po/lUA: IVAN UC€HIKOV - KAIRO - RU£ HANfHMT-iLJlAHRANLJirlKEill-
SRfcDHJI VZHOD		ST 46		la.JftNUAtgA
	V*		V 			
POTURICA J€ HUJ JI OD TURCINA
Ko bo pred štirimi stoletji divjali po naših krajih krvoločni Turki in ko so goreli po naših bre-žuljkih in vrhovih kresovi, ki so naznanjali nesrečnemu narodu.da se bliža "šiba božja",je bilo trpljenje slovenske matere posebno veliko. Turek se je lotil njenih otrok;slovenska dekleta so zganjali v hareme, slovenske sinove pa so poturčili in jih uvrščali med janičarje. Ti janičarji,nekdanji jugoslovanski fantje, so pozneje teptali po svoji lastni zemlji z večjo krvoločnostjo kakor Turki sami.
Na žalost je moral naš narod tudi še naslednja stoletja oplajati svoje sovražnike z lastno krvjo. Slovenski fantje, ki so služili v avstrijski vojski in ki so pozneje iskali dela in kruha v tujini, so večkrat prihajali domov s tujimi navadami in sovražnikovo govorico na jeziku.Slovenska dekleta, ki so odhajala v laška in nemška mesta so pogostokrat pozabila na materni jezik.Pa tudi slovenski izobraženci so se kaj radi izneverili svojemu narodu. Tako smo dobili nove Poturice,Nem-čurje in Lahone.Res je,da takih odpadnikov in izkoreninjencev ni bilo mnogo, ali je bil njihov sramotni madež na telesu našega naroda tembolj izrazit.
Ko je naša narodna rast pričela z večjimi požirki srebati kulturne sokove in ko je naš jezik dobil častno mesto v vedi in znanosti,v umetnosti in celotnem napredku, je tudi število odpadnikov naglo padalo.
1. 1918 so dvatisočletni kulturonosci preplavili tretjino slovenske zemlje. Prav nič se niso sramovali posnemati svojega takratnega sovražnika, germanskega barbara, ki je z ognjem in mečem ropal slovansko kri, da z njo okrepi prusko zaostalost in da v slovanskem geniju najde nekaj cepiva za brzdanje svojih pri-rodnih živalskih nagonov.Prva skrb laških pokvarjencev je bila, da slovenski narod precepijo na laško renegatstvo.
Temu narodu, ki je po prirodi bister, delaven,pošten.resnicoljuben in iskren, vzemimo	. ....
jezik in njegove narodnostne značilnosti in dobili bomo izvrstno cepivo za omehkuženo laško fizično, pa tudi duhovno nazadovanje. To je bilo geslo laškega "sacro egoismo", s katerim so goljufali sodnike mirovne konference isti laški državniki "protifešiBti", ki od tistih časov niso spremenili narave,čeravno so barvo že večkrat menjali.
Da bi si pomembno slovensko cepivo čimprej prilastili, so morali seveda temu narodu odvzeti vse,kar bi ga spominjalo na lastno narodno bit in na njegovo Jugoslovansko in vseslovansko poreklo. Pri tem so se posluževali dveh sredstev. Prvega so dekretirali z nasilnimi zakoni. Izropali so naše narodno šolstvo, ukradli so nam jezik kot kulturno sredstvo za našo rast v napredovanju. Z divjaško silo so razgnali naša društva in kulturne ustanove. To nam je vse še v svežem spominu in o vsem tem je poučena tudi svetovna javnost. Vendar nasilni zakoni niso spreobrnili našega naroda, ki je ostal trden in neupogljiv. Bes je,da Je naš jezik postal nekoliko okoren. Bes je,da domača, očetova šola in nadomestiti
materina vzgoja nista mogli vzorne slovenske šole,ali duh pripadnos-
ti je ostal nezlomljiv. Tega so se laški raznarodovale! hitro spomnili v svoji klasični nestrpnosti. Zato so mislili, da bodo s svojimi starimi, domačimi in pri njih priljubljenimi sredstvi bolje uspeli.Mobilizirali so vse svoje neštevilne jezičnike,stiskali jim v pesti bogate nagrade in jim vlivali v glavo tipične laške laži. Vso to ogromno čredo so v obliki strokovno nesposobnih in moralno manjvrednih učiteljev, uradnikov,karabinj erjev,financerjev,duhovnikov in vseh mogočih fašistovskih oprod raztrosili po naši zemlji z nalogo,da klevetajo naš narod,njegov jezik. njegovo kulturo in vse kar je z narodom povezano. Če bi ne šlo z lepa,so imeli ti fašistovski pla-čenci že v naprej obljubljeno vsako odveZo, če bi se pri svojem satanskem delu morali poalužiti nasilja.
In nasilja so se posluževali v največji meri.Po ogromni večini je narod te laž-njivce in klevetnike nagnal z lepa,če ni šlo drugače pa tudi z grda. Pri slabih,od mestnega življenja pokvarjenih značajih so našli nekaj kalinov. Tudi nekatera dekleta,ki jim je slovenska mati pozabila zlikati krilo z leskovim oljem in ki so se zatekla v mesta, so polagoma privlekli na svojo stran.Vendar jim vse to ni mnogo zaleglo. Ko so ti nestanovitneži spoznali,da so kljub vsemu še vedno v očeh fašistov samo -"ščavi", so jim hitro pokazali hrbet in se zatekli nazaj k svoji domači grudi in besedi. Izgubili in odtujili so se našemu narodu pa skoro vsi tisti, ki so poiskali svojega zakonskega druga med Lahi in Lahinjami.Slovenska mati, poročena z Lahom ni imela vedno dovolj moči in korajže, da bi svojega otroka vzgojila kot Slovenca, pač pa je pogostokrat podlo izdala svoj narod in svojo govorico.
Vse to se je dogajalo v domovini. Hvala Bogu, takih slučajev ni bilo mnogo, ali strašno so skvarili naše narodno obličje. In medtem, ko bi človek mogoče za vse to delo v domovini našel neko o-lajševalno okolnost; pritisk fašizma,služba,zaslužek itd., ne more biti prav nobenega pardona za tiste, ki so zatajili svoj narod izven območja fašistovskega pritiska. Na žalost tudi tu v tujini,naša slovenska kolonija ni bila obvarovana takih nečastnih izjem.Imamo tu, resda zelo majhno število Slovencev in tudi Slovenk, ki so svojemu narodu pokazali hrbet,ki pripovedujejo: kaj naj .storim s slovenskim jezikom, ki je samo za kmeta in deklo? Kakor, da bi tak človek sam ne izhajal s slovenske kmečke zemlje,ki je rodila in hranila nas vse. Ali ve tak pokvarjenec, da je slovenski jezik po svojem bogastvu in svoji mehki zvočnosti najlepši jezik na svetu? Ali je tak človek sploh kdaj prečital lepo slovensko knjigo? Ali se je kdaj potrudil, da bi svojo govorico približal književnemu jeziku, da bi opuščal tujo navlako laških in nemških besed? Ne tega ni storil,kajti Bog sam mu je tako slabo osolil možgane,mu povodenil voljo in značaj,da je za skorjo suhega kruha prodal sebe in svoj jezik tujcu.Ali ti maloštevilni izobčenci našega naroda so šli še dalje. Tudi danes,ko je fašizem pokazal vso svojo zločinsko narav, tudi danes, ko se je njegov laški gospodar na življenje in smrt zvezal s
(Nadaljevanje s prve strani)
svetovnimi zločinci,katerih edini živijenski cilj je nasilje, umori, poboji, trpinčenje;tudi danes služijo ti ljudje sovražniku in to ne samo sovražniku našega naroda, pač pa sovražniku vsega napredka,Človekove kulture in civilizacije.Za nekaj Judeževih grofi ev, ki jih prejemajo od tujca,so postali ti ničvredneži, izdajalci in ovajalci.
Iz gotovih obzirov. smo o teh redkih izjemah do sedaj molčali, ali danes imamo prav poseben vzrok,da tudi temu vprašanju posvetimo nekaj več pažnje. Satansko, izdajalsko 'delo teh ljudi posega že v same korenine naše mladine.Zato smo napovedali neizprosen boj vsem in vsakomer,ki bi poskušal za Judeževe groše vnašati nemir v naše vrste.Javno in odločno povemo vsem, da bomo z izdajalci obračunali že tu In to temeljito,kakor so zaslužili. Vršili bomo najstrožji nadzor nad vsemi, ki izrabljajo širokogrudnost angleških oblasti in z isto energijo bomo poskrbeli,da
odstranijo kvarijive elemente, kakor smo se potrudili, da naše zavedne može in fante rešimo iz koncentracijskih taborišč. Mogoče naša kazen ne bo zadela vseh krivcev,ali v kolikor z njimi ne bi mogli obračunati tu, bomo poskrbeli, da povratka v domovino ne bodo nikoli več zaželeli.
To svarilno besedo smo napisali za vse tiste, ki so krivi. Za sedaj naj jim bo pozabljeno, ali od sedaj dalje naj vedo,da bomo postopali proti njim na isti način in z istimi sredstvi, kakor so to delali njihovi gospodarji v domovini.Kličemo jim zadnjo besedo: PRENEHAJTE!
Vse ostale zavedne Slovence in Slovenke,ki tvorite ogromno večino našega naroda tu pa prosimo, da nam takoj prijavite vsakogar, ki se nedostojno obnaša in ki je v službi sovražnika. V njegovi službi pa je tudi tisti, ki dela »dražbo med posameznimi deli. jugoslovanskega naroda,
Jože izpod Krna
KOV NASLOV "BAZOVICE" Kakor je že v naslovu današnje številke naznačeno, smo uredništvo lista preselili v ulico Manshaet el Mahrani št. 5/IV. Prosimo vse naše prijatelje in prijateljice, da vse dopise in ostalo pošiljajo od sedaj dalje na ta naslov.
OBSODBE V TRŽAŠKEM PROCESU Končno se nam je posrečilo dobiti v roke italijanske liste, ki so priobčili obsodbe v tržaškem procesu. Zanimivo je, da je ncfcra-n.ie ministerstvo v Rimu prepovedalo izvoz tistih številk, ki so vsebovale te obsodbe. (Slaba vest! )K1jub temu pa je nekaj izvodov vendarle doseglo tujino. "Corriere della Sera" od 15.de'c.priobčuje o obsodbah to-le:Posebno sodišče za zaščito države je zaključilo teroristični proces v Trstu.Člani tribunala so se posvetovali glede obsodb pičle pol ure in nekoliko pred 13 uro je predsednik prečita! naslednjo obsodbo: NA SMRT SO OBSOJENI: dr. Lavo Čermelj, Viktor Bobek, dr.Anton Ščuka,Ivan Ivančič,Prane Kaus,Simon Kos,dr. Dorče Sardoč,Ivan Vadnjal in Josip Tomažič. (Op.ur.: od teh so bili pomiloščeni, kakor znano: dr.Čermelj, dr.Ščuka, Prano Kaus in dr.Sardoč). NA TRIDESET LET STROGEGA ZAPORA:Josip Ujčič,Avgust Sfiligoj,Lojze Budin, Anton Abram,Adolf Uršič, Vladimir Dominiči.Ivan Gašperšič,Ludovik Požar,Ivan Vatovec,Albin Škerl,Jakob Semec,Prano Sluga,Jakob Dolenc,Ivan Batista Postojna, Mirko Brovc,Srečko Rejec,Ludovik Preželj,Prane Bizajl,Leopold Čopič,Ivan Klavora,Venceslav Tuta,Albin Dujc in Friderik Zornik. - Viktor Sosič je bil obsojen na 24 let zapora in 20000 lir denarne kazni; Angel Kukanja,dr.Pran Tončič,Srečko Zoli (!?) so bili obsojeni na 16 let;prof.Josip Kosovel,Štefan Lovrečič, Slavoj Slavič.Milan Bolčič,Gvido Bremec in Stanislav Vuk na 15 let;Ludovik Šturm na 12 let in dvajset tisoč lir denarne kazni; Roman Pahor,Andrej Čok, Prano Udovič, Bruno Stanič in Vladimir Mankoč na 12 let;Karel Stepančič in dr.Anton Daneu na 10 let; Marija Urbančič na 8 let;Ferdinand Rukin na 7 let; Edvard Bclušič. Alojz Besednjak in Boris Zidarič na 6 let; Oskar Karamore na 1 leto in 6 mesecev vojaškega zapora; Rudolf di Lenardo,Josip Kos,Radi voj Bobič in Anton Babič so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov. - "Corriere" nadaljuje dobesedno: Čitanje obsodb je povzročilo med poslušalci ogromne manifestacije in aplavdiranja. - Božja previdnost bo mogoče v kratki bodočnosti povzročila kolcanje fašistovetim razbojnikom.
MAŠA ZADUŠNICA ZA ŽRTVE PAŠISTOVSKEGA NASILJA V nedeljo so brali v cerkvi sv. Jožefa v Kairu mašo za-dušnico za šesterico slovenskih fantov, ti so jih na predvečer sv.Večera ustrelili v Ljubijani.Maši je prisostvovala skoro vsa naša kolonija v Kairu. LJUBEZEN NAŠE DALMACIJE DO LAHOV "Corriere della Se-ra" piše:"Tri bombe so bile vržene med godbenike divizijske godbe alpskih lovcev.24 vojakov je bilo ranjenih, od katerih je eden umrl. Poleg tega Je bilo ranjenih še 25 civilistov.Skoro istočasno so neznanci napadli z vojaki natovorjen avto in ga obsuli z ognjem strojnih pušk.Bilo je mnogo ranjenih. Oblasti so zaprle.po-nalogu iz Rima 150 talcev.
PRIJATELJ NAŠIH FANTOV nam je poslal risbo, ki jo spodaj priobčujemo z razpisom dveh nagrad za ono dvojico čitatellev. ki pravilno ugane, kdo so štirje strumni vojaki, ki jih je v našem taborišču narisal mlad poljski častnik. V pismu pravi naš prijatelj.da je treba pri reševanju upoštevati tudi najbližje sosede, ki pa so našim fantom znani. Činov ni umetnik nobenih včrtal.zato so ti štirje lahko častniki,podčastniki,kaplar ji ali pa redovi. Lahko so tudi mešani v činih. Prva nagrada za pravilno rešitev znaša 200 cigaret,druga 100 cigaret. V slučaju več pravilnih rešitev bo odločil žreb. Rešitve se pošljejo tako, da reševalec napiše na pripadajočem mestu priimek. ime in čin. V zgornjem delu pa napiše svoj nas-lov.Rešitve je treba poslati najkasneje do konca meseca februarja. Pošljite pa samo izrezke slike v zaprti kuverti na naslov "BAZOVICE".
VOJAŠKI OPRTNTTT _ Slovenski fantje in možje se iskreno zahvaljujemo vsem vrlim rojakinjam in rojakom,posebno pa še čč.sestram za dragocena božična darila! Vaša občudovanja vredna velikodušnost in požrtvovalnost nam ostaneta v trajnem spominu. Lepa darila nas spominjajo na vašo veliko domovinsko ljubezen, opozarjajo pa nas tudi na tiste lepe čase, ti se bližajo, da bomo lahko v svobodni domovini, srečni obujali spomine na vas vse. Božične praznike in dan Novega ‘leta smo preživeli srečno, zadovoljno in pri najboljšem zdravju. Pričakujemo, da je bilo tako tudi pri vas. V novem letu vam želimo iz dna sr-a, da bi nam vsem čimprej zasijalo sonce svobode ter nam prineslo srečno in veselo svidenje z našimi dragimi.Bodite nam vsi prav iskreno pozdravljeni; - Slovenski fant.
UR Al J PETER II.—SVOJEMU MA80DU
DRAGI MOJI JUGOSLbVAHI!
Vesti, ki nam prihajajo iz naše zemlje,potrjujejo, da srbski narod vodi odločno borbo proti skup nema sovražniku.
Hitlerjev novi red priba ja do izraza v bestijal-nostih, ki jih povzročajo Nemoi in njihovi hlapci v Jugoslaviji. Težko je oceniti, kdo ima več zaslug v borbi proti nasilnikom, kaj ti če posebno podčrtamo ene,bi a tem zmanjšali zasluge drugih. Te orjaške borbe se udeležuje tudi srbska mladina.
Tisti mladi gimnazijedci, ki ao se uprli krvnikom in se pred obzidjem obrnili proti cevem pušk,ki so-bile uperjene proti njim in Se enkrat korajžno gledajoči smrti v o-bras, zaklicali: "Mi smo SrbiI" so pravi potomci svojih slavnih dedov.
Odpor, ki ga ves narod proži sovražniku, je najboljši dokaz visoke moralne vrednosti Jugoslovanov, kar-je tudi dokaz njihove narodne vzgoje.Vse to smo dolžni jugoslovanskim materam in ženam. Zahvalo, ki jo pošiljam ženam in materam ne zmanjša Moje zahvalncs ti tudi tistim, ki se bore za slavo našega orožja. Danes se utvarja jutrišnji danINarod je izvršil svojo dolžnost.Iz krvi naših bčrcev se bo ponovno rodila Jugoslavija!
ladejam se, da bo naš narod prejel zasluženo in dostojno mesto v Evropi.
narodov, ki sta v zadnjih treh vojnah skupaj korakala.
Ni slučaj, da sta ee oba naroda tudi to pot našla z ramo ob rami,ker sta ee oba vedno borila za o-hranitev svoje neodvisnosti, spoštovala pa sta vse kar je tujega.Zato je tudi umijivo,da sta se oba postavila na stran tistih, ki so se borili za svobodo in mir. Izkušnje iz pretekle vojne pa so' dokazale,da nevarnosti za svobodo in mir vedno prihajajo z iste strani.
Za tiste narode, ki so izzvali vojno in klanje, ne bo oproščenja s tem. da bi se vsa krivda prevalila na kopico ljudi, ki predstavljajo njihove režime.
Vendar to jamstvo še ni dovoljno, da bi oni v bodoče ne poskušali zopet uveljaviti svojih krvavih načrtov.Vsi pametni državniki so si avesti,da so potrebna večja jamstva za politično svobodo in gospodarsko organizacijo bodoče Evrope.
Nova Evropa, ki bo vsknila po sedanjem klanju, bo živela v miru.
Naš današnji sporazum predstavlja začetek organizacije bodoče Evrope.Poleg tesnih in prisrčnih vezi je potrebno tudi gospodarsko sodelovanje. Balkanski narodi morajo širiti in poglabljati te vezi.Vendar vse to ne bi predstavljalo zaželenih uspehov, če bi se tudi ostali deli Evrope ne organizirali na načelih našega novega reda. V nasprotju z nemškim novim redom, naš red jamči evropskim narodom njihovo bodočnost.
Če bi se po preteku četrt stoletja zopet ponovilo isto zlo.bi padli narodi v tako strahotno uboštvo, katerega bi se nikdar več ne mogli znebiti.
Nadejamo sej da bo balkanska unija čvrsto povezana s srednjeevropsko unijo, katere srž sta Češkoslovaška in Poljska.
Z gotovostjo računamo na našo zmago, ker se borimo na strani naših velikih zaveznikov Anglije, Rusije in Z.A.D.in na popolno vojaško uničenje Nemčije in njenih oprod.Napori Anglije,ki nam nudi gostoljubje, izzivajo naša občudovanja.
ivm java
živeli Moji Srbi, Hrvatje in Slovenci!
BALU ANOK ZBIRAJO
12.januarja t.l. sta Jugoslavija in Grčija podpisali pakt, ki obe državi, v gotovem smislu, zliva v eno celoto. Listi, tudi naš "Glasnik",so o tem dogodku, ki je v zgodovini našega naroda gotovo eden najvažnejših, pisali zelo obširno. Naš vladar, NJ.V. Kralj Peter II Je ob priliki podpisa sporočil Svojemu in grškemu narodu tole:
Sporazum, ki sta ga danes podpisali Jugoslavija in Grčija nerazdružljivo veže oba naroda.Ta sporazum je osnovan na živijenakih potrebah in interesih obeh
Beograd, ki umira in vstaja v novo življenji
Včeraj je ves srbski narod proslavljal svojega velikega prosvetitelja Sv.Savo.Posebno v sedanjih ča s ih, ko. so se narodi in posamezniki globoko oklenili religijoznosti. je srbski narod,ki doprinaša v sedanji vojni največje žrtve,našel v svojem svetniku vso uteho in si okrepil vero v boljšo bodočnost.
Tudi naša kolonija v Kairu namerava na vlden-način proslaviti tega velikega srbskega nacijonalne-ga prosvetitella. Proslava bo v nedeljo dne 1.februarja v prostorih "Jugoslovanskega Doma". Blagoslovitev vode in rezanje kolača bo ob 6 uri zvečer.Vabimo vse naše rojakinje in rojake, da se polnoštevilno n deleže te lepe svečanosti.Pokažimo našim bratom pravoslavne vere, da nas ničesar ne loči in da smo vsi pravi in resnični Jugoslovani!
PADALCI 1A DELU
"Hill"- vzklikne vojak, ko se zažene v zračni prostor z višine 300 metrov.Tu se vadijo padalo!. Na sebi imajo zelene kroje iz gumirane svile, glavo pa zaščiteno a posebnim šlemom,ki je iz trde tvarine in se podaljša v kožnati ovoj, da varuje ušesa in vrat. Bazumljivo je,da začetnik,prostovoljec letalske elinice ne more že v prvih dneh skakati z različnih višin.
Začetni pouk padalca pričenja z uporabo posebnih skakalnih stolpov in je prvi skok visok komaj 2 metra. Padalec mora ravno tako dobro telebniti na hrbet kakor na obraz, ne da bi taki skoki povzročali posebnih udarcev in bolečin. Posebno pažnjo polagajo vaditelji pravilnim okretom v zraku padalca, da se s tem doseže čim tesnejša lsga udov,to se pravi,da padalec v zraku čim tesnejše pritisne roki in nogi kakor tudi glavo h telesu,da bi posamezni udje pri dotiku z zemljo ne utrpeli kake škode. Ko so te vežbe končane, postavijo padalca na posebno odskočno desko v višino pet do osem metrov. Njegova naloga je, da skoči v voz, ki drči po posebnih tračnicah pod njim.
Novinci obiskujejo poleg samih vaj tudi še tečaje, v katerih jih posebni strokovnjaki vežbajo v izvrševanju sabotažnih del,v uničevanju in kvarjenju telefonskih, brzojavnih, železniških in drugih poro-čevalnih in prometnih zvez. Nadalje se mladi vojaki tu seznanjajo z uspešno uporabo razstreliv, z uničevanjem pehotnih topičev in strojniških gnezd. Učijo se zasledovati kretanje patrol, čet itd. Padalec mora biti poučen kako se prekorači močvirja in kako se znajde človek v teško prehodnih gozdovih.Njegova fizična odpornost mora biti dovršena. Padalec se mora zadovoljiti z zelo kratkim spanjem, njegova hrana je največkrat zelo omejena in obstoji v kosu čokolade, prgišču sladkorja, zavitku mleka v prahu, kakavnega masla,ovsene moke itd. To prehrano imenujejo v armadi "obrok D".
Kako izbirajo bodoče letalce? Starost je strogo omejena na največ 30 let.Novinec mora imeti popolnoma normalen krvni pritisk in perfekten vid. Njegova višina ne sme biti manjša od 175 centimetrov niti večja od 185 centimetrov. Njegova teža ne sme presegati 85 kg. Teža je omejena zaradi tega,ker mora letalec nositi a seboj 25 do- 30 kg orožja in opreme. Premočan človek, ki bi uporabljal predpisano vojno padalo, bi prenaglo plaval po zraku in bi bil zato njegov pristanek na zemlji premočan, Vprašanj e ie, ali bi odnesel vse zdrave kosti. Končno zahtevajo od vojaka, ki se prostovoljno javi h padalcem, da je služil v vojaki najmanj 6 mesecev.
letalci ne zapravljajo časa. Posebno vežbanje padalcev je dušeslovne narave. Tistemu, ki še ni napravil prvega skoka,povzroča pogled v zračno praznino precej strahu* Zato je potrebno,da novinca pogosto vežbamo drznosti in mirnosti ter mu krepimo prisotnost duha. .
V prvih šestih tednih se bodoči padalec z vso marljivostjo seznanja s samim padalom. Učenci ure in ure sedijo ob veliki mizi in ee vežbajo v razvijanju, sušenju in spravljanju padala.To delo je zelo važno. Malomarna izvršitev bi pomenila smrt. Kmalu nato se novinec seznanja s tisoči gub in z razsežno mrežo vrvic in svilenih niti,ki sestavljajo padalo. Naučiti se mora odmotati in zamotati padalo v teku ene u— re.Vsako padalo ima posebno označko z beležko v kakšnem stanju je padalo, to zato, da se že v naprej i-zognemo ogromni odgovornosti,ki bi jo povzročilo defektno padalo. , . , .
Uvežbanje v skakanju pričenja z vrstb vaj,ki i-majo namen,da padalcu zajamčijo potrebno formo. Mnogo vaj je potrebnih za krmarjenje v zraku, za pravil* no skakanje,pritrjevanje padala za odskoke in doskoke, posebno pa za odpiranje padal.
Skok s padalom zahteva čvrste mišice rok in ram. Zaradi tega se padalci prav pridno vežbajo v plezanju po vrvi.Ti gibi so namreč najbolj podobni gibom, ki jih bo padalec uporabljal v trenotku svojega pristanka na zemljo. Ostale vaje so precej podobne cirkuškim vratolomnostim. Padalci morajo ume ti, da u-ravnovesijo vsa nevarna gibanja, ki jih povzroča padalo v zračnih višinah.Če je nihanje padalca ob pristanku premočno,bodo tudi bunke,ki jih bo dobil precejšnje. Točno je,da padalec,ki prihaja iz neba nikdar ne ve ali bo njegov pristanek sličil pristanku lahkega peresa na zemlji ali paketu premoga.
Vse vaje padalca morajo biti čimbolj podobne po gojem resničnega skoka e padalom.Že poprej smo dejali,da je skakalni stolp visok 50 metrov. Ko je padalec prekoračil višino desetih metrov pri vežb&nju, prične z vežbanjem odpiranja pomožnega padala. Vede-
ti namreč moramo, da soangleški padalci najboljše zavarovani. Nosijo namreč dve padali. Glavno padalo na hrbtu.To padalo ee odpira avtomatično v trenotku, ko padalec doseže določeno hitrost padanja. Pomožno padalo, ki ga nosi na prsih pa pride v poštev samo v slučaju, da bi glavno padalo iz kakršnegakoli razloga odpovedalo.Pomožno padalo se ne odpira avtomatično, pač pa ga mora padalec sam odpreti med padanjem. Odpiranje tega padala izvrši padalec tako, da potegne za obroč, ki je pritrjen na pomožnem padalu. Tudi za tako izjemno delo se mora padalec izvežbati. Ko torej prekorači dcsetmetersko višino prične z vežbanjem potezanja za obroč med padanjem. Zaključne vežbe se vršijo s skakanjem iz avijona.Najprej posamezni skok s 500 metrov višine, nato skok treh padalcev z višine 400 metrov, skok šestih padalcev, nato dvanajstih padalcev z iste višine. Nadzor nad temi skoki vršita dva častnika. Prvi je v letalu, drugi na zemlji.
Oglejmo si skupino padalcev v štirih skokih, ki jih predpisujejo pravila.Skušnji sami pravijo "H izpit". Padalci ga pričakujejo po veliki večini s popolno mirnostjo. Nervoznosti ni med njimi. Postroje-ni v čelni red odkorakajo proti transportnemu letalu,ki ima pripravljene motorje. Ramena so jim pokrita z ovoji obeh letal. V nekaj trenotkih že sedijo drug poleg drugega. Ko je padlo povelje za odhod, se prične letalo dvigati in doseže že v najkrajšem času določeno višino. Nekateri padalci se razgovarjajo, drugi molče. Poveljnik posadke zapoveduje« "Na moje povelje se dvignite in napotite proti odprtini drug za drugim. Vsak naj zavzame svoje mesto in ko posameznika sunem z nogo, naj odskoči."
Povelja so enostavna.Vendar vsak padalec nehote po svoji dolžnosti misli na nezgode, ki so se zgodile drugim padalcem.Njihov tovariš se je še pred kratkim ponesrečil, ker se mu njegovo glavno padalo ni odprlo, med padanjem pa je pozabil potegniti pravočasno za obroč pomožnega letala. Drugi se je obesil na krilo letala.Medtem ko so ga njegovi tovariši reševali in prinesli v letalo, je bil nezavesten.
Motorji letala so znižali svojo visoko pesem. Trenotek skoka prihaja. Sleherni padalec zagotavlja, da ničesar ne misli.Ali misliti mora. Skočiti mora v desni smeri z dvignjeno glavo, v naslednjem trenotku se mora obrniti z boki proti ozadju letala zato, da se padalo svobodno lahko odpre.
"Pokonci!"
"Preglejte opremoI" - Vsak padalec pregleda ali je njegovo padalo pravilno nameščeno in ali je obroč pomožnega letala na-ugodnem mestu.Vsak padalec preišče tudi padalo svojega tovariša, ki stoji pred njim.
"Na mesto1" V tem kritičnem trenotku se slehernega padalca polasti nek poseben občutek.
"Ste pripravljeni?"
"Pripravij eni."
"H vratom!"
Vodnik skupine zavzame mesto odskoka;drži se na pragu vrat, kolena drži narahlo upognjena s stopali na robu letala.
Sunek v nogo*
"Odskok!"
"Hiii"l Zračna praznina je požrla moža. Vsako sekundo postaja manjši in že skače drugi, tretji,četrti za njim.
V	osmih sekundah je skupina zapustila letalo. Vidijo se samo bele lise razprostrtih padal.V 24 ali 25 sekundah bodo na tleh. Za danes zadostuje samo,da pokažejo primerno ateriranje, ali pozneje po 16 tednih vežbanja preidejo padalci na skupinsko manevriranje. Tu je sedaj ves letalski bataljon.Prihajajo z neba opremljeni z zemljevidi, živili, kompasom, pištolo in dvemi ročnimi bombami.Njihovo orožje* puške, mošnarji, strojnice, municija jim sledi z malimi padali. V manj kakor pol uri mora biti ves bataljon na zemlji popolnoma opremljen, zavzeti mora položaje in pričeti z borbo.
V	angleški armadi prav posebno pazijo, da bi bilo čim manj človeških žrtev. Hazardnih skokov tudi ni. Moštvo tvorijo sami prostovoljci. Poleg sabotažnih aktov in dezorganizacije sovražnih komunikacij, se padalci uporabljajo v večjem številu tudi za direktno borbeno silo.Navpični napadi bodo v bodočnosti verjetno odločevali v posameznih bitkah. Res je, da so padalci danes šele v razvoju, vendar je tudi res, da bo ta vrsta orožja tudi še pozneje igrala v posameznih armadah zelo važno vlogo.
Prve padalce je izvežbala že davno pred sedanjo vojno sovjetska armada, ki tudi v sedanjih bojih zelo učinkovito uporablja to vrsto oborožene sile.
3unok s Kopernika
Bilo je na dan av. Antona Padovanskega v tistem etračnem letu,ki nam je ostalo vsem v mozgu in< krvi,
V mali kmečki izbi ,1e stala ob oknu mlada Mara Stojilkovid in upirala pogled tja proti Kopaoniku. Jovo! Že nekaj tednov je bil njen mož, tam zgoraj ▼ zasneženi samoti in niti en sam trenotek se doslej ni bala zanj. Danes... pri kolovratu se ji je konec trgal vsak trenotek in teški krov strehe je cvilil, kakor da ga pritiska mora. Dušan, triletni fantiček se je urezal v palec. Rdeči sledovi v snegu gredo točno v smeri Kopaonika. Enoletna Slava ima že nekaj ur sem,modro znamenje na čelu,sam Bog ve odkod. Stari Stojilkovid se je teško obrnil na črvivi klopi. V hlevu je živina nekam čudno nemirna kakor v časih,ko se bliža nevihta.
Ali Mara je Šumadinka in še žena četnika povihu, zato ne pozna bojazni "Da bi nas Bog rešil vsega zla" je vzdihnila in nadaljevala z delom. Švabi so sicer pobrali vse predivo.ali nekaj se ji ga je vendar posrečilo skriti izpred oči sovražnika.
Po široki cesti je jezdil nemški narednik Schmidt.komandir proslulih S.S.Namenjen je naravnost k njej in če predno je utegnila Mara dobro premisliti, kako, kaj in čemu, je bil že na vratih.
"Kaj želite?"
"Kje je Jovo Stojilkovid?"
»Ga ni tu!"
"Ali ste vi njegova žena?"
"Da" je ponosno odgovarjala Mara.
"Ali veste kje je?"
Mlada Šumadinka ne laže. Molči.Narednik Schmidt je nestrpno prestopil dvakrat, trikrat - nato pa nejevoljno ponovil: "Ali veste kje je Jovo Stojilko-vid?"
"-Da"
»No torej! Kje?"
"-Tega vam ne povem!"
"He, prisilili vas bomo,da nam pokažete njegovo skrivališče!"
Mali Dušan se je ovil materi ob krilo in molel svojo obvezano ročico proti njenemu obrazu. Pobožala ga je po glavi, se nasmehijala, nato pa z vso odločnostjo dejala odurnemu Nemcu v brk: "Tega vam pa že ne povem!"
Beseda je bila tako odločna,da je Nemcu kar sapo zaprla.
Že čez nekaj minut Je prišla švabska patrola in odpeljala starega, slepega Stojilkovida. Komandant patrole Je Mari prečital generalovo povelje:
"Če se Jovo Stojilkovid tekom treh dni ne javi, bo njegov oče namesto sina - ustreljen. - KREISKOM-MANDANTUB, BRUS."
Sramoten sprevod se je pomikal proti banovinskemu hotelu,kjer je paševal švabski major. Nekaj Starcev,žena in otrok je e sovraštvom v srcu in škripajočimi zobmi stalo ob o-beh straneh ceste.Kjer je stari Stojilkovid zaslutil po godrnjanju svoje rojake,je dvignil zvezani roki in vzkliknil: "Ne izdajte mi sina!" In kakor na povelje so odgovarjale žene in starci: "Ne boj se stari, med nami ni izdajalca!"
Dan je leden. Na redkih kocinah starca se je u-sedel srenj, švabski vojaki imajo zavihane ovratnike ogulenih vojaških plaščev. Hotel je mogočno razsvetljen.Pruski major je povabil najodličnejše pripadnike pete kolone iz Zemuna in Pančeva na proslavo -švabske zimske pomoči. Ali po naše povedano, povabil jih je,da pokusijo pristno šumadinsko slivovko in se založijo z naropano užičko slanino in ostalimi dobrotami, ki naj potolažijo lačne švabske trebuhe.
Stara babica Stojilkovid se je nemirno premetavala po postelji in molila. Tega vendar ne bodo storili: starega nedolžnega očeta? - Da,storili bodo to saj so vendar Švabi! "Sveta božja porodnica,pomagajt Ti najbolje veš kako je, če se človeku vzame najdragocenejše! Reši mi moža!"
Mara je klečala ob postelji svojih otročičkov in si vrtala pesti v obe očesni duplini.Bila Je brez misli, brez solz in tudi moliti ni mogla. Od časa do časa se Ji je izvil iz presušenih ust vzklik: "Otroka, vajin oče!" Šele proti jutru je omahnila na malo zibelko.
Še predno se je drugi dan pokazala zora na obzorju se Je Mara vlekla po slabo izhoj.eni poti. Nič ni vedela, ali naj osvobodi starega očeta, ali naj
poišče moža ali pa ugonobi švabskega majorja. Tu pa tam so jo srečavale žene: "Uboga Mara, ali je res?" Samo "da" je dejala in že je zginila za voglom zadnje hiše.
Major Knobel nima časa niti za moledovanja niti za obupne grožnje. Narednik Schmidt, ki ima sam ženo in kopico otrok, je še ohranil v srcu iskrico človeka. Odločiti psi ne more ničesar, ali dovoljenje za obisk starega očeta Je vendar preskrbel.
"Oče!"
Iz vlažne in mrzle globine kleti se je dvignila suhljata in strta postava. V hipu sta se strnili telesi žene in očeta četnika - junaka, zaradi katerega leži starec v okovih. Dolgo časa ni bilo slišati niti besede. Ko so se zgoraj zapirala vrata se je stresla klet, drugih glasov ni bilo. Končno je starček dosegel z okovanima rokama Marino čelo: "Moja Mara, saj rad storim to."
Mara se je prestrašila starčevih besed. Čutila je kakor,da se ji Je vrv zadrgnila okrog vratu, vendar ona ne sme zamolčati Jovine misli. "Jovo tega ne bo nikdar dopustil."
Nad temi besedami pa se je starec razhudil. Saj niste vsi skupaj znoreli! Nepotreben starec, ki Je vsem samo v nadlego. Nekoristen slepec, - in zdrav mladenič, mož z ženo in otroci,ki je šele pričel živeti ; to Je vendar tako različno breme na Gospodovi tehtnici. Sinu bi ukradli polovico življenja, njemu bo prihranjenih pa morda par let nesrečnega in nadležnega životarjenja. Ne in še enkrat ne! Sam Bog ga je izročil Švabom, namesto sina in to zaradi domovine in zaradi otrok.
"Jovo tega ne bo nikdar dovolil, oče!"
Starček pa je neumoren v prepričevanju, da njegovo življenje nič ne pomeni.
Mara je pritisnila okovani roki starčka na prša: "Bog vas blagoslovi!" Stari ni pustil, da Mara odide iz ječe, predno mu ni obljubila, da se bo zgodilo tako kakor želi on.
a
Naslednjo noč so prihajale ženice, da tolažijo nesrečno Maro. Švabski major se samo igra,ker bi hotel prisiliti povratek mladega Stojilkovida. In vendar niti ena teh dobrih ženic ni verovala v svoja lastna tolažila. Na stotine misli, sklepov in tudi tipanj je blodilo Mari po glavi. Končno se je proti Jutru odločila,da poišče nasvet pri njemu, ki ima e-dini pravico zapovedati, kako in kaj.
V	nekaj urah nadčloveških naporov je dospela do četniškega taborišča. Jovo je ravno prihajal iz nočne službe. V majhni kolibi za seno sta našla priliko za samoten razgovor.
"Jcvo, kaj boš storil?" - "Javil se bom!"
Mara bi zavpila: "In jaz? In otroka!" Ali tega ni storila, ugriznila se je v jezik in dejala: "Kdaj greva?" - "Trenotek počakaj, javiti moram poveljni— ku!"
Že čez nekaj trenotkov se je Jovo vrnil: "Greva takoj!"
Že nekaj ur sta gazila po debelem snegu in niti beseda ni padla. Viteško je prenašala junaška Šumadinka svojo strašno bol. Z vso prirojeno ji silo se je zatajevala,končno pa Je le izbruhnilo iz nje. Ali ni vse to naravnost blazno, otroke oropati očeta in to samo zato, da rešimo starega, ki sam želi smrti. Kaj čast, pravica; kaj dolžnost, če se mora mati boriti za otroke, žena za ljubečega moža!
Jovo Stojilkovid pa je njeno od srenja pobeljeno glavo tako močno pritisnil na svoja junaška prša, da je takoj utihnila. "Ali misliš,da bi to bila sreča, če bi najina otroka morala sama sebi priznati: očeta imava,ali ta je pustil starega očeta umreti,da je sebe rešil!" Nato Je še pripomnil: "Hvaležen sem ti,^da si me poklicala!"
Bližala sta se vasici.Žena ni poznala več solza 1^. tarnanja.
Strupen mraz pritiska. Žalostno poje zvon male srbske cerkvice. Nov grob jesveže izkopan.
V	sunkovitem joku vodi mlada žena slepega starčka do osamljeni poti. Mali Dušan zavriska,ko epozna starega očeta. Med tem pa prihaja iz hiše Jovo z o-kovanima rokama v družbi pruskih bajonetov. "Očka" zakriči mali Dušan. Mladega Šumadinča strese groza, vendar že v naslednjem hipu se vzpne in pritisne svoj obraz na sveža in vroča lica svojega sina, v
(Nadaljevanje na sedmi strani)
PILOTI BARA2.N1H BAIONOV
Rokavski preliv, ki loči otočje od francoske, belgijske in nizozemske obali je gotovo tisti del svetovnega morja,ki ima najgostejši pomorski promet. Bokavski preliv je živijenaka žila Anglije.
Po devetindvajsetih mesecih vojne vozijo angleški in zavezniški konvoji Še vedno skozi Bokavski preliv, kljub temu, da so Nemci po francoski katastrofi zavzeli vso francosko,belgijsko in nizozemsko obalo. Od tega časa dalje spremljajo trgovske ladje posebne pomožne vojne ladje, ki so opremljene s protiletalskimi obrambnimi baloni. Posadke teh ladij spadajo v posebne "baražne edinice" angleškega letalstva in Je njih življenje precej burno. Nevtralni časnikar, ki je precej časa preživel v njihovi družbi, pripoveduje tole:
V več ko sto potovanjih skozi Bokavski preliv niti en sam član baražne edinice ni izgubil življenja. To seveda ne pomeni, da v njihovem delu ni živ-ljenskih nevarnosti. Nemci napadajo konvoje v ožini z zraka, z morja in s kopna. Poleg tega se morajo spremljevalci konvojev boriti proti besnemu elementu, strahotnim nevihtam, snegu in ledu, megli,blisku in gromu. V vsakem času in ob vsakem vremenu morajo biti baloni na svojih mestih, visoko v zraku.
Pantje,ki opravljajo to teško delo malo govorijo o sebi. Nihče izmed njih se ni javil prostovoljno v letalstvo z željo po morskih dogodivščinah.Uvrsti-li so jih najprej v pomožne letalske edinice, od tam pa so jih dodelili baražnim oddelkom. Pred izbruhom vojne so bili ti ljudje uradniki na borzi, pravniki, časnikarji, trgovci, kvalificirani tovorniški delavci, kmetje, in tudi skoro vsi ostali poklici so dali svoj delež. Vsi smatrajo svoje novo delo kot nov poklic. Uradni dnevniki, ki jih vodijo na ladjah govore o njihovih podvigih.
NCPReSTANl BR.eZUJP6?hl NAPADI
Že v prvih dneh po francoski katastrcjfi so Nemci napeli vse sile, da zagospodarijo nad Bokavsko o-žino, saj bi to bil njihov prvi uspešni korak za zasedbo Anglije.V prvi vrsti pa so se Nemci trudili,da bi popolnoma zaprli prehod številnim angleškim konvojem. Nemški napadi s hitrimi torpednimi čolni, kakor tudi izredna delavnost njihovega letalstva nad ožino, ki je v najožjem svojem delu široka komaj 40 km, so bili v poletji 1940 na dnevnem redu.
V uradnem dnevniku sem med drugim čital tudi tole: "Ko sem stopil na krov so mi javili,da so slišali pred kljunom naše ladje brnenje motornega čolna. Pet minut pozneje smo zaslišali dve zaporedni eksploziji. Izgledalo je, da sta oba torpeda zadela isto ladjo. Bilo je sredi trde noči. Vsa okolica je izglodala kot snop žarometnih žarkov.Zdelo se je kakor, da je vsak zemljan, kolikor nas je bilo takrat v morski ožini, postreljal v zrak vse kar je imel pri roki. Škrlatni in zeleni izstrelki so risali smele loke po črnem nebu. Imel sem vtis kakor, da nihče ne ve kam in kaj strelja.
Torpedni čolni so bljuvali svetlobne rakete na vse strani. Od povsod so udarjali zamolkli: "čof, čompf, fijum, čopil-ofiiil" H sreči je vse to letelo mimo nas.V naslednjem trenotku sta se na desni strani pojavili dve svetlobni raketi, pritrjeni na padalih. Bazsvetlili sta okolico, da je izglodala kakor po dnevi.Takoj nato se je oglasil silen tresk,ki smo ga že pričakovali. V prvem hipu smo mislili, da je bila zadeta ladja, ki je plula tik za nami, toda v svetlobi raket smo opazili,da mirno vozi v naši Iraz-di.
$TUK€ NAPADAJO - NATO 6HANATC
Strahotno brnenje in ogabno žvižganje v temnih višinah nas je opozorilo,da se bližajo ŠTUKE. V zraku jih je bilo kakih 30. Večinoma so bila letala tipe "JU 87",ki so jih spremljali lovci "Me 109"• lovci so pričeli zažigati naše balone,strmoglavci pa so se spuščali na nas kakor, da bi bili na paradi.Naših letal nismo opazili nikjer,toda Nemci so bolje videli, to smo spoznali takoj ko so se pričeli obračati. Komaj je zadnji strmoglavec pokazal hrbet so prifr-čali preko jarbol naši lovci in v naslednjem trenotku smo videli v svetlobi gorečih balonov, kako sta dva s trmo glave a v plamenu treščila v mokro grobišče. r
Pozneje so Angleži spremenili svojo taktiko. Že na prihodnjem potovanju niso imeli nemški lovci tako lahkega dela z zažiganjem balonov.
Tako so stvari izgledale v avgustu 1940. Napadi, so se nadaljevali, toda zavezniški konvoji so še naprej vozili skozi preliv, kadarkoli sc je pokazala potreba.
Dva meseca pozneje so Nemci zopet z vso silo poskušali ustaviti konvoje.Izvleček iz dnevnika daje najboljšo sliko:
"2033: S francoske obale so nas pričeli Nemci obstreljevati. Granate padajo med ladjami.
2102: Obstreljevanje je prenehalo. Našteli smo 74 izstrelkov.
2130: Ponovno obstreljevanje. To pot strelja neka druga baterija.
2217: Obstreljevanje je prenehalo. Našteli smo 17 granat. Nekatere so padle zelo blizu.
2235: Zopet je pričelo obstreljevanje. Granate so v zraku okrog 75 sekund.Vsa obala odseva od topovskega ognja.
0630: Dani ee. Konvoj je nepoškodovan.Vsi baloni so v zraku. Vse v redu."
Od tedaj naprej so Nemci redno obstreljevali vsak zavezniški konvoj.Vendar se zaradi tega ni nihče razburjal.Kakor hitro je konvoj prispel na "strelsko galerijo" so mornarji enostavno poiskali zaklonišča na krovu, da jim drobci granat niso mogli do živega. To pa je bilo tudi vse.
N€MO SO se NAV6UCAU
Končno so Nemci, kljub njihovi legendarni samo— glavnosti uvideli,da je napadanje konvojev jalov posel in da se z glavo,četudi ima prusko trdoto,ne more skozi zid. Vspodbuda pa je sedaj prešla v druge roke. Če se danes oglasijo topovi na francoski obalh je to znak,da sta RAF in angleška mornarica na delu. Tudi v uradnem dnevniku danes beremo drugačne stvari: "Topovski ogenj smo opazili pred francosko obalo. Naše vojne ladje napadajo nemški konvoj. Gledamo veliko nemško ladjo, ki se potaplja."
čeravno sovražnik ne napada več angleških konvojev JLn se zibljejo polnoštevilno vsi baloni v zraku, kruto in neusmiljeno vreme pogostokrat prekinja vsakodnevno dolgočasnost, ki se kaj hitro spremeni ir tvegano in neprijetno pustolovščino.
V temni oktoberski noči je veter dosegel ura— gansko moč. Konvoj je le z veliko težavo napredoval. Včasih je izgledalo, da ae sploh ne premika. V dnevniku čitamo: "Bred Doverom je veter tako močan, da prav za prav vozimo rakovo pot. Ko se je zdanilo je postal vihar še hujši. Ogromni valovi se nam valijo nasproti. Vsi mali baloni so odtrgani, veliki še vs-trajajo. Opoldne ee je situacija še poslabšala. Napredujemo z brzino dveh vozlov na uro. Pogostokrat smo morali balone spuščati na največjo operativno dolžino. Baloni se kakor pošasti spuščajo proti morju, da v naslednjem trenotku z bliskovito hitrostjo švignejo na najvišjo dolžino. Posadka budno pazi na vsako kretnjo balona.Kljub temu se je balon ob 14.30 odtrgal in izginil v zraku,ki je ves prepojen z morsko peno. Vikar piska in tuli. Samo z največjo težavo napreduje teško natovorjeni konvoj."
Mnogo posadk baražnih edinic je že prejelo odlikovanja za junaštvo ln požrtvovalnost v izpolnjevanju svoje teške in naporne službe.
1AH6U2I Nimajo
JHEČE!
TTzpoclcbtooccga Edtiiha
\>J MAbAUlVAMe Z 5UTW»tt
OBSODBE V LJUBLJANSKEM PROCESU - "Corriere della Sera" od 25.dec.1941 sporoča iz Ljubljane: Pred vojnim sodiščem v Ljubljani je bil zaključen proces proti 16 slovenskim komunistom, obdolženim napada na štaci j sko poveljstvo v Ložu. - Sodišče je obsodilo NA SMRT naslednje o-bdolžence: Šercer Ljubomir,Verbič I-van, Larič Valentin, Kogoj Rado, Kranjc Karel, Lipovec Filip, Žagar Ignac in Janežič Ladislav. - Za isti delikt so bili obsojeni na visoke zaporne kazni: Kelviser Franc,Guidiza (Gostiša?!) Alojz,Walla (Hvala?!) Emerik, Koželj Jožef in Miklavčič Milan. Na 20 let ječe sta bila obsojena: Gabrovec Friderik in Marok Dragomir. Radi pomanjkanja dokazov je bil oproščen Krajner Viktor.-Obsodba je bila izvršena v bližini Ljubljane 23. t.m. ob zori. Pred ekzekucijo je bila smrtna kazen Lipovca in Janežiča spremenjena v smrtno ječo. (Stefani)
ISTITUTO Dl CPLTURA FASCISTA V LJUBLJANI - Že pred dvemi leti so Lahi ustanovili v Ljubljani "ISTITUTO Dl CULTURA" kakor so ga takrat imenovali. Sedaj so zavod na novo osvežili in mu dodali še zveneči dodatek "FASCISTA". Ljubljančani bodo gotovo vsi srečni, da imajo v svoji sredini fašistovsko kulturo,s katero so se Lahi in fašisti proslavili vse čase.
LAŠKI HUMOR - "La Tribuna" piše: Al Cairo sono avve-nute violente manifestazioni popolari antibritannlche al grido di:"abbasso 1•Inghilterra".Giovani naziona-listi egiziani hanno gridato: "vogliamo la disfatta britannica". Sono avvenuti sanguinosi scontri tra i dimostranti e la polizia britannica."- V nočnem lokalu BADIA bodo gotovo z navdušenjem sprejeli inspiracijo odgovornega urednika Guido Milelli-ja. SABOTAŽE SE NADALJUJEJO — Na postaji Crevalcore, na brenerski železnici je dospel vlak iz Avstrije v plamenih. Med potniki je bilo več ranjenih. Oblasti niso mogle ugotoviti vzroka požara.
UBOGI RUSI - "Regime Fascista" sporoča, da so odšli po božičnih praznikih prvi oddelki albanske vojske na rusko fronto.
TISKOVNI SKLAD "BAZOVICE" - Gdč. Terez Zwblf nam je izročila v sklad "Bazovice" Pt. 400.- Prav prisrčna-hvala!
VISOKA ODLIKOVANJA JUNAKOM MORJA - Nj. Vel.kralj Pe-ter je odlikoval s KARADJORDJEVO ZVEZDO Z MEČI ČETRTEGA RAZREDA, na predlog gosp. vojnega ministra,bri-gadnega generala Draže Mihailoviča;poročnika bojnega broda MILANA SPASIČA, torpednega častnika kr. broda "ZAGREB" in poročnika bojnega broda SERGEJA MAŠERA, artilerijskega častnika na istem brodu. Imenovana 0-ficirja sta 17.aprila 1941, po kapitulaciji jugoslovanske armade, pognala v zrak kr. brod "ZAGREB", ker ga ni bilo mogoče rešiti iz rok sovražnika. Pri tem sta oba hrabra častnika našla junaško smrt.- Pokojni poročnik bojnega broda g. Sergej Mašera je Slovenec in sin narodnega in zaslužnega profesorja,ki je dolga leta poučeval v Gorici, sedaj pa je v Ljubljani.
DRUGI FANT nam piše: V imenu vseh tovarišev se prav lepo zahvaljujem vsem, ki so nas tako bogato obdarili za božič in Novo leto. Na žalost, sedaj rečemo lahko samo hvala, ko pa se bomo vrnili v osvobojeno domovino bomo poskušali odolžiti se našim vrlim rojakinjam, ki so toliko dobrega storile že poprej, ko smo še bili po raznih taboriščih,- Nemirno je bilo naše življenje ko smo bili doma. Mnogokrat me je vest pekla, da moramo podpirati tujca, se zanj mučiti in trpeti, v zahvalo pa biti še zasramovani. Končno so nas nasilno zagrabili in odpeljali v vojno,ki ni bila naša vojna. Zapuščali smo dom,starše in vse, vse, kar nam je bilo dragocenega. Pognali so nas po onem morju, ki ga vsak laški vojak izgovarja s strahom in bojaznijo v srcu.Tudi nam Slovencem se na tem morju ni godilo bolje. Komaj smo pričakali trenotka, da pogreznemo nogo v pesek. Ali tu je nastajalo novo gorje. Tisti pesek,ki smo si ga na vožnji toliko želeli, mi je omračil oči, da nisem mogel čitati materinega pisma. In vendar bi tako rad videl njene u-krivljene črke in poteze njene žuljave roke; matere, ki je vzgojila svojega sina,da ga tujec ugrabi in da pomaga krepiti laško bojazljivost. Vrgli so nas v borbo,ki pa se je hvala Bogu kmalu izkazala kot slabo delo. Stradali smo za žive in mrtve, kajti našo prehrano je požrlo Sredozemsko morje, pa tudi veliko število naših tovarišev je zagrnilo morje. In zakaj vse to? Samo radi tistih, ki začasno še pestijo našo zemljo in ki so tako lakomni na vse kar ni njihovega. Trpel sem kakor še nikdar." Zapirali so nas v mreže bodeče žice kakor prave zločince,puščali so nas lačne,žejne in premražene, in vse to samo zaradi pohotnosti po zavojevanju in uničevanju tujega. Ali moja usoda se je hvala bogu obrnila na tisto pot, ki je bolj gladka in udobna. In po tej poti korakamo sedaj ter že teško čakamo dneva, da se pomerimo z njimi,ki se zavedajo, da smo desetkrat boljši od njih. Čakamo z nestrpnostjo trenotka,da se maščujemo nad tistimi,1 ki so nam pokončali naše najdražje, naš dom! Kot vihar bomo drveli in prisegamo,da se bo bazoviška zemlja stokrat bolj napila njihove krvi, kakor pa je v-pila krvi naših junaških tovarišev Slovencev.- Obilo sreče in vse najboljše vam želi - Eden prvih slovenskih prostovoljcev.
TRAGEDIJA V ROČINJU - Vladimir Dugar, star 34 let se je s svojo ženo Kristino sprl. Medtem ko je žena hitela v karabinijersko postajo je tudi on skočil iz hiše in zdrsnil na.stezi,ki vodi ob Soči,padel v vodo in utonil.Še isti večer so našli truplo nesrečnega Dugarja v bližnjem tolmunu Soče,pri tem pa so naš li tudi truplo kmetice Flore Gerbec, ki je stanovala v bližini in ki so jo že nekaj dni pogrešali. DALMATINSKI MILIJONAR ANDREJ PAPIČ UMRL V TRSTU -Na novo leto je umrl v Trstu 87 letni milijonar An-drej Dadid,katerega premoženje so cenili na 20 milijonov dinarjev. Dadid je bil lastnik tudi velike palače v Splitu ob Dioklecijanovi palači.
JUtlNKtKOPAOIMKA »aa.u.v, , .„«•.)
zadnji pozdrav.Mala Slavina mu pritisne poljubček na ustna, medtem pa vojaki surovo odrivajo nesrečno ženo. Povelja zadonijo...
Mara Stojilkovid je oddala otroka sosedi. Usta ji gorijo na bledem licu.S silo hoče k obsojencu,voski pa jo z vso prusko grobostjo odrivajo. Prota Ivkovič je zmolil molitve za umirajoče.Včasih mu je ušla med molitev tolažilna beseda.Jovo z občudovanja vredno mirnostjo gleda v oči svoje žene, na njegovem obličju se ne zgane niti ena sama mišica.
Narednik Schmidt je izročil obvezo vojaku, naj jo priveže obsojencu čez oči, ali Mara mu jo je strgala iz rok in jo razcefedrala. Vojaki so naskočili Maro, narednik Schmidt pa jih je zavrnil in strumno pozdravil junaško SrbiJanko. Vojaki so se postavili v red. Mara je sedaj svobodno lahko pristopila zadnjikrat k svojemu možu, ga objela in poljubila.
Medtem ko so ženske naokoli ječale, se je Mara še enkrat vrgla svojemu možu v objem in sedaj prvič in zadnjič zajokala, da so se staremu naredniku Schmidtu utrnile solze.
Z rokavom plašča Jih Je obrisal,nato pa so padla povelja. Prota Živkovič se Je umaknil in z njim tudi obupana Mara. Slepi starec Je strahotno zakričal.
"Stili geetanden! - Hoch an - Feuer!"
"živela Jugoslavija!" je bil zadnji vzklik junaškega četnika, predno Je omahnil v sneg.
GC9C3 CD© (?<3GeG0
DIVINA COmEDlArl
V INF ERNO CANTO XX\V.
Kaj Libija ae a evojim peskom skrije? da strašnega gorja, ki tam v nebo ae vije ne čuješ ti Benito Mussolini! A večja naj ne skoti se zalega in z njo gorje, nje pesek in Btijopije-peklensko vroča tropa in zemlja, ki meji ob vroče Bdeče morje.
A sred’ križark britanskih in njih jeklen*ga tropa,
Lah dirja nag, v bojazni in prazni nadi, izhod dobiti, četud* politi v senci periskopa!
Topovi uperjeni so spredaj, vzadl; kdor hoče čez, ga čakajo britanski gadi!,
To slika stvarna je, moj Mussolini, le pazi, da še sam ne zgineš v morski globočini!
BOBNARSKA KRIZA Rt/fcHA
Le najbolje posvečenim je bilo znano, da je pri naši muziki vladala v zadnjih dneh teška kriza. Boben ni pa ni funkcijo-niral. Posebna komisija sl je belila glavo, ali Je koža pretanka oziroma ali so bobnarjeve mišice prešibke. Kapetan, g.dr. Osten, ki ima med nami rečeno sijajno godbo, je ugotovil,raz-krizo rešil, na način, ki ga kaže slika.
ŽULI PRSTE ADOLF HITLER, DA BI PLES BIL ČIMBOLJ HITER!
AL»ZAMAN SO VROČE ŽELJE TISTIH,KI ŽE SPAK JIH MELJE!
SANJE TEŽKE, FIRER SANJA, STRAŠNA MORA GA PREGANJAi TAM NA VRHU VOROŠILOV IN NA JUGU TIMOŠENKO NEMŠKO PEČETA PEČENKO!
V TREBUH NEMŠKI RIJE KRT. TOLČE KLADIVO, REŽE SRP! RES TO HUDE SO MORIJE UBOGE PANZERDIVIZIJEt
t