirati značke. Sodelavce mu hvališ ali pa kritiziraš, kakor mu pač bolj paše. Važno je, da si vedno za šefom, da rineš od zadaj. /Priporočljivo le za tiste, ki ne ljubijo svežega zraka!/
Bočno prodiranje:
Opazuješ vte invaakogar, od vrha navzdol in obratno, registriraš uspehe in še posebej napake. Ko zbereš dovolj podatkov, začneš z delom. Hvališ in kritiziraš. Čimveč govoriš, pri tem moraš paziti, da se ne zmotiš, šefa ko si z "njim hvališ, ko ga ni kritiziraš, prav tako delaš s sodelavci.
Z vsakim posebej govoriš o drugih. Pri tem si nabereš
zelo velik krog sodelavcev, ki ao s teboj, ki te pri tem podpirajo, cenijo, saj pač ne vedo, da si kritiziral tudi nje. Vsakemu posebej pa moraš
dati vedeti, da veš za vse njegove kikse. Moraš imeti močne komolce, drugi ti pa pri tem tudi pomagajo.
Skupinsko prodiranje:
Ko izveš, da hoče neka skupina v podjetju nekoga odžagati, se pridružiš in pomagaš žagati. če uspete tistega, ki ste ga žagali tudi odžagati, ti je uspeh in napredovanje zagotovljeno, v nasprotnem primeru moraš pač zamenjati službo in pričeti znova.
Vodilno prodiranje:
Zveš, kdo od višjih ima dosti masla na glavi. Potem poizveš še za vse podrobnosti. Prebereš vabilo na sindikalni izlet, pozanimaš se kdo vse gre in se prijaviš še ti.
Ko je veselje in zabava na višku, začneš pripovedovati o nekom, ki ga poznaš, dela v drugem podjetju in ima veliko masla na glavi. Pri tem opazuješ svojo žrtev, ko začne spreminjati barve takoj utihneš. Potem začne on prodirati namesto tebe in uspeh ti je zagotovljeni.
Prodiranje po zvezah:
Ugotavljaš, da nimaš ne očeta na položaju, ne strica in ne
tete. Nimaš torej nobenih zvez. Dobiš jih tako, da se poročiš z nekom, ki jih ima. Zato se ti /če si poročen/ splača tudi ločiti. Zveze si torej dobil, ostalo pride vse samo po sebi.
To je le nekaj preizkušenih metod uspešnega prodiranja, ki so se doslej v praksi odlično obnesle in ustrezno obrestovale •f za napredovanje in uspeh v službi jih je priporočljivo uporabljati.
No pa poglejmo še načine neuspešnega prodiranja. Med poskuse neuspešnega prodiranja spada ustrezna kvalifikacija in znanje, diploma, vestnost, pridnost, natančnost, prizadevnost itd. Vse to je skrajno nepomembno. To so brezuspešni, poskusi na uspeh, lahko jih uporabljaš le kot pomoč k uspešnim metodam.
Tako tovarišir če hočete uspeti, veste kaj vam je storiti. Bodite pa previdni, če vam slučajno spodleti, jaz za to ne prevzemam odgovornosti.
NN
Spogledovanje dveh strani. Avto je v sredini.
Vrata na desni so odprta. Kante z malico so odnesli na levo stran...
solza za starim letom
Dragi tovariš urednik I
Že dolgo časa sedim za mizo in razmišljam, kako in kje naj začnem. Večer se že nagiba v noč, zunaj pa sneži in sneži.
V moji notranjosti me razjeda skrb, kako ti bom lahko izpolnil obljubo. Naročil si mi, naj za novoletno številko našega glasila naberem nekaj kritičnih pogledov na razne primere in dogajanja našega delovnega leta, ki se pravkar izteka. Skušam in trudim se poglobiti vase, zadeti v posamezne mejnike dogodkov, se v mislih povzpeti in spuščati po stezah in poteh, ki smo jih premerili v tem letu. Skušam in trudim se, grizem pero in gledam v večerni sneg, ki naletava in naletava. Vse je tako lepo, čudovito in vsak dogodek, ki si ga prikličem v spomin, je nepozaben. Zato ni čudno, da se mi je milo storilo in odložil sem pero z namenom, da se ti opravičim za obljubljeni članek.
Saj resi - Le kje neki bi začel. Vse je tako enostavno, preprosto, razumno, smotrno, zavestno, zdravo, pohvalno ...
Vedi, da smo nekoč skoraj dnevno zadevali v razne probleme, se srečavali s težavami objektivnega in mnogokrat tudi subjektivnega značaja, kar pa za letošnje leto ne morem niti najmanj trditi. Želi smo same uspehe, ustvarjali medsebojno zadovoljstvo, krepili razumevanje, utrjevali zavest, se držali dogovorov in izpolnjevali obljube.
Vidiš, dragi uredniki - Zato bi potočil solzo za starim letom.
Saj res. - Naš objekt, en del bodoče tovarne v Stegnah je že zgrajen. Ob letu smo položili kamen. Bilo je svečano. Kakšna pa je bila otvoritev, tega ti res ne morem opisati. Kajti, rezultate naših naporov in prizadevanj je čutil celoten kolektiv, ki se je zbral ob okrašenem vhodu. Tokrat ni bilo nobenega problema, kdo naj bi prerezal trak, saj je vsakdo segel po Škarjah, da simbolično prispeva k predaji novozgrajenega objekta namenski uporabi. Da bi ustregli želji vsakemu zaposlenemu v Zmaju, so organizatorji svečanosti napeli med podboje vrat preko 400 trakov.
Dogodek, ki smo ga takrat zabeležili na filmski trak, je našel prostor v najglobljem predalu našega arhiva.
Nepozabno! - In zato bi potočil solzo za starim letom...
Ko že razmišljam o novem objektu, moram priznati, da me navdušuje velik svetlobni napis na strehi z velikim krogom, v katerem je poudarjen stiliziran Z kot ZMAJ, ki se s ponosom razgleduje po daljni okolici. Saj vemo, da smo ta ubogi naš simbol v preteklosti prilično mrcvarili in ko nismo imeli več kaj početi z njim, smo ga enostavno opustili. Toda, spoznali smo v tem letu, da damo tudi nekaj nese in na svojo tradicijo, ki že presega pol stoletja. Nove baterije, nova kvaliteta za sodobne zahteve, novi dosežki v tehnologiji - vse je novo, kar ustreza sedanjemu času, vendar pod okriljem starega, dobrega Zmaja, ki ne more biti Riba ali Rak.
Vidiš, dragi uredniki - Tudi zato bi potočil svežo solzo za starim letom...
Poskušal sem najti kakšno pikro pripombo na medsebojno srečanje sodelavcev Šentviškega in Ljubljanskega obrata, pa mi ni uspelo. Dogodek je bil zopet nepozaben. Že dve, tri leta so bile obljube, letos so bile uresničene. Celoten kolektiv iz Ljubljane - do zadnjega delavca - se je udeležil prijateljskega obiska v Šentvid. Šentvid-čani so nas, zbrani v špalirju, pričakali na dvorišču z velikim napisom DOBRODOŠLI in za boljši pogovorni jezik počastili z aperitivom. Priložnostni nagovori predstavnikov razgibanega družbeno-političnega življenja so bili pravo presenečenje.
Po ogledu notranjih prostorov smo krenili tudi k mlinu za mletje manganove rude. Da si ne bi umazali čevljev, so nam vrli fantje položili po tleh okrog mlina folijo, ki je ostala od zaščite oken pri obnavljanju fasade obratnega poslopja.
Še isti teden smo bili gostitelji mi - mi iz Ljubljane. Pričakali smo jih na dvorišču, jih svečano sprejeli v jedilnici ob pogrnjenih mizah, jim pripravili kratek kulturni program. Za tem so si ogledali proizvodne prostore, se rokovali s svojimi sodelavci, delovnimi kolegi ob strojih, izmenjavali izkušn;'’ in skupaj ugotavljali, da Imajo
enake poglede in težnje po še večjih uspehih.
Vidiš, dragi urednik, tudi zato bi potočil solzo za starim, dobrim letom...
... sploh pa, če samo pomislim na razpravo, ki se je odvijala v naši jedilnici. Posamezniki iz Šentvida so nam pripovedovali ne samo o delovnih uspehih, temveč tudi o zreli zavesti, ki se je letos izkazala ob raznih akcijah. Nikogar več ni med nami - tako je bilo slišati - ki bi trdil drugače, ampak samo tisto, ki lahko veliko doprinese v celoten mozaik naše širše družbene potrebe. Še celo razprava in sprejem samoupravnega sporazuma o novih osebnih dohodkih je bil na visoki ravni in nihče - kot se je nekoč že zgodilo - tokrat ni "komplici-ral", saj je vsakdo vedel, da je današnji samoupravijalec že dovolj dozorel in da kakšne skrajneže, prenapete subjekte ne sprejema v svojo sredino.
Sicer pa so tudi predstavniki družbeno političnih organizacij Ljubljanskega obrata priznali svoje. Aktivnost da je na višku, so trdili. Lep primer za dokaz
je v dveh letnih konferencah mladinske organizacije. Vsi hočejo aktivno delati in zato smo zabeležili letos kar tri predsednike mladinskega aktiva.
Enkratno, da bi tudi zato potočil solzo za starim letom...
Res je tovariš urednik, da mi nič ne šine v glavo, kar bi bilo potrebno omeniti kot problem. Le kje neki? - Mar naj kaj slabega, kritičnega zapišem o naših vsakodnevnih naporih za naše večje delovne uspehe, za izkoristek časa, produktivnosti, zmanjšan izmet in tako dalje in tako dalje. Naša enotnost v delovnem poletu je bila tolikšna, da za praznik tovarne sploh nismo imeli nagrajencev. To se je po dolgih letih zgodilo prvič, da nihče iz naše sredine ni in ni izstopal, ni bil drugačen,
drugače prizadeven in uspešen kot vsi mi ostali. Vidiš, tudi to je dokaz, da smo imeli vsi enak nivo izpolnjevanja naših dolžnosti.
Ah, dolžnost... Kako lepa beseda je to. Uresničena v različnih variantah ima pri nas vedno svoj končni uspeh.
Spomnim te na tisto pomladansko soboto - delovno soboto. Bil je pohod po poti tovarištva in spominov, ob žici okupirane Ljubljane. Udeležili so se ga tudi naši sodelavci. Drugi so se udeležili izleta na Pohorje.
To so bili člani organov upravljanja, ki jim je potekel mandat. Zasluženo priznanje za delo na sejah izven delovnega časa.
Delovna sobota je bila ta dan takorekoč uspešna - tudi za nas v proizvodnji.
Tudi ekskurzij je bilo veliko, saj si marsikdo z zanimanjem ogleda našo proizvodnjo. Za napovedane ekskurzije smo se včasih temeljito pripravili, napravili red in povečali čistočo. Zdaj takšnih akcij nimamo več, ker tudi potrebne niso.
Saj ni več navlake, nič več se po tleh na valjajo polizdelki, red je vsepovsod in, skratka, vsak trenutek je tako kot mora biti. Vsakdo se po svoje prizadeva. Začne se že ob začetku izmene. Sleherni strojnik tudi ve za svojo dolžnost in nihče ne vklopi stroja preje, dokler ni prepričan, da bodo izdelki kvalitetni in da bo izmet tako majhen, da ne bo omembe vredno. Sploh bi veljalo še bolj popularizirati naš zdrav odnos do
materiala in delovnih sredstev.
Tako lepo in vse prav je bilo v preteklem letu, do se upravičeno človeku milo stori.
Razmišljam še o kulturi posameznikov, o odnosih, o naši "čebelici", o naši ekspeditivnosti, uveljavljanju ukrepov in dogovorov, razmišljam o razvoju, o propagandni dejavnosti, razmišljam o vsem vse tja do lepih, čistih, neumazanih rok, dlani, ki ob malici segajo po našem vsakdanjem kruhku.
Dragi tovariš uredniki Ojunačil sem se in prijel za pero, da napišem opravičilo za
članek, ki ti ga ne morem napisati. Kajti, ugotovil sem, da je bil v minulem letu pri nas en sam samcat velik problem.
Bil je edini in še s tem se ti ukvarjaš in o katerem bi lahko samo ti napisal. Saj je tako ali ne? - Vem, da te boli glava, ko pomisliš nanj, vendar ti želim, da ga boš v prihodnjem letu uspešno rešil, če boš ublažil pretirano zavzetost pri izpolnjevanju obljub in dolžnosti.
Pa brez zamere v novem letu 77-
Srečko Srečnik
Lepotnikova 13
Pripis urednika:
Moj problem je zares velik. Če bom tudi v prihodnjem letu dobival tolikšne kupe gradiva za objavo v našem glasilu, bom predlagal ustreznim organom, da naj NAŠ GLAS začne s 1. aprilom izhajati tedensko. ^
LJUDJE SAMOUPRAVNI' WF TOLIKO NAENKRAT
naslovi upokojencev
Že kar običajno vsako leto v zadnji številki glasila objavimo naslove naših upokojencev. Kajti, .med letom nastane nekaj sprememb v naslovih, teh pa je v letošnjem letu bilo kar precej. Naš namen je in tako tudi želimo, da naše glasilo dobijo in prebiajo ter, da se z današnjim stanjem in dogodki v Zmaju čim bolj seznanijo naši nekdanji upokojeni sodelavci.
Žal, ooažamo večkrat, da poflano glasilo in tudi zadnje vabilo na srečanje upokojencev pride nazaj z oznako "nepoznan". Kaj je temu xrzrok, ne vemo, saj si niti misliti ne moremo, da bi se našel nekdo, ki odkloni poslano glasilo.
Če naš seznam naslovov ni popoln, če je pomanjkljiv in če nastane kakršnakoli sprememba vašega bivališča, prosimo za obvestilo.
Uredništvo
KRISTAN Franc Triglavska 17 6I000 Ljubljana	VIDIC Ančka Partizanska 16 6I000 Ljubljana
BAVCON Frančiška Grenelijeva 18 6I000 Ljubljana	PLESTANJEK Francka Log 68 61351 Brezovica
STARIN Marija Gosposvetska 13 6I000 Ljubljana	SETNIKAR Marija Prevalj 3o 6I000 Ljubljana
ZDEŠAR Ivana Cest.i na Bokalce 2o 6I000 Ljubljana	VR3EC Francka Šketova 3 6I000 ljubljena
PEZDIR Francka Dragomer 14 61351 Brezovica	POZNIČ Marija Višnja gora 13o 61294 Višnja gora
KOLONIČ Alojzija Ul.Stare pravde 18 6I000 Ljubljana	BATIS Ana Poljanski nasip 48 6I000 Ljubljana
OVEN Jožefa Hrenova 7 6I000 Ljubljana	DANEU Vladimir Kebetova 23 6I000 Ljubljana
PAJK Ana Gosposvetska 13 6I000 Ljubljana	HLEBEC Kati Gosposvetska 12 6I000 Ljubljana
TOMAŽIČ Milka Partizanska pot 16 6127o Litija
ŠUJKO Terezija Moše Pijade 22 6I000 Ljubljana
NOVAK Antonija Tržaška 6 6I000 Ljubljana
ŠTIHN Pepca Tesovnikova 84 6I000 Ljubljana
ŠKOFIČ Anton Jamova 41 6I000 Ljubljana
BEŽEN Jože
61296 Šentvid pri Stični 7
HELJIČ Ana Grablovičeva 6I000 Ljubljana
PERKO Marija
61296 Šentvid pri Stični loo
BEŽEN Gizela Notranje gorice 9°
61351	Brezovica
VRBINC Marija Gordanova 9 a 6I000 Ljubljana
PROSEN Alojzija Petrušna vas 31 61296 Šentvid pri Stični
SUHADOLNIK Frančiška Kamnik pod Krimom 52
61352	Preserje
ČEPON Betka 6135? Preserje 1
GLAVIČ Polda Tržaška 282 6I000 Ljubljana
JANŠA Julka 61351 Brezovica Log pri Ljubljani
JEŽEK Jelka Šmartinska 29 6I000 Ljubljana
JAKOPIČ Emica Ulica Prvoborcev 37 6I000 LjubiJana-Ježica
KADUNC Ana
Rožna d.-Škrabčeva 6
6I000 Ljubljana
PEZDIR Marija Lukovica 48 61351 Brezovica
LOMOVEC Vera 61351 Brezovica Dragomer 26
LIPUŠČEK Valerija Stična 16
61296 Šentvid pri Stični
MIHELIČ Angela Tacenska 13 6I600 Ljubljana
GAŠPERŠIČ Janko Cestaha Urh 61261 DobrunJe
STRAŽIŠAR Fani Neubergerjeva 1 6I000 Ljubljana
LAZNIK Ivanka Martina Krpana 2o 6I000 Ljubljana
HLEBEC Jože Celovška 22 6I000 Ljubljana
ZUPANČIČ Milka 61296 Šentvid pri Stični n.h.
VIDIC Pavla Partizanska 16 6I000 Ljubljana
OREHOVEC Polonca Titova 283 6I000 Ljubljana
VUČKO Jožefa Pokopališka 18 6I000 Ljubljana
BRESKVAR Alojzija Korytkova 26 6I000 Ljubljana
BEDŽUH Minka Nanoška 2o 6I000 Ljubljana
GRUM Marija Emonska 12 6I000 Ljubljana
LEBAR Lado Korunova lo 6I000 Ljubljana
PLESTENJAK Antonija Log 7o
61351 Brezovica
LEGIN Milka Kekčeva 12
6I000 Ljubijana-Zalog
ŽERTUŠ Marija Ob zeleni Jami 21 6I000 Ljubljana
LIPUŠČEK Dragica Stična 11
61295 Ivančna gorica
GORENC Neža Linhartova 18 6I000 Ljubljana
NOVAK Pavla Komelova 37
6121o Ljubijana-Šontvid
GORENC Alojzija Mokriška lo 6I000 Ljubljana
JERAS Ana Draga 3^
6I000 Ljubljana
RIHAR Feliks Moše Pijade 22 6I000 Ljubljana
KOGOVŠEK Albina Log 3
61351 Brezovica
POLONČIČ Stane Dob 12
61296 Šentvid pri Stični
OBLAK Terezija Adamičeva 2o 6I000 Ljubljana
NIKIČ Radovan Česnikova 4/1 6I000 Ljubljana
KOCJANČIČ Janez Studenec 7
61233 Dob pri Domžalah
VERBIČ Rudolf Glogovica 16 61296 Šentvid pri Stični
DEČMAN Angela Partizanska 23 6I000 Ljubljana
MARINKO Tončka 61355 Borovnica 127
TURK Marija Titova 143 6I000 Ljubljana
PODLOGAR Marija Vlahovičeva 16 6I000 Ljubljana
BARTOL Vera Vlahovičeva 18 6I000 Ljubljana
TOMŠIČ Peter in Rezka Vlahovičeva 16 6I000 Ljubljana
MALI Marija Brezovica 55 61351 Brezovica
RUDOLF Franc Ilirska 32 6I000 Ljubljana
ŠUBELJ Ludvik Baričevo 23/c 6I000 Ljubljana
PERŠIČ Bogomir Jamova 72 6I000 Ljubljana
KRŠLIN Fani Podvozna pot lo 6I000 Ljubljana
SEMIZ Risto Polj.I.Cankara 2 58000 Split
JELNIKAR Anton 61215 Medvode 8/b
upokoj itev
Letošnjega srečanja Zmajevih upokojencev pred Dnevom rppu-blike se Je tokrat prvič udeležila tudi naša "najmlajša" upokojenka, saj smo Jo še pred dnevi videvali od paper-lined stroju, pri formiranju členov R 12.
Prišla je v tovarno Zmaj, kot bi prišla po nekajdnevnem dopustu iti ki še ni v celoti dojela, da Ji je prisojen začetek življenja v upokojitvi.
Pripeljala se Je s kolesom s čisto drugega konca Ljubljane, kot se Je vozila še pred dnevi na delo in kot se je vozila poleti in pozimi polnih 22 let in nekaj čez v njen drugi dom.
Besede "njen drugi dom" pa so imele močan prizvok v njenem načinu dela pred desetimi in več leti, ko se njen delavnik ni zaključil po osmih urah, temveč Je zaradi tedanje potrebe v proizvodnji znala dati od sebe vse svoje moči, ne glede na dan ali noč in ko Je "skočila" domov na kratek oddih in se vrnila k svoji "Švicarki". Dokler Je obstajalo ročno vezanje mošnjičkov in elementov, je sedala ob
mizici s sukancem in rezilom, s črnimi in belimi mošnjički v tedanjih spodnjih oddelkih. Kasneje je dobila stoječe delo ob novih strojih, pri stroju, ki smo mu takrat rekli "švicarska vezalka". Tedaj za njo ni bila važna ura, temveč delo. Samo, da je bilo delo,
Je bila tudi volja in mnogo energije.
čas pa teče in se izteka v različnih inačicah in za vsakega posebej - tudi za KRŠLIN FANI. Njeno delovno mesto ob sedanjem stroju je prepuščeno drugim, njej pa pripada zaslužen počitek.
Pa vendar...
Kršlin Fani želimo še mnogo zdravih in sončnih dni ter, da se redno videvamo na naših skupnih srečanjih.
Naj Ji tudi naše glasilo občasno pričara spomine na delovno vzdušje v tovarni, ki ga ustvarjajo njeni aktivni, za njo že nekdanji
Sodelavci
HVALA VAM, DRAGI SODELAVCI I
Dolžnost mi veleva, da se vsem mojim sodelavkam in sodelavcem v Zmaju iskreno zahvalim za vso pozornost ob mojem slovesu na dan, ko sem odhajala v pokoj. Mnogo, mnogo vas je ostalo v tovarni, ki smo dolga leta lepo sodelovali, se skupaj trudili za boljši prihodnji dan in se skupaj veselili naših uspehov po vloženih naporih.
Moje delo v Zmaju je končano. Vam pa, ki ste ostali in še aktivno delate na svojih delovnih mestih pa želim še mnogo uspehov v prihodnjem in naslednjih letih.
Še enkrat vsem za izkazano pozornost ob moji upokojitvi najlepša hvala.
Kršlin Fani
gibanje
članstva
NOVEMBER
Sprejeti v delovno razmerje:
NAROBE Tomaž, strojevodja na strojih PL R 12, za nedoločen čas 16.11.1976
GOGIČ Jordana, delavka na režijskih delih za nedoločen čas 17-1111976
PETROVIČ Miodrag, delavec na splošnem transportu za nedoločen čas od 18.11.1976
MRBA Ljubica, rohljenje II LR za nedoločen čas 18.11.1976
MAJSTOROVIČ Mara, spajanje baterij 3R 12 sa nedoločen čas 18.11.1976
FERMI Hoti, poeluževanje pri izdelavi negativnih elektrod za nedoločen čas dne 11.11.76
ŠKRABEC Marija, vstavljanje žičk GAF 22 za nedoločen čas 11.1111976
PODRŽAJ Zlatko, varnostni inženir, za nedoločen čas 2o. 11-76 (vrnitev iz JLA).
Prenehalo delovno razmerje:
KRANJC Marija, snažilka obratnih prostorov za nedoločen čas 2.11.1976
KRŠLIN Fani, delavka III. na stroju PL R 12 za nedoločen čas 25-11.1976 (upokojitev).
število
zaposlenih
Proizvodni sektor
moških	*68
žensk	131
Skupaj	199
Obrat Šentvid
moških	31
žensk	85
Skupaj	116
Skupne službe
moških	58
žensk	55
Skupaj	113
Dne 3o. novembra 1976 Je bilo v tovarni ZMAJ zaposlenih 428 delavcev, od tega 157 moških in 271 žensk.
Vhvm upofcojtmceon •otitcno novo Cetcr 1977
rojstni dan
V MESECU JANUARJU PRAZNUJEJO
PODGORELEC Angelca VELIKONJA Božidar GRDEN Franc ŽELEZNIK Anton KRANJAC Zder' o OVEN Vida VERBIČ Alojzija KOCJANČIČ Anica PERKDN Iztok SUHADOLNIK Ivanka KOVAČIČ Dragom!1 ROGLIČ Marjan SLAVIČEK Fani SIJAMHODŽIČ Husein JAKOMIN Milan BRUS Marija LAZAREVSKI Stevo FEMC Anton PRAH Pavla LUČIČ Stana GEOBOLJŠEK Karla GLUMAČ Anica LOHKAR Marija KASTELIC Vida JEŽ Zdravko KREK Antonija GROJZDEK Peter DIMIČ Stevan ČEBULAR Anica JELEN Jože BERČAN Terezija BERDAJS Julka KOVAČIČ Ivan MIKLAVEC Stanka MAJSTOROVIČ Zoran BAJRAMOVIČ DJulsa ŠKRABEC Marija
cest itamo
7”	2	3	4	5	r	J	7	8	9	10	11	I2
13							14					
15					20	16					17	
w~			m	19						21		
m			23	0	%■		m	25	26			
27-			28	29			30		31			
	35	32						33	■	34		
							36		37			
38				39		40		TT™				
45—			43		44		45				46	47““
4r~				49	pH	5Č			51	52		
53				54				56		57		
58		B	n		60		nn	61	62			
63		64		65		El	66					
67							68					
1. Mirujoči del motorja,
7. propagandno reklo ali napis,
13.	mehikanska žgana pijača,
14.	merazza papir, 15. nravo-slovci, 16. cunja, 17. kratica za voltamper, 18. steza, 19. čoln, 21. tekmovalne sanke, 22. Ober, 24. Delovna organizacija, 25. elektronki z dvema elektrodama, 27» Čargo Oskar, 28. reka v Istri, 51. mesto na Danskem, 32. španski otoki
v Sredozemlju, 34. ženski pevski glas, 35. spolni organ, 36. letovišče v Boki Kotorski, 38. reka v Nemčiji, 39. vodna žival,
41. makedonsko kolo, 42. reka v Avstriji, 44. znamka čeških tovornih avtomobilov,
46. vse v redu, 48. tretji sklon, 5o. Ratko Ratkovič,
51. igralna karta, 55. moško ime (Edvard), 54.kmetovalec, 57» osebni zaimek, 58. Robič Edo, 60. kem. znak za galij, 61. naočniki, 63.ime indijske predsednice, 66. okostnjak« 67. pristanišče v Maroku, 68. mesto v katerem je tovarna Fiat.
NAVPIČNO;
1. Stepalo, 2. mesto v Makedoniji, 3- luka na otoku Honšu, 4. eksotično drevo, 5. otok na Jadranu,
6. kem. znak za radij, 7-urejen nasad, 8. pripadnik
"NAŠ GLAS" Izdaja mesečno v nakladi 550 Izvodov delovna skupnost tovarne "ZMAJ" Ljubljana. Glasilo ureja urednllki odbor. Odgovorni urednik: SMOLIČFranc, urednik: Marijan MAVER. Tisk: Tiskarna KRESIJA, Ljubljano, Adamič-Lundrovo nabrežje 2. Po pristojnem mnenju It. 421-1/73 oproičeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
dinastije Arpadovičev, 9* egiptovski bog sonca, lo. vse v redu, 12. proučevalec arabščine, 16. češka denarna enota, 17. smernica, 2o. naslovljenec, 21. hladno orožje, 23. zdravilna rastlina, 26. izvršni odbor,
29. sodobnik Keltov, 3°. Onasis (okr.),	32. italijan-
ska pištola (dvoj.), 33. Pretnar, 35. mesto v Kaliforniji, 37. mera za . papir, 38. jeklenec (vrsta železove vode) železov karbonat, 4o. vstopnica, 43. kemijski znak za litij,
45. glas trobente, 46. usten, 47. drevo bogato z vejami,
49. avtom, oznaka Vranja, 52. letopis, 55. želatina iz alg,
56. oseba iz "Malega mista" (Prč), 59. štampiljka, 62. hrid, 64. delovni nalog, 65. solmizacijski zlog, 66. avt. oznaka Splita.
Sestavil:
Zdenko Kranjec
pišite v naš glas
n' nffltiM OHMU