štev. 227.
Trst, v četrtek 15 avgusta 1912
Tedaj XXXV li.
IZHAJA VSAK DAN
3đ! eb nedeljah In praznikih ob 5., «b panodcljklh ik 9. zjutraj.
T'M&mične SteT. ae prodajajo po 3 nvft. (6 stot.) v mnogih fcohakarnah v Trstn in okolici. Gorici, Kranju, Št. PeUTi, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-vdkii, Dornberen itd. Zastarele SteT. po 5 nvĆ. (10 stot.) 91kLASI S£ RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 Wono. CEI\E: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. asairtnice, zsiivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pa SO st. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka uadaijsa vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-seaurj v,a 40 stot. Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprav« e^&jiao&ti14. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti-, Pla?ljfvo In topljivo v Trstu. ~ '■Mirjirv i »liri ~r.Ti i. i
PINOST
Glasilo poliH&naga društva noaf za Primorsko,
NAROČNINA ZNAŠA
aa eešo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece QK;u mm-
r*>£be brea dopoelane naročnine, se uprava ne ozira.
■minlsa a« n*4*ljak« lilujt „ZSIIOITI" itu« 2 Mit toU Krm M«, u f«l late Kron a-ao.
Val dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo lista. Nefrmnk*-
nat piama a« aa tprejetaaja la rakopisl a« a« vraiaja.
Naročnino, oglase in reklamacije je rodi!jati na upravo Kart*.
UREDNIŠTVO: alfoa Giargio Galattl 20 (Naredni rit«). IadajataH ta odgovorni urednik ŠTEFAN GODIJfA. Lastaife kousorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edino«!", vpiaaaa zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio tialatti štev. 20.
P«&*o-hrznl!nl£n! račun Jiev. Ml-652. TELFFOfl ft 11-5T.
BKZOJfiUHE VESTI.
Odmeva Jukićevega procesa.
ZAGREB 14. Kakcr se |e sedaj zvedela, je bilo deset dam aretiranih, katere so, kakor znano, čakale s cvetkami v roki obsojencev. Vse dame so dobile radi motenja javnega miru nenavadno visoko kazni, in sicer sestri Mara in Jelka Žgulić 10, oziroma 8 dnf, ostale gospice po 5 dni ostrega zapora. Dsme, večinoma mlade deklice, so marale takoj nastopiti kazen.
ZAGREB 14. Oproščene štiri obtožence namreč NaranČ'ća, BadaHča, Dolenca in Galogažo je policija odvedla na kolodvor, kjer jim je zbrana tisočglava množica prirejala burne ovacije. Radi policijskega izgona
roević je namreč trdil, da ga napadalka oklofutala, neda bi bila preje kaj spregovorila. Ona pa trdi, da se je preje pred nJim ponižala s tem, da je prosila generala, naj prizanese njenemu očetu. Ta pa jo je osorno zavrnil. No ga je ona oklcfutala. Haertlova se poda h gledišču.
Lukacs pred svojimi volilci.
BUDIMPEŠTA 14. Ministrski predsed nik Lukacs bo nastopil jutri v Nagyengyedu pred svoje volilce, da jim poroča o političnem položaju. Radi tega je policija odredila vse mogoče varnostne odredbe. Orožniki patruljirajo po ulicah. Vsakega tujca natančno preiščejo. Ob železniški progi je postavljeno vojaštvo, ki ima nalog stražiti progo in ustaviti vsakega osumljenca. 120 orožnikov
je težko oškodovana eksistenca dveh opro- je prišlo z okolice v mesto. Tukajšnji 23 ščencev, namreč Galogaže in Dolenca. — \ pešpolk je vlada po množila za dva bata-Prvi ne more nadaljevati svojih študij v j ljona.
Zagrebu, drugi, učiteliski kandidat, ne vdobii Socijalno-demokratična stranka je za nikakega mesta učitelja na Hrvatskem. —: jutri proglasila 24-urno generalno stavko, da Narančiću te Badaliču policijske odredbe ne j omogoči delavcem precizirati svoje stališče morejo škodovati, ker sta dijaka zagrebške i proti Lukscsu. Mnisirski predsednik se trgovske akadem-je. Mnogo premožnih za-jpoda s kolodvora v mesto skozi gost voja-vednih Hrvatov se je izjavilo pripravlje- j ški kordon. Splošno se pričakuje izgredov, nira, oškodovancema pomagati, da bodetaj	PomiloSčenje jetnikov.
študije v ino-
lahko nadaljevala svoje zemstu.
ZAGREB 14. Hrvatski poslanci bodo vložili interpelacijo v ogrsko-hrvatskem drž. zboru in v delegacijah.
Demonstracije radi Jukićevega procesa.
DUNAJ 14. O priliki svojega rojstnega dne, 18. avgusta, pomilosti cesar 70 jetnikov različnih kaznilnic. Petindvajselletnlca vladanja bolgarskega kralja. DUNAJ 14. (Izv.) Bolgarski kralj Fer-!d?nand bo praznoval jutri 25-letnico, kar ga oPLIT 14. — Radi famozne obsodbe v ie sobranje izvolilo za kralja. Oficijozna Jukičevem procesu je zavladalo v Splitu, čim j „wiener Abendpost" prinaša danes uvodni je došla vest o obsodbi velikansko ogor- i; čianek, v katerem opisuje v navdušenih be-čenje. Zvečer proti 9, uri se je zbrala na 5edah zasluge, ki si jih je kralj Ferdinand
obali ogromna množica ljudi; bilo jih je nad 10,000. Zbrani množici je govoril dr. Anglje-finovid, k^ je v rezkih besedah kritiziral Ju-kićevo obsodbo. Koncem njegovega govora se je množica odkrila iz zapeta hrvatsko himno „Liepa naša domovina" in srbsko koračnico „Rado ide Srdin u vojnike !* — Ljudstvo je klicalo „Živio fukičl Živela Jugoslavija ! Živelo edinstvo Hrvatov, Srb07
pridobil za Bolgarijo tekom svojega 25 letnega vladanja.
Car Ferdinand o Bolgarih.
BUDIMPEŠTA 14. — Car Ferdinand je imel z nekim ogrskim politikom pogovor, v katerem se je laskavo izrazil o napredku Bolgarske. Car je rekel: Kaj je bila Bolgarska pred 25 letrni in kaj Je danes. Evropa
in Slovencev I* Policija je množico s težavo 'še ne pozna popolnoma te lepe dežele, razgnala. Mnogo oseb je bilo sreteranife, med j pred katero mora vsak kulturen Evropetec tenu tudi neki Slovenec.	j sneti klobuk. Bcrigarski narod je jako na-
darjen, delaven in trezen ter stoji na prvem mestu med južnimi Slovani. Trideset let Je zadostovalo, da se je povspela Bolgarska do svoje dosedanje stopnje kulture in napredka ter da je zavzela častno mesto med evropskimi narodi. Car Ferdinand gleda s posebnim ponosom na svoje 25-letno vladanje v procvit bolgarskega naroda.
Bolgari in obisk Poincarć-a t Petro-gradu.
SOFIJA 14. (Kor.) Razpravljajoč o obisku francoskega ministrskega predsednika Poincare ta v Petrogradu pile ttficljozni list „Mir": V očigled sestankov knezov in ministrov velesil balkanske dežele ne morejo ostati indiferentne, ker one tvorijo vednG glavni predmet njihovih posvetovanj. List povdarj?, da bažkanske dežele le vsled in-valitete velesil dolgo ne morejo doseči
SARAJEVO 14. Radi Jukićevega procesa je prišlo včeraj do hrupnih demonstracij v mestu. Ljudstvo je klicalo: „Živio Ju-kic, doii s Čuvajem I" Ztesti burne so bile demonstracije na Fran Josipov! cesti. Policija je aretirala dva demonstranta, ostale pa ie razgnala. Zvečer so hodile po mestu močne redarske patrulje, vendar pa se mir nikjer ni več kalil.
Afera generala Boroevsča.
BUDIMPEŠTA 14. Gospića Luzija Haertl, ki je, kakor znano, okkifutala feld-maršallajtnanta Boroeviča, ker je le-ta povzročil upokojenje njenega oMa, podpolkovnik?. KoŠiŠkega pešpolka, se je izrazfla napram nekemu časnikarju, da je Boroevkf govoril neresuico pred okrajeem sodnikom v Mtinkaču v svoji pravdi proti gospicl Haertlcvi, ter da bode to dokazaia. Bo-
PODLISTEK.
ravnotežja, ki bi bilo veliko jamstvo za mir. „Mir" zaključuje svoja izvajanja : Mi bi želel;, da bi se na takih sestankih govorilo čim-manje c famoznem status quo in ohranitvi miru, ter da bi raje prišlo do združenja, ki bi storilo konec razmeram na Balkanu in njega perijodičnim vojnam. Avstrija ne koncentruje na črnogorski meji nikakih čet.
DUNAJ 14. (Kor.) Inozemski listi so razširili vest, da je Avstrija vsled dogodkov med T«!rčijo in Crnogoro na črnogorski meji koncentrirala znatne vojne moči. C. kr. ko-respondecčni urad je temu nasproti pooblaščen, da sme izjaviti, da ta vest v nikakem oziru ne odgovarja resnici.
Albanski četovodja umorjen.
SKADAR 14. V Janini je neka tolpa, baje Ooki, umorila četovodjo južnih Altancev, Kadri beja. Med njegovimi pristaši vlada velikansko razburjenje. Trgovinska pogodba med Avstrijo in Portugalsko.
DUNAJ 14. (Kor.) V jutršnji izdaji državnega zakonika izide provizorična trgovinska pogodba med Portugalsko in Avstrijo Pogodba stopi v veljavo v sredi meseca avgusta.
Potrt s v Marmarskem morju.
CARIGRAD 14. (Kor.) Glede geologič-nih pojavov pri potresu v Marmarskem morju se pripoveduje, da so prebivalci kraja Audion začutili nekaj ur po potresu močan duh po petroleju in smoli. Ta pojav se ima pripisovati okolnosti, da so se vsled potresa odprle podzemske zaloge petroleja. Bruhalo je tudi žveplo.
ATENE 14. (Kor.) Grška vlada je do volila 300 000 frankov za pri potresu ponesrečene.
Ustaja na otoku Ikarija.
ATENE 14. (Kor.) Danes je došlo sem odposlanstvo arhipeljskega otoka Ikarija, ter izročila tukajšnjim odposlancem velesil me-morand m, v Katerem je rečeno, da so na-siistva, d jih je provzročila porta, ter kršenje "i	v otokov, prebivalce otoka Ikarije napotila, da so ujeli tur Ške uradnike in jih zaprli, odstranili turške gospodstvo, ter proglasili avtonomijo otoka, združenje z Grško. Če pa to ne bi bilo možno, zahtevajo otočani popolno avtonomijo.
Nov! sultan v Maroko.
PARIZ 14. (Kor.) „Agence Havas" javlja iz Rabota pod včerajšnim dnem: Mulej Jusuf, brat Mulej Hafida je proglašen za sultana.
PARIZ 14. (Kor.) „Agence Havas" javlja iz Rabota: Mulej jusuf je bil ob 9 predpoldne proglašen za sultana. V Rabotu in Sali so na čast novega sultana oddali pozdravne strele. Ljudstvo se zdi da je navidezno mirno.
Dunaj 14. V petek sprejme cesar v Išlu ministra zunanjih zadev grofa Berchtolda v avdijecci, kjer mu ta poroča o tekočih za-devak svojega resorta.
Praznik na planinah.
(Otvoritev planinskega „Dcraa na Vršiču".)
V koči sami je bila silna gneča, zlasti pa pred kuhinjskimi vratL ker je marsikdo žeiei ludi toplih jedil, ki |ih je v globokih i sveje sanje in svoje hrepeni« že za v svo-loncih varila planinska kuhinja. A kdo bi j jih davnih dedov proleciral' v zunanji svet, mogel vsireči vsem zahtevam, saj se je biio ki naj te tolaži. Obdržal si si morda le
zrl doli v romantično Trento ter si misifl: Res, Trentar, ko bi se dalo živeti samo od čistega zraka fo gorskih lepot, bi bfl ti najsrečnejši med zemljani, -tako pa meraš srebati redki sok, danes pa celo gledati nas, ki k tvojemu isre!<u prigrizujemo tečno svinjino in srebijemo nektarsko črnino. Ti pa si se tej usodi menda že zdavna uoal in si postal f:lozof in poet ob enem, zato si
zbralo, kakor sem Vam 'le poveda;, gotovo do 600 ljudi ca sedlu pod Vršičem. Na čast prirediteljem pa tieba priznati, da je dobil vsak, če ne topiih, vsaj mrzlih jedil in izborne pijače, '[n kar sem tidil prej o svojem peresu, da je tump23to namreč, to čutim z vso bolestjo v srcu zlasti v tem hipu, ker nikakor nisem v stanu, da bi Vam vsaj približno očrta! vse prizore, ki so se nudili
trohico upa, ko pripoveduješ o dolgih in predolgih zimskih večerih c zlatorogu in o neizmernih zakladih, ki jih skopo in sebično hraniš v svojem osrčju Eogotin, alž ko s svojih pianin, ko postopaš za žvenkljajočo čredo, zreš na strmi Srebrnik. Da, da, člo-človek je bitje, ki se privadi vsem razmeram. Tudi jaz sem bil živ dokaz tega modrega izreka, kajti nič nisem pogrešal, sedeč
vse obraze, ki so tu žareli, vse skupine, pod krivim borom, blazinastih stolov in po-
nn ribani..	„I? -I__II _I_ . X..J,	—_I__1L _J_	x___f__-I__• -«____f	1 -1 t
so po ru§evju poseli alf okoli mic s čudf vitim tekom uiivali tekoče in kompakne ć rove kuhinjskih in kletarskih sil. No, v sic se zavedam tudi osebne krivde nad svoji-pisateljskim neuspehom, saj sem tudi jaz i
vrnjenih miz, travica planinska mi je bila i edalo i miza, moj pipec mi je nadomeščal ■ se dragoceno namizno orodje, bil sem v nebeškem razpoloženju, ki se Je seveda ne-^:aj mešalo s — fiUstrstvom nižinske vsak-
— mesa; torej boste oprostiti blagovolil; danjosti, ker omne animaf, ko je, nudi bore da sem si tudi jaz priboril steklenico do-j malo estetične vzvišenosti. Pa tudi do tega brega terana, pošten kos gnjati in komad lilozofičnega prepričanja sem prišel, da masa kruha, pa se umaknil v Idilično zatišje pokvari čez čas vso poezijo, posameznik pa, krivenčastih brezovih drevesc in vej, kjer j družeč se z množico, utone v njej, posebno sem pozabil na vse gorje sveta in vse le-!če sploh nima dosti volje, da bi plaval pote lega planinskega raja, pa resignirano • proti toku. Verujte mi torej, gospod ured-
nik, da v meni te volje popoldne po opisanem planinskem obedu ni biio niti kapljice, moje želje so silfle čimdelje bolj navzdol, to se fravi k (lom. Da bi bil truden od hoje tega nočem trditi, dasi sem bil napravil neobligaten extra-izlet do planink in snega; trdim torej, da je bila masa kriva, da so čimdalje bolj slabele 'moje krila zjutranje navdušenosti; silil sen pač preveč tja pclnim mizam, kjer vince toči se. Ampak tc je bilo v — dober namen, saj dom, ki smo ga tako slovesno otvorili, bo treba plačati in stal je lepo svoto, 20.000 kron. Zate sodim, da ni bilo napačno, da smo vsi, to je vsa masa, prav pridno segali po božjih darovih ter zagotovili podjetnim planincem poleg veHkega moralnega, kakor govore poročevalci po poklicu, tudi krasen materijalni uspeh, ki je tem večje važnosti, ker le bil prvi. Pa tudi Vas, gospod urednik, vabim, da se ob priliki zgiasite. Če hočete hitro opraviti, pripeljite se kar z vlakom do Kranjske gore, sicer pa Jo lahko primahate tudi preko Trente, od koder pridete po lepi vožni poti v par urah, kakor tudi iz Kranjske gore. Na Vršiču Be Vam bo izborno postreglo, ker je oskrbnica prav prlkupljiva ženica; pa ne mislite, da je stara,če pravim — ženica. Tudi prenočili boste lahko, ako jo hočete drugo jutro mahniti na Prisojnik, Ruzor, Majstrovka in preko nje na Jelovec; preko Krivca dospete tudi kar v Vrata k Aljaževemu domu pod Triglavom. Lahko si privoščite tudi le prijeten izlet na Vršič, če
Olomuc 14. Tukajšnji fotograf KličIJe napravil včeraj s ljubico mal izlet. Okrepčala sta se v gostilni, a nista imela s kom plačati, na kar sta zbežala. Ko je KliČ zapazil, da ju zasledujejo, je ustrelil svojo ljubico, ki je ostala na mestu mrtva, in ranil sebe lahko, nakar so ga dohiteli In izročili, ker je bil le lahko /anjen, sodišču.
Asch (Češka). 14. Sin neke revice vdove se je vrgel pod brzcvlak iz strahu pred kaznijo. Ostal je na mestu mrtev.
Belgrad 14. V Nišu se je policijski komisar Ivankovič vrgel pod vlak iz strahu pred disciplinarno preiskavo. Vlak ga je popolnoma razmesaril.
Petrograd 14. „Russkoje Slovo" pri-obČuje imenik kandidatov za prihodnjo dumo. Skoraj vsa imena so nova. List pravi, da je bila prva duma kadetov, druga duma delavcev in kmetov, tretja duma plemičev, a četrta bo duma svečenikov.
Warusdorf 14. KrŠčansko-socialni državni poslanec Jerzabek priobčuje v nekem strankinem listu izjavo, v kateri obžalu|e 3voJ nastop proti pokojnemu sodalnodeiro-kratičremu posl. Siibererju. Silberer je umrl kot poštenjak. Jerzabek prosi v listu javnost oprošČenja. ____
Protekcijonizem v družbi sv. Cirila in Metoda.
Pod tem lepim naslovom je priobčila „Zarja" od minolega pondeljka iz Trsta »pisanje" — tako imenuje ,Zarja" dopis, ji je baje došel od odlične strani — iz katerega bi se dalo sklepati, da se je okoli glavnega vodstva družbe sv. Cirila in Metoda etablirala prava pravcata — kamora. Dopisniku namreč niso po volji zadnja imenovanja učiteljic na družbinih šolah v Trstu in pravi doslovno:
„Družbeno vodstvo je imenovalo na ta mesta hčerke boljših takoimenovanih buržoa-zijskih rodbin. Par ljubljanskih rodbin je menda napravilo kartel in službe so se oddale, kakor se je v ožjem krogu že naprej določilo. Kaj sposobnost, kaj intelekt, kaj izpiti itd.; protekcija je menda vrhovno načelo Cirilmetodove družbe . . . Drugič naj se take službe ne razpisujejo. Je vseeno. Če imajo pravteo do teh služb otroci raznih bogataških rodbin in pa protežirane! teh rodbin, pa bodi tako".
Tako „odlični informator" „Zarje", ki priznava sam, da je bilo za izpraznjena mesta na družbenih šolah v Trstu nič manje nego 72 prosilk. Ker je pa bilo popolni« le 12 mest, je samoobsebl umevno, da je onih 60 prosilk, ki niso bile imenovane, nejevoljnih na družbeno vodstvo. Ne da bi se torej trebalo spuščati v podrobnosti, je že ne prvi hip jasno, da bi morali biti v glavnem odboru družbe sami Čarovniki, da bi ob takih razmerah zadovoljili vse. Zato govori bržkone tudi iz „odličnega" informatorja v „Zarji" le jeza, ker je morda propadel s kako svojo — protežiranko.
hočete občudovati z najprimernejše točke prekrasni razgled na goriško stran in dihati čisti planinski zrak v neposredni sosešč ni gorskih velikanov. Prebiti noč v tej visočini je sam na sebi — užitek. Ne samo, da bv-ste dobili v srčkani sobici najudobnejŠo posteljo, ampak noč — v gorah, to je — poezija. Lahko tudi pripeljete s seboj družbo, celo trumo, saj je v domu na Vršiču na razpolago 5 sob, na skupnem ležišču pa lahko spi 12 oseb in pri tem bo imel vsak svojo posteljo, oziroma žimnico; v potrebi torej lahko prenoči lepo Število planincev v novi koči. Kaj treba še dalje hvaliti, že z dosedanjim sem pokazal, da sem res pravi pravcati novinec v planinstvu da bi Vas, [gospod urednik, kar žalil z obširnejšim be-
I sedičenjem. Z eno besedo: Pridite In prepričajte se! Jaz Vas žalibog ne bom mogel sprejeti na kolodvoru, ker sem pozabil frak — doma, to se pravi v mestu, še bclj pa zato, ker me več tukaj ne bo. Pa nič zato, ljudje so prijazni in postrežljivi, pota so dobro markirana. Če poveste, da ste urednik „Edinosti" ki da „Edinost" vsak dan, celo ob nedeljah in zapovedanih praznikih izhaja v Trstu, boste dobili za primeren denar primerno stanovanje In postrežbo, posebno če se sklicujete name, ki tukaj bivam že 10 dni — ineognito. Sicer pa brez zamere t Honorar nakažite na: X. Y., Kranjska gora, poste restante (sic!), prav gatovo, sicer ne morem odtod. Vaš udani X. Y.
Zvršetek.
U nedeljo, dne 18. augusta 11. velika SOKOLSKA 7LAVN0ST v Skednju
Stran II.
„EDINOST" gt, 227.
V Trstu, dne 15. avgusta 1912.
Kljubu temu smo smatrali mi za potrebno, da smo se informirali — ne sicer na me-rodajnem mestu, to je pri glavnem -Jružbi-nem vodstvu, vendar pa pri strani, ki je neprizadeta in dobro poučena — kako je s temi hčerkami „ boljših" takoimenovanlh buržvazijskih rodbin, otroci znanih bogataških rodbin in pa protežirane! teh rodbin, ki so bili na novo imenovani na Cir.-met. zavodih v Trstu.
Kakor že omenjeno, je bilo na družbenih šolah na novo imenovanih 12 učiteljic; od teh so tri že dosedaj poučevale na družbenih zavodih pod šolskimi sestrami in je jasno, da jih družba vendar zdaj, ko so šolske sestre odpovedale, ni mogla in ni smela vreči na cesto, to temmanje, ker so vse tri dobro kvalificirane ! Od teh sta dve hčeri učiteljev, ena pa hči malega trgovca s številno družino. Od ostalih devet na novo imenovanih učiteljic pa so: 3 hčerke nižjih uradnikov, 1 hčerka učitelja, 1 sirota učitelja, 1 sirota delavca, 1 sirota uradnika, 1 sirota slovenskega pisatelja, 1 hči trgovca.
To so torej hčerke takozvanih boljših buržoazijskih rodbin 1!! Pridržano je bilo „Zarji", in njenemu „odličnemu" informatorju, da sta iz hčerk in sirot učiteljev, uradnikov in delavca, napravila hčerke „boljih" buržoazijskih rodbin! Debatirati bi se dalo edino-le o slednjih dveh, namreč o siroti slovenskega pisatelja in hčerki trgovca, sta U potrebni službe oli ne, in če niso bile morda druge prosilke potrebnejŠe. Rodbina prve teh ima res veliko posestvo, a to posestvo je skoz in skoz zadolženo. Od vseh ostaja edino-le prislednja, katero rodbino bi se smelo poštevati med takozvano „boljšo" buržoazijo. Ali, kakor vse druge na novo imenovane učiteljice, je tudi ta najbolje kvalificirana. Tega pa menda vendar ne bo nihče zahteval od družbe, da bi se pri imenovanju učnih moči ozirala v prvi vrsti na premoženjske razmere rodbine in ne na kvalifikacijo! Opaziti treba konečno, da so bile vse na novo imenovane učiteljice imenovana le za dobo enega leta. Ce torej po preteku enega leta učni uspehi ene ali druge nanovoimenovanih učiteljic ne bodo povoljni, prodre morda „odlični" informator v „Zarji" s svojo — ali svojimi — proteži-rankami, ki ne pripadajo „takoimeGOva-nim boljšim buržoazijskim rodbinam".
Konečno trdi informator „Zarje", da je družba razglasila v rodoljubnem časopisju, da je oddala službo suplenta, dočim da je v resnici imenovala suplentinjo. Temu nasproti smo mi doznali, da je bit faktično imenovan en suplent in sicer je bil dosedanji suplent na novo imenovan še za eno leto. Služba suplenta je bila' torej res oddana. Imenovana pa je bila tudi suplentinja. Le čudimo se, da ni odlični informator „Zarje" tudi iz suplentinje napravil hčerke „bolje buržoazijske rodbine".
Ta suplentinja je namreč tudi hčerka učitelja s številno rodbino. Mej tem ko je obiskovala učiteljišče, je vodila očetu gospodinjstvo, hodila dan za dnevem uro daleč v Šolo, a je bila kljubu temu najboljša učenka v razredu, ter je dovršila učiteljišče z odliko! Ali je tudi tu odločala protekcija ?!!	_
Naše Šolsko uprašnnje In doolna mera vlade.
Govor drž. posl. dra. Otokarja R y b a r a na javnem shodu pol. društva „Edinost" dne 11. avgusta 1912.
(Dalje.)
Poziv socijalni demokraciji.
Kakor drugod tako vidimo tudi ponaŠi okolici, v kaki smeri se razvijajo stvari, ako se odjenjuje od narodnega boja. Kdor je prešel v takozvani »internacionalni* tabor, je — z malimi izjemami — izgubljen za naš narod in postaja škodljivec — da, naravnost nasprotnik svojemu narodu!
Poglejte le mladino po naši okolici. Tisti, ki so ostali zvesti svojemu narodu in ki narodno čutijo, nastopajo ponosno in jasnim licem. A oni, ki ne umejo ne vzroka, ne pomena našim bojem? O kakem uverje-nju ni niti govora ! Na to stran je dovolj značilno že dejstvo samo, da, kjer je nekdaj vladala proslula cikorija, so danes socijalni demokratje. Pa ne smete misliti, da so se ti ljudje kaj spremenili. Ne, samo ime je drugo. Slej ko prej govore med seboj laški in mrzijo svoj slovenski Jezik. S takimi ljudmi se naša „Jugoslovanska" pač ne m ?re ponašati. Socijalna demokracija se ponaša, koliko je storila za delavstvo. Ne tajim, da v kakem posamičnem slučaju, v kaki pojedini tovarni, ne stori kake malenkosti. Saj bi bilo naravnost sramotno, če niti tega ne bi znala in mogla. AU za narodno celo-kupnost, in torej tudi za celokupnost slov. delavstva, ni nič storila, marveč le škodovala, ker Jemlje našincem, kjer le more, veselje do narodnega dela in boja. Mi pa ne smemo kakcr sem že naglašal, izgubiti
več niti jedne slovenske duše. Zato zavračamo z vso odločnostjo socijalno-demo-kratična očitanja in kličemo slovenskim socijalnim demokratom: Roko proč od naše šolske družbe in od našega narodnega dela ! Če že nočete delati za obrambo svojega naroda, pa ostanite na strani, ali ne motite nas na delu!
Važnost izobrazbe za delavca.
In ravno socijalna demokracija bi bila dolžna svojim naziranjem in svojemu programu, da dela z vsemi silami na to, da bi se naši delavci šolali. Delavec, ki je um-stveno omejen, je nesposoben za konkurenčni boj; delavec, ki je neuk, nima odporne site proti svojim sovražnikom. Zato je za delavce naj veča potreba, da se čim več uče. Ko bodo imeli vsi delavci neko povprečno stopinjo naobrazbe, ko bodo imeli v svoji lastni sredi inteligentov, potem še ie se bodo mogli vspeŠno boriti proti neprijateljski jim premoči. Tak izobražen in bister delavec je vsposobljen za borbo ne le za narodne, ampak tudi za svoje stanovske koristi. Zato sem rekel in povdarjam še enkrat, da bi bila slovenska socijalna demokracija dolžna sodelovati v to, da se narod naš kulturno povzdigne.
Toda ne! Ne smejo, ker bi se sicer zamerili kakemu Puecherju. Ta sme sicer podpirati in glasovati podpore Legi Nazio-nale, naši socijalni demokratje pa našo šolsko družbo — napadajo! In ne pozabimo: italijanski socijalni demokratje smejo podpirati tisto Lego, ki jej ni v nalogo obramba lastne krvi, marveč lovi v svoje mreže slovensko kri, torej raznaroduje — slovenski socijalni demokratje pa sovražijo našo Družbo, ki ne steza svojih rok po tuji lasti, marveč brani le svoje. Tako izgleda tisti internacijonalizem naše socijalne demokracije.
In ravno tržaško Siovanstvo mora že v skupnem slovenskem interesu podpirati zahteve delavstva o šoli in obrazbJ, saj obstoji to Slovenstvo po 75% delavstva. Najsvetejša naloga tržaškim Slovencem je torej, da ne odneha od borbe za slovensko šolstvo.
Naloga vsacega slovanskega politika bodi: dela in borba za slovensko šolo. Jaz povdarjam vedao in sem povdarjaj tudi na Dunaju v poslanskih krogih, da brez slovenske Šole ne bo slovenskega naroda v Trstu.
Nu, jaz se ne čudim, da je že marsikateri po tolikih nevspešn»h bojih obupal in izgubil potrpljenje. Vendar moramo vstrajati. Boj je res težak; ali naj bo delo še huje,
mi ne smemo odnehati I! (Pride še.)
«
Mestni svet tržaški.
Vodovodno vprašanje.
Socijalisti, ki so v petkovi seji obljubljali najostrejšo obstrukcijo proti načrtu za tlmavski vodovod, in v oni seji tudi faktično takoj zastavili obstrukcijo, so postali nekoliko mirnejši. Že v soboto so postali po-hlevnejši, predsinočnjim in sinoči so pa že bili popolnoma mirni. Toda vendarle še ob-struirajo. Sinoči je prišel do besede edino le svet. Cernivec (soc jalist), ki je imel nekak obstrukcijonističen govor, ki ni hotel nehati. Obstrukcija traja torej daije, le hrupe in nemire ni več.
Po prečitanju zapisnika je predsedujoči drugi podžupan dr. Brocchi opravičil nenav-zoče poslance ter nato prešel k nadaljevanju razprave o novem vodovodu, In podal besedo socialističnemu govorniku
svet. Č e r n i v c u, ki je govoril: Kadar se gre v tem mestnem svetu za ko jo zelo važno zadevo, se nahajamo socijalisti vedno v boju z večino. Ko smo bili voljeni v mestni svet, nas je večina volila tudi v komisije in smo vsled tega upali, da se bode tudi naša mnenja upoštevalo. Pa ta naš up je šel po vodi. Večina nas nikdar ne upošteva, posebno v važnejših zadevah, in odločuje vedno brez nas in proti nam. Ne želimo in vemo, da ni v korist mesta in prebivalstva, da se moramo pri tako važnem vprašanju, kakor je vodovodno vprašanje, boriti z večino; pa moramo se ker nam ital. liberalna večina ta boj vsiljuje. Pa mi se ne bojimo. Saj nismo prvič v boju z večino. Začetek boja je bil vedno jednak sedanjemu, pa večina se je Še vsa-k i krat vdala, in se bo morala vdati tudi to pot > vi imate namreč moč, mi pa prepričanje! Ko se je šlo za plinarno, sem se v upravnem svetu edini (az upiral, da bi se podvrgli škedenjski železolivarci; slednjič se je vdata cela večina in rešili smo na ta način občini plinarno, veliko število delavcev in K 1,250.000 v denarjn. Tudi pri tramvajskem vprašanju smo mi pripravili tramvajsko družbo do večjega popusta, čeravno je večina venomer trdila, da se ne da nič doseči.
Tudi pri vprašanju vodovoda se Je večina izkazala tako absolutistično. Ni nam namreč predložila mogočih načrtov, ter nam jih dala na izbero, temveč jednostavno predložila timavski načrt, zaukazavši: glasujte zanj. Mi pa se vpiramo tej prepotene! nad manjšino in če smo sklenili boriti se, vemo da se borimo za pravično stvar. Nasprotni
smo načrtu, ki ponuja najslabšo in najdražjo vodo.
Večina nas hoče prisiliti, češ, ali dovoliti da nesemo rešen projekt Timava, ali pa ne damo mestu vode; in v tem slučaju pade vsa odgovornost na nas socijaliste. Seveda, večina in njena štampa delajo vse to radi volitev. Nam socijalistom pa se ne gre za mandate. Vsled vladajočega volilnega reda, ki protežira privilegirance, je nemogoče, da bi socijalisti prišli v tej občini do vlade. Zadostuje nam, da imamo kontrolo; ali jo izvršuje 16, ali 10 ali 2 poslanca, je brezpomembno. Mi se zanašamo na Čas, ki je največji gentleman; imamo namreč čas in potrpljenje.
Povabili ste nas, da razpravljamo o vodovodu. Toda po Vašem sistemu, ki ga dobro poznamo, sedaj ne more več biti govora o razpravljanju. Večina je ukazala jednostavno svojim članom, da priddjo glasovat za predlog, za katerega ste se že odločili. Vprašanje vodovoda ni več vprašanja prebivalstva, ampak Vaše stranke. Vsaka diskusija je po izjavi dr. Brocchija nepotrebna.
Preds. Brocchi: „Prosim držite se predmeta ln pustite mojo osebo pri miru!"
P i 11 o n i: „Imam pravico kritizirati Vaše govore." (Hrup).
Puecher: „Ne bodite tako nepoboljšljivi, ne bodite taki kreteni!" (Ponoven hrup).
Nato je pričel govornik odgovarjati na govor referenta Braidottija v sobotni seji, ter dejal, da Jo je Braidotti slabo pogodil s trditvijo, da se je prav postopalo, če se je izločilo vse druge projekte in vzelo pretres le timavskega. Govorniku se zdi bolj primerno primerjati razne projekte in med temi se odločiti za najboljšega, kakor Je to storil na pr. inž. Kinzer. Braidotti je skušal je nadaljeval govornik — dokazati, da je ti-navski načrt najboljši i radi množine i radi dobrote vode. Hotel nam je dati piti, da je timavska voda-studenčnica, ko vsak otrok v šoli ve, da je Timavo — reka, in celo zelo umazana reka. Timavo prinaša s seboj neizmerne množine blata. To je vzrok, da se prt izlizu Timava v morju ob Štivanu nahaja velikanski jez iz blata, ki ga znašata Timavo in pa Zdoba (Spodnja Soča). Ta jez je tako močan, da Timava, ko pride v morje, ne dere naravnost v morje naprej, temveč se obrača proti Devinu. Timavo ima povprečno po 100 blatnih dni na leto.
Braidotti je torej pristavil znanosti močno klofuto, ko je dejal, da bo timavski vodovod — ideal.
Inžener Kinzer je to vprašanje dosti bolje rešil in bi torej moral on stati pri poročevalčevi mizi kot kapaciteta, kot človek, na katerega mnenja bi se moglo zanesti, kot velemu na tehničnem polju. — Kinzer izrecno pravi, da edina prednost Timava deži v množini vode. Ta pa ni j odločujoča. Saj Imajo tudi druga mesta reke. j ki bi jim lahko dala velike množine vode, j pa se )ih ne poslužujejo, ker voda iz rek za j vodovode ni najpripravnejša.
Na Krasu pijejo ljudje večinoma dežev-! nico; voda, ki pada na strehe, zadostuje za potrebe prebivalcev. Kam pa gre Jo velikan-| ske množine vode, ki padajo po polju ? V podzemljo, in od tam v Timavo. Ta voda I pa jemlje s seboj gnoj na polju in drugo ! nesnago ter jo prinese v Timavo, od koder jo hočejo ital. liberalci spraviti v želodce ; tržaških meščanov. In tako bomo imeli ve-;liko srečo, da bomo smeli vživati odpadke ; naših dobrih okoličanov.
P i 11 o n i : nacijonalna solidarnost, i (Smeh!)
Černivec: Iz vsega tega Je vendar asno razvidno, da Timavo ni studenec ampak reka, iz katere pa ne bomo jemali zato vode, ker je ima dosti, kakor je ne jemlje Dunaj iz velikanske Donave, temveč jo je šel iskati 120, da, celo 195 km. daleč.
Braidotti je trdil, da reka ne more dati več nego 50 —60 tisoč kubičnih metrov dnevno, zato, da je treba vpoŠtevati le Timavo. Vprašanje je, če je res potrebno ravno 250 litrov za osebo na dan. Govornik je mnenja, da ne.
V mnogih mestih na Nemškem pride po dosti manj vode na osebo, kakor se zahteva za Trst. So mesta moderna, kulturna, velika, ki potrebujejo po 50, 80, 100, 150, da, celo le po 35 Ustrov na dan za osebo. Le v Monakovem se potrosi dnevno za osebo po 230 litrov na dan. To pa zato, ker se mora plačati od vsake pipe po K 18 na leto, naj se porabi malo ali dosti ali nič.
Ta sistem pavšaliranla najprimernejši.
Dunaj je mesto, ki se razvilo. Ima sedaj 2 in pol valcev. Oba vodovoda (stari in novi) skupaj imata potencjaliteto 326000 kubičnih metrov na dan. Ker je Trst desetkrat manjši, se pravi to, da bi za Trst zadostovalo 32600 kubičnih metrov, ne pa 100000, kakor zahteva večina. Monakovo sicer potrebuje več namreč 134000 kubičnih metrov dnevno za 560000 prebivalcev, to pa radi cene vode.
Dunaj je skrbel za 33 let naprej, do tedaj bo namreč zadostoval vodovod, če se bo mesto razvijalo kakor do sedaj. Zakaj
!i
cene je gotovo
je zelo milijona
naglo prebi-
naj bi Trst mislil za daljšo dobo naprej? Ali morajo meščani, ki bodo tedaj živeli od nas zahtevati, da Jim sedaj mi delamo i« plačujemo vodovod, ki ga bodo oni vživali? Napravimo vodovod, ki bo zadostoval za 30 let, s kapitalom, ki se bo v 30 letih amortiziral. Po 30 letih bodo imeli tedanji mestni očetje priliko preskrbeti nov vodovod in eventuelno vodovod, ki bo po njih misli, ker ne moremo vedeti o vodovodu, ki ga mi hočemo napraviti, če jim bo po misli ali ne.	_ (Nadaljuje.)
Domače vesti.
V	pojasnilo. Praška „Samostatoost" fe priobčila v svoji nedeljski štesilki vsebino razgovora, ki ga je imel eden njenih poročevalcev v Trstu z državnim poslancem dr. Rybafem. Na|preJ povdarjamo, da si je rečeni sotrudnik napravijal le malo beležk, da je pisal torej svoje poročilo večinoma le po spominu. Nikako čudo torej, da so se mu urinile razne netočnosti, kakor Je n. Dr. ona, da zamenjuje stvari učiteljeva v Trstu in Istri. Pred vsem pa intonacija vsega poročila ne odgovarja znanemu političnemu na-ziranju dra. Rybara. Toliko v pojasnilo.
V	Parizu odlikovan slovenski vino-
fradnik. Gospod Fran Košuta, posestnik v v. Križu pri Trstu, je poslal na mednarodno gospodinjsko razstavo v Parizu po-skušnje vin svojega lastnega pridelka in je dobil zlato kolajno. To Je sploh največje odlikovanje, ki Jo je dosedaj dobil slovenski ali sploh avstrijski vinogradnik na kaki slični mednarodni razstavi. Na to odlikovanje našega slovenskega vinogradnika smejo biti opravičeno ponosni vsi slovenski, posebno pa naši okoličanski vinogradniki in mi izrekamo gospodu Fran-u Košuti na tem nepričakovanem odlikovanju svoje najiskreneje čestitke!
Obrtna šola v Puli. Mnogi so neverjetno zmajevali z glavo, ko smo te dni in sicer mi prvi — prinesli vest, da se v Puli osnuje obrtna šola s hrvatskim, italijanskimi in nemškimi oddelki. Onim dvomljivcem Javljamo, da priobčuje „Polaer Tagblatt* to le vest: V Puli se osnuje s prihodnji šolskim letom državna obrtna šola z nemškim, italijanskim in hrvatskim učnim jezikom. Giede kraja, kjer bo stala ta šola, je že sklenjena tozadevna pogodba.
Sokolska slavnost na Bledu. Bled, 13. avgusta. Nebo nad mogočnim očakom Triglavom se je zjasnilo, da gleda nemoteno in ponosno tja doli, kjer — kakor poje Prešern — „dežela Kranjska nima lepš ga kraja, kot je z okol'co ta podoba raja!* Od vzhoda zre na otok BleŠki „klnč nebeški", sivi Stoi, obsevan od zlatega solnca; od zapada zavidljivo zre na sivi blejski grad — Babj1 Zob, a slavnostnemu prostoru nasproti se ljubko smehlja v večerni zarji sv. Jošt.
Najlepši del slovenske zemlji, opevani Bled, si nadeva praznično obleko, da 15. dostojno sprejme slovenske Sokole, ki pri-hite tega dne semkaj od vseh strani Slovenije. Na telovadnem in veseličnem prostoru, ki se nahaja na zeleni ravnici, me| košatim drevjem v bližini starodavnega Gradu na sivi skali, se vse vrti in dela neprenehoma. — Ozirom na politično mišljenje tuk. ljudstva, je zanimanje za Sokolsko slavnost naravnost neverjetno veliko. — Oholim tujcem, ki vživajo za par mesecev tu gostoljubje in sveži gorski zrak, ta prreditev (in „Slo venec* se jim pridružuje) in pogodi, pač pa čujemo, da poselijo slavnost Nj. ekscelenca minister Trnka in še več drugih tu bivajočih dostojanstvenikov.
Blejski in sploh kranjski Sokoli pričakujejo odprtim srcem ljubljene brate od Adrije.
Dramatično društvo. Intendant slovenskega gledališča vabi tem potom vse one cenjene dame in gospode, ki so sodelovali v minoli sezoni, na pogovor tekom tega tedna. Glede ure in kraja sestanka poda informacijo gospod režišer.
Intendant ob enem vabi vse one dame ln gospode, ki bi hoteli proti angažmanu sodelovati pri zboru, v prvi vrsti pa one. ki so sodelovali v minoli sezoni, na sestanek v petek zvečer v gledališki dvorani.
Socijalni demokratje proti slovenskim napisom na pogrebnih vencih Včeraj se je vršil pogreb delavca Senica v Miljah.
Med drugimi trako/i Je bil tudi en trak s slovenskim napisom. Socijalni demokrati so trak odrezali z venca ter ga vrgli proč. Komentarja ni potreba.
Shod zidarjev, ki se je vršil predvčerajšnji m v prostorih NDO, je bil precej dobro obiskan. Predsedoval je Pregarc. Poročal pa strokovni tajnik Brandner o sedanjem položaju zidarjev v Trstu In okolici.
Rojanska ljudska knjižnica. Akade-mično fer. društvo »Balkan- naznanja vsem čitateljem in čitateljicam ljudske knjižnice v Rojanu, da se knjižica v najkrajšem času zopet otvori in sicer v hiši g. Josipa Pe.--tota, učitelja v. p. in deželnega poslanca, ki je blagohotno prepustil sobo za ljudsko knjižico. (Rojan 445, oddeiek Vernielis). Upamo, da bo mogla od sedaj naprej knjižnica nemoteno delovati in da ne bo več
POZOR!!	Krlžmančlč & BreSčak, trst, ulico Nuoua 37.
V Trstu, dne 15. avgusta 1912.
EDINOST" št. 227.
Stran m.
ne prilik ni za nas ni za cenjene čitatelje. Dan otvoritve in poslovalne ure se Še pravočasno naznanijo.
Sokolska slavnost v Skednju. Minoli sti dve leti, odkar se je v Skednju ustanovil „Sokol." — Da je „Sokol* v Skednju prepctreben in da ima posebno veliko praktično važnost v narodnem pogledu, nI treba šele dokazovati. Če konstatiramo, da v Skednju živita razun slovenskega še dva tuja elementa, da imamo razun slovenskih šol še dve šoli tuje narodnosti, mislimo, da je d j voljno dokazana potreba sokolske organizacije. Kajti »Sokol* je tisti, ki naše mlade moči zbira, jih utrjuje v njih narodnem prepričanju, jim jača značaj v borbi proti tujcem; on je tisti, ki jih varuje narodne mlačnosti, ki jih varuje najslabšega t. j. ind ferentnosti do vsega, kar je naše, kar je dobro, lepo in koristno. O sokolski organizaciji si krepe in vzgoja telo in duh, kar je bilo ideal starim Grkom, a kar je danes ideal sokolske misli.
Mladi Škedenjci so se živo poprijel! dela, zanimali se za stvar in se žrtvovali, da bi mogli povzdigniti mlado društvo. Vsled tega so vredni moralne in materijalne podpore.
Rojaki, vdeležite se v polnem številu drugega nastopa šked. „Sokola" dne 18. avgusta, da s svojo navzočnostjo pomorete do popolnega vspeha. Pokažite, da šked. Sokol ni osamljen, prepričajte ga, da ste z njim ene misli, da želite, naj živi ln naj se vzdrži čil in drav.
Občni zbor pekovske zadruge. Minuli torek se je vršil občni zbor pekovske zadruge. Na dnevnem redu sta bila med drugim tudi predloga, da se izroči posredovalnico za delo „NDO" in da se uvede namesto dosedanjega izključno italijanskega, dvojezično poslovanje. Tozadevnim predlogom gospodov H. Skerla in Antona Pahorja so ugovarjali le štirje navzoči člani. Gospod Chiarutini je rekel, da je predlog, da se posredovalnico za delo izroči NDO, Škandal 1 Ko je pa čul predlog glede dvojezičnosti, |e pa možicelj hotel kar pobesneti. Vendar, gospodu Chiarutinlju še ne zamerimo toliko, ker je Furlan, a kaj naj rečemo o gospodu Luigi Covacichu, ki je doma iz sv. Tilha pri Komnu. Tudi gospodu Janezu Šiisteršiču, p. d. Biga, bi priporočili, naj drugič svoj jeziček rajši doma pusti!
Kljubu ugovorom rečenih članov pa sta bila predloga sprejeta in tako so po 24 letih izvojevali naši zavedni peki enakopravnost v svoji zadrugi.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Makso Pock v Kranju K 14 50, nabranih v veseli družbi pri „Knedelnu". gdč. Eta Lavrenčakova je odpustila gospej M. M. žaljenje za ceno K 50— družbi v korist. „Ruška koča" se je zavezala robirati za en obrambni kamen. G. učitelj Davorin Lesjak je poslal prvo delno svoto 29 K. Iz Boljč pri Begunjah Je prejela C. M. družba K 15 s poročilom pošiljateljice Milice Janežičeve: „Denar smo mi, otroci, nabrali prt predstavi, ki smo jo priredili na korist družbi". G. Ant. Sever, trg. poslovodja v Semiču, fe poslal K 15, katere mu je izročila gospa Mar. Budkovič kot volilo njenega umrlega soproga g. Fr. Budkoviča, trgovca v Semiču. Poslavljajoč se od pozorišča tega življenja, poslovil se Je g. Budkovič s tem volilom spodbudno in iskreno od svojega naroda. Častit mu spomin ! G. T. O d i n a I na Vrdelci pri Trstu je poslal K 23 s poročilom : „Na svatbi gospice Marice Dujčeve z g. Jankom Gombačem se je nabralo v rodoljubnem domu Dujčevem K 23 za C. M. družbo v Ljubljani. Živela novoporočenca in vsa zbrana družba, ki ni pozabila v tako resnem in srečnem „ trenotku dične naše družbe!" G. Zvezd. Šorli iz Medved je izročil K 10 vsled razpusta kluba „Medvodski pipec". Hvala!
Obrambni kamen so izplačali dijaki II. drž. gimnazije in s tem postavili časten spomenik o svojem plemenitem rodoljubnem mišljenju in delovanju. Omizje v Moharjevi gostilni v Sp. Šiški je dobilo diplomo in eno Številko obrambnih kamenov za nabrano vsoto K 200. Vsem brambovcem, posebno še darežljivemu rodoljubu gosp. Sedeju: HvalaJ
Častno tekmujeta med seboj omizje pri „Roži" v „Prešernovi sobi- in omizje pri „Belem volku". Te dni je prijelo rodoljubno omizje pri „Belem volku" deveto diplomo in tako došlo ono pri „Roži4. Obema cenj. omizjema najiskrenejo zahvalo!
Letošnji mesec julij zasluži, da ga pohvalimo in postavimo vsem njegovim tovarišem za vzgled. Družba sv. C. in M. je raipečala namreč ta mesec 50.400 računskih listkov. Naj ne zaostane za to številko noben mesec več!
Vporabljamo predvsem tisto blago, ki
se prodaja v korist družbi sv. Cirila in Metoda 1 Tvrdka Golob in Volk v LJubljani je izročila zopet 175 K od prodanega čistila za kovine in tla ter vazelina za črevIJe. Posamezni rodoljubi, posebno pa CM podružnice naj ob vsaki priliki opozarjajo nadruž-bino blago, ki po svoji kakovosti in ceni tekmuje z istim blagom drugega izdelka, družbi sv. C. in M. pa donaša znatne dohodke. Prosimo 1
Delavsko podporno društvo naznanja svojim članom in prijateljem društva da bo obdržavalo svojo vsakoletno obletnico blagoslovljenja društvene zastave, v nedeljo dne 25. t. m. ob 8 zjutraj s sv. mašo v cerkvi sv. Antona novega.
Zbirališče ob 7 in pol zjutraj pred društvenimi prostori ul. G. Galatti 20, od koder se odkoraka 5 minut pred 8 z društveno zastavo in godbo na čelu v goraj navedeno cerkev.
Dobava lesa. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu odda dobavo rezanega lesa za leto 1913 potom javnega razpisa.
Tozadevni podrobni podatki so razvidni iz .istov „Wiener Zeitung* in „Osservatore Triestino" od 14. avgusta 1912
Tržaško vojaSko veteransko društvo Cesar Franc Josip L priredi dne 17. t. m. vsakoletni mirozov z godbo. Sestanek: ob 8 zvečer na dvorišču velike vojašnice.
Tržaška mala kronika.
Trst, 14. avgusta 1912.
Živine. Aretiran je bii 31 letni Ivan Covacich iz Trsta, ker se je pregrešil na neki petletni deklici.
Dalmatinski apaS. 19letnemu mornarju Nikolo Sujic iz Postire na otoku Braču nič prav ne diši delo. Zato se je pustil vzdrževati od lahkoživke Marije Raaik, stanujoče v ul S. Filipo št. 1. Ko mu pa revica ni mogla ali ni hotela dati denarja, je bilo joj. Včeraj mu zopet ni mogla dati denarja, na kar jo Je parasit pretepel in večkrat ranil, ter konečno izvlekel revolver in ji grozil, da jo ustreli. Na krik nesrečnice so prihiteli ljudje, ki so poklicali redarja, ki je Sujica odvedel v zapor.
Koledar in vreme, — Danes: Vnebovzetje M. D. — Jutri: Rok.
Temperatura včeraj ob 12 opoldne 4- 25* C°. — Vreme včeraj: predpoludne oblačno, pop. veter.
Vreme iska napoved za Primorsko: deloma oblačno. — Lokalni vetrovi.
Mar. del. organizacija.
Sestanek godbe NDO se je vršil predvčerajšnjim m katerem se je sklepalo o raznih za razvoj godbe važnih stvareh. Sestanka se Je udeležil tudi bivši predsednik NDO. dr. J o s i p M a n d i č, ki je bil tako ob nastopu, kakor na koncu svojega govora živahno aklamiran.
Člani godbe so se poseta tov. dr. jMandića zelo razveselili, obljubivši, da bodo uvaževaii njegove dobre nasvete.
—	Pripravljalni odbor mizarjev sklicuje za jutri, 16. avgusta ob 8 zvečer sestanek v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška 2.
Mizarji! Pridite v polnem Številu na ta sestanek, na katerem se bo razpravljalo o zelo važnih zadevah, tičočlh se vaše stroke.
—	Skupina NDO „Plavži" v Škednju sklicuje za danes ob 7 zvečer, javen shod v
j prostorih „Gosp. društva" v Skednju.
Delavci, udeležite se tega shoda v . obilnem številu !
—	Skupina zidarjev NDO. — Zidarji, ki žele biti fotografirani pod novo zastavo, naj blagovole priti v nedeljo, 18. t. m. ob 9 zjutraj v kons. društvo pri Sv. Jakobu ul. Giullani št. 42.	Odbor.
—	Vozne listke za izlet NDO v Gorico naj se blagovoli prinesti nazaj do 20. t. m.	_
Vesti iz Goriške.
Velika smrtna nesreča. Josip Vrabec, posestnik v Dutovljah je včeraj ravno opol-; dne tako nesrečno padel Iz svojega senika : na tla, da je ostal v nezavesti. Ko so ga j | nezavestnega prenesli v njegovo sobo Je | čez 10 minut zdihnil. Zapustil je vdovo ln j ; tri Gtroke.
Iz Komna. Tombola in pies, ki sta ju dne 4. t. m. priredila tukajšnja podruž- i i niča družbe sv. CM in bralne društvo, sta izpala sijajno.
Dahodkov je bilo nekaj nad 900 K. Po odbitih stroških je ostalo Čistega dobička 450 K.	;
200 K se odpošljejo družbi sv. CM ka-: kor eden „kamen" k ogroženim krajem naše
Osrednjo banka # čeških hranilnic
PODRUŽNICA V TRSTU
si časti naznaniti P. T. občinstvu, da premesti z dnem 19. avgusta t. 1.
svoje uradne prostore v ulico
via Ponterosso št. 5,
I. nadstropje.
Ostanejo pa do popolne adaptacije pritličja v Via Ponterosso štev. h
ogel Via B. Nicold
BLAGAJNA. MENJALNICA in oddelki za vloge na hranilne knjižice, DEPOZITE, KUP in PRODAJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV
v dosedanjih prostorih
Piazza del Ponterosso št. 2.
TELEFON št 2690.
UMETNI ZOB J
Plombiranj« zodov
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine =
Dr. J. Čerm&k V. Tuscher
zobozdravnik kooces. zobni tehnik
TRST »
ulloa dtlla Caserma fttev. 13, II. n.

Na prodaj jc
večje posestvo
v Brdih pri Gorici.
Natančna pojasnila daje MARTIN STUA, oskrbnik, v Ločniku pri Gorici.
ooooooooooocsooo
Poštni paket 3 kg netto
pristnega, naravnega pošilja franko po vsej monarhiji
G. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
proti povzetju K 5 60.
Pošilja se tudi v sodčkih in steriliziranih steklenicah.
Čoplo se Vam priporoča,
d* kupite
stcaričnc sveče
Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trla-stina „Marca Angelo), katere so najboljše vrste in po nizki ceni.
Guido Bienenfeld
Trat - nlloa. Coroneo 39 - Trat
Tvrdka D. ARNSTEIN
UL. S. SEBASTIANO 7.
(„AH' Alpinista")
UL. S. SEBASTIANO 7
prodaja, da si olajša
skorajšnjo preselitev na borzni trg štev. 3
po zelo znižanih canah
predmete za potovanje
kovčege male in vel ke, torbice, listnice itd. i Sezijsfra novost: Torbice v obliki listnice. =
Zaloga usnja za Čevljarje
A. D0NDA
P - Via deli Rivo it. 42. • TRST
Izbor zgornjih del za čevlje (tomal).
Primerne cene In solidna postrežba.

- "U -
Milo je zaupen predmet!
Kako to, da obvladajo Schichtova mila celo monarhijo ? Ker so nedosežna v kakovosti, štedljivosti in čistosti.
t
■
r * -
■r- ■*•> rfe^?' - ■?'->£r
Stran IV.
EDINOST" Št. 227.
V Trstu, dne 15. avgusta 1912.
slovenske domovine; 150 K se uporabijo v korist tukajšnjega braišega društva za društveno knjižnico v nabavo knjig. — S tem sta položili omenjeni društvi „dar domu ca a!tar."
„Primorski list" se sicer jezi, ker smo priredili veselico s plesom, pa to nas ne plaši. — Mi sicer tudi nismo prijatelji javnih plesov, a znamo, da treba računati z razmerami, ako se hoče doseči vspeha. Ako zna dopisnik „Primorskega Usta" za boljše sredstvo v ta namen — v podporo družbi sv. CM, naj nam ta blagovoli javiti v uva-ževanje cb drugi priliki.
Smešiti ljudi s tem, da so šli iz Komna s še precej izpraznjenimi žepi In celo potrtega srca, to je neslano, kajti vsak je bi; vesel in ponosen, da je položil „mali dar — domu na altar."
Dri'št vi pa nista skrunili s plesom sveti apostolski imeni, ampak baš naopak: sta t: mnogo pripomagali v označeno svrho.
Dopisnik „Primorskega lista" konečno kliče sramoto vsem sramotilcem imen krščanskih apostolov sv. Cirila in Mstoda. — Mi se zavedamo, da nismo te sramcte vredni, zakaj mi smo z veselico pomagal; označenima društvoma in to je baš nalog? in namen slovenskih društev, ki kaj drže na svojo narodnost. Napovedana sramota na> torej pade na one može a la dopisnik „Primorskega iista", ki mečejo nam, ki delamo v prilog družbi sv. GM, vedno polena pod noge.
Ako je dopienik svečenik, naj bo ljudstvu svečenik in naj mu sveti z dobrimi nasveti 1 „Mir vam bodi!" Torej delajte ki ste poklicani v to, za mir In ne za prepir v občini.	_
Vesti iz Istre.
Iz Manžana pri Kopru. Naša prva narodna slavnost, ki se Je imela vršiti \ nedeljo dne 11. t. m., se ni vršila radi neugodnega vremena. Dež, ki je močno lil v soboto, celo noč, In v nede!|o je preprečil to veselico.
Ali naša prva napovedana veselica združena z javnim shodom ne sme izostati Izvršiti se mora vkljub vsem protestom domačega lahonskega prebivalstva. V nedeljo, dne 18. avgusta t. I , je naš dan v Man-žanu, dan prvega nastopa prcbudKh Man-žancev pred javnostjo, dan prvega narodnega nastopa v do zdaj lahonskem Man-žacu.
Kar se ni moglo izvršiti v nedeljo, dne 11. t. m., se mora izvršiti v nedeljo 18. avgusta t. 1. Vabljeno je vse naroduo občinstvo na Koprščini in v daljnji okolici, da se udeleži te prve narodne 3lavnosti v Man-žanu, da pohite med brate, ki bijejo naredni boj z lastnimi odpadlimi brati v lahonskem taboru.
Kličemo Še enkrat: Na svidenje dne 18. avgusta v probujajočem se Manžanu!
S Pomjana pri Kopru. Dne 7. t. m. nas je zapustil preč. g. župnik J. Schiffrer in se preselil v Sežano.
Kaj je bii g. Schiffrer za Pomjan, ve povedati le tisti, ki pozna natančneje raz-razmere na Pomjanščini in specijelno položaj v Pcmjanu. Trd, neupogljiv in nestrankarski naroden značaj, kakor je bil preč. g. Schiffrer, je bil ravno prikladen za Pomjanske razmere in po njegovem vzoru naj bi se ravnali vsi narodni voditelji sploh na narodno ogroženi Pomjanščini.
Miren, tih, prijazen, a za naredne pravice odiočen bojevnik je mr.ogo pripomogel k narodnemu razve ju in prebujenju na la honski Pcmjaiiščini. Njemu se ima pripisati otvoritev slov. šole v Pomjanu, kt seda) blagodejno vpliva na narodni živelj na Pom-janščinf, on je ustanovnik sedaj uspešno delujoče „Posojilnice in hranilnice", ki izvrstno deluje na gospodarski osamosvojitvi domaČega prebivalstva iz rok laških grabi ji vcev, ki so je uničevali in je žaiibog še sedaj uničujejo gospodarsko in politično. Ta a še mnoga druga dela pričajo o njegovi pravi naiodni zavednosti in požrtvovalnosti.
Bii pa je splošno priljubljen in spoštovan toliko od Slovencev kakor od Lahonov. Srčna želja nas vseh je, da bi se mu v novi domovin/, v Sežani, bolje godilo, mirneje tekli dnevi, nego so mu v lahonskem Pomjanu, a da bi Se nadalje delovali v prospeh In procvit slovenskega naroda. Izgubili smo ž njim vrlega naiodnega bojevnika. Kličemo mu, v znamenju narodne sloge in dela, zadnji pozdrav s Pomjanščine.
Dobili smo preč. g. Ivana Tiringarja, dosedaj v Tomaju na Krasu.
Obsojeni Iredentovski razgrajači. Iz Kanfanara dne 13. t m. „Edinost" je poročala pred kratkim, da so bili nekateri raz-grajrč! ;n iredčntarji kanfanarski kaznovani od okrajnega glavarstva v Puli na 140 K globe, oziroma 14 dni zapora. To vest je popraviti v toliko, da ni bilo denarne glebe, ampak le 14-dnevni zapor. Kazen se torej ne da spremeniti v denarno globo. Imena teh iredeatari.ki!i svetnikov so: Cossara, B a s i I i s c o, Meden in Franino-v i c h. Vsi so vložili včeraj rekurze. In sicer : Basilisco v nemškem, drugi pa v italijanskem.
Evo vam zopet italijanskega junaka: odpoveduje se svoji italijanščini, ker misli, da se z nemščino iaglje izmuza iz zagate ! 1
Se interesantneja pa postaja stvar, ko vemo, da je tudi oni nemški rekurz vložil znani rovinjski gromovnik — dr. Bartoli I
Za trebuh bi se človek držal, ko čuje, kako se znani Cossara, radi katerega je bilo že toliko viharjev v Kacfanaru, hvali v svoji pritožbi, koliko let da je že v Kanfanaru, kako da uživa popolno zaupanje vseh ob činarjev in kako da mu je sploh nerazumljivo, kako se je moglo sploh kaznovati ta cega javnega funkcljonarja kakor sam je on !
Ali se „čuti" mož! Ne razume ! Naj le malo počaka in razumel bo še marsikaj, česar merda sedaj še ne razume.
Basilisco pa joka in stoka (Sa| smo že rekli: junak) in slednjič — prosi, da bi mu zapor — ako že drugače ni možno — spremenili v denarno globo, ker bi mu baje zapor Škodoval v njegovem poklicu. Mi pa smo uverjeni, da bo namestništvo upoštevalo vsa dejstva in da zavrne rekurze, d< dobi g. Obad zadoščenje za toliko krivic in krivičnega proganjanja od strani tistega Cossara in družbe!
Listnica uredništva. Kokoši — nositeljice italijanske tri-kolore. Brez podpisa — v koš!		
		
■■■■Mi ■ ■■hb a m ■	HALI 06LASI	IUUI ■	mmmm * ■	■ ■■■■»■
		
	MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več.Najmanja pristojbina znaša 40 stot Plača se takoj Inser. oddelku.	<M> V
Prnrloin fe tramovi	mere, traverze 6 m
I rUUcIjU dolge, železna vrata, okna. planete, cefcli, rfmeljni, vse v dobrem stanju po nizki cen;. Ulica Miramar št. 37-39 Curro & Figlio.	1435
C+anif*n Ščurki, miši ee un;čijo gotovo. Za OlBliltjCj uspeh se jamči. Naslov : Ante Bilgeri Trst, ul. Miramar.
Unklmcinn H<>ba 86 odda takoj. Ulica San
memovana Marco §t 4, m.
169"
iIii'enfiri!) konceptnega uradnika (zlasti v 'ZUljtllClj^ zemljekn ižcih stvareh) sprejme takoj od v. piasrna dr. Abram-a in dr. Rvbara v Trstu. Plača po dogovoru.	1674
7arriliSČPa ckol° 1300 8ežnJev z enim vod
LClllljlwuO njakom je na prodaj pri Sv. M. Magdaleri Spodnji. Zelo lepa, mirna lega, jako pri pravna za kmetovalca, Manderjeije, po 5 K s ženi Kje, se izve v gostilni pri Tirolcu Sv. Mar. Magdalena zgornja 777	1665
prodaj patent za zabranitev_vinskii1
Edinosti.
lezni. Naslov po\e Ina otidelrk
1634
Ifniinnua7nira ANTON REPENŠEK je iMIJIUUVCfclllva edina slovenska knjigoveznica v Trstu, ulica Cecilia fit 9. — Izdeluje v*8 tnujigoveSka priprosta in fina dela točno in pc Sonk-irenČnih cenab.	173'
Mnnn^o pripoznano sredstvo za uničenje ste mU di>d| nic. Zaloga: ulica Stadion *tev 10 NaroČila : Ferriera Trst 37, - Skrinjar.	4<L>5
Stalni krajevni agenti !rf?Ln?e
anrejmejo ali pa nastanijo s stalno plačo za prede janie dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudb* pod „Merfcur", Brao Neujpasse 2C.	244
Josip Gregoric, Trstu pripiroČa slavnemu občinstvu tu m na deželi svojo dobroznano trgovino jeBtvin in zalogo vsakovrstnega olja; po naročilu se pošilja tudi na dom; hvaležni pozdrav.
Skladišče žagovme gffSgg
posipanje po mokroti, snaženje javn?b lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia št. 5. Prodaje
in debeio°.bno Postrežba na dom
•afivp » Op P<> r.[oj>t uiaupeui aeipfeunp od «Bitjq Bfl»)fsa|6u« z\ 0Wq« »[niepzj
'(«iop«AiiE in oamt)
't 0J3JJ s -"»j. '|n '1SU1
i wm i
OVtOJC*
UA^stn^qo nraauA^s os Bjojoduj
NUOVO
)f dtel Provinciale
(Novi deželni hotel)
Trst, largo Santorio 4 (Farneto).
40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne.
ALOJZIJ SKERL.
V novem bazarju
v ulici Belvedere št. 7
se dobi blago po konkurenčnih cenah.
Posebno železne kuhinjske posode, porcelan in steklo kakor tudi velika zaloga igrač.
Za obilen obiak se piiporoča
EMILIJA NOVELLI.
Ivan de L-orenzo m^Tl
mmmm Zaloga peči in štedilnikov vsake vrste. ■■■■
Zastopstvo c. kr. priv. tovarne V.a Lutz in sinovi v Bludenz-u.
Izbrana zaloga plošč za opremo sten in ognjišč.
Sprejemajo se poprave, ki spadajo v to stroko. — CENE ZMERNE.
JOSIP STRNTlC, Trst, Piazza Rosario
odlikovan z zlato kolajno in križem na svetovni razstavi v Rin*u
ZALAGATELJ ČEVLJEV c kr. finančne straže sa Trst, Koper in Pulo, c. kr. varnostne straže za Trst, okolico, Pulo in Gorico, skladišča c. cr. glavnega carinskega urada in drugih skladiSČ.
Priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko in dobro poznano tovarno in trgovino čevljev za ===== moške, ženske in otroke.	~~
ZAHVALA.
Podpisani sorodniki pokojnega
Ljudevita Senica
se tem potom najtopleje zahvaljujejo vsem onim blagim osebam, ki so nepozabnega pokojnika spremili k zadnjemu počitku, posebno pa Ravnateljstvu ladjedelnice v sv. Roku pri Miljah, kakor tudi vsem pokojnikovim tovarišem, prijateljem in znancem za pokojniku izkazano poslednjo čast.
TRST, dne 14. 8. 1912.
Marko in Jerica Senica, roditelja ter družine: Gomiršek, Janovšek, Slama in Grejan.
Moja pred Štiridesetimi leti u stan ovijana »s ae obrtni razstavi t T rito odlikovana
tovarna sodov
Ivrfiuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za viac špirit, likere, tropinoveo, olje, slivovec, maraSkin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se c« bojim konkoientov. — Na deželo poSiljam cenike.
u22	Fran Abram
Trst, ulica S. Francesco 44,
j J^JiPiPiPiMJdPifJgJJJ^JJJcPc«]
lili %
%
Nova slovenska
BRIVNICA
Ponižno podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl
nov brivski salon
v ul. Acquedotto št. 20
zraven kavarne Minerva.
Skrbel bom vedno za snažnost in dobro postrežbo. — Za obilen poset se priporočam
ANDREJ ROJ1C
brivec in vlasul'ar.
mr s 1. Mom se le otuorlk delavnica tapecerij
v Tfbta, ulica Belvedere
z bogato zalogo damasirf nega blaga po zmernih cenah. Prevzame se vsako delo za dekoracije itd. Sprejema naročbe za deželo. - Priporoča se MARFJ NOVELL1.
j| 6. ip Kr- vojašKa ~ plavalna šola ~
jI Restavracija na plavalni šoli je D ob lepem vremenu odprta tudi zvečer. - Električno razsvetljena terasa nudi zelo hladne večere s krasnim razgledom na ves zaliv.
ji. Uouk - 7rst
% % %
g nI. Commercialo 330 (PenMce il Scorcola) |
Priporoča cenj. občinstvu svojo	%
^ novo trgovino jest vin in J kolonijalnega blaga
2 ; Blago vedno sveže in prve vrste. - Raz- ^ pošilja se na dom prosto. Cene zmerne. ^
■i'i>#ii«'iiiii>«>#«>f>i>ei>#i>i>i>i>i'lfl
Ma&s Scbeidles:
= zobotehnik =
sobotehnik Ur. Ferdinanda Tanzer
Sprejema od 9—1 In od 3—6. Irst, Piazza C. Goldoni št. II.
ovenska šivilje
se priporoča cenj. občinsfucj Ljuboslava Baučer
Trst, ul. istituto št. 13, Trst -- pritličje. ---
^tnton Sreigoj, 7rst
ulica G ulia štev. 88.
Priporoča slavnemu občinstvu svojo pekama
s p cdajo Jestvii in prodajo koloalijat-
blaga. Zaloga moke prvih vrst. Svež kruh trikrat na dan. - Cene zmerne, postrežba
Svoji k spojim ! toćra Svoji k svojim !


?2
Restavracija Ražem
Sp. Skcflie
priporoča nedeljskim izletnikom svo -izvrstna namizna vina in razru-butiljke. — Dobra domača postrežba. —Oddaja sob za Ietoviščarje. Cene povsem zmerne.

Trst, ulica San OioTannl 6 In 2 TELEFON Stev 11-85
Poflriižnica v Zadri.
Zaloga
majolici peći in
ŠIBAMO? {IEM
lastnega izdelka.
Edino zastop. tovarne majoličnih pefii: Carl Mayer's Sčbne, Blansko
Hzbera plošč
za stene kakor tudi za Štedilnike,
■•jolle, peti lidelaae aa trajen ofeaj, ipertklJlTi t»41 um pUm.