lo®t© XIm Sta S* V Ifubllanl, 2lTtabrtt^a 1924. f mmnm Uredništvo in upravt: Ljubljana, Šefenburgova ulica št. 6/11. V •rimludjl Ja Mi« kattkar mfl — temi« pravic« tžbaja vssk Čefrtek. Stane posamezna štev. 1 Din, mesečno Din 3 —. celoletno 35 Din. — Za člane izvod * po 60 para. ' ' • ''ogovoru mkirani '•>, (jremijeni si.? ^anizacije. Roicopi. vračajo. Reklamacije so poštnine proste. Glasilo Strokovne komisija za Slovenilo. (Pokrajinski odbor GDSJ.) Sodelovanje strokovnih in gospodarskih oganizacij. Od tmše strokovne internacionale v Amsterdamu smo prejeli poročilo, ua-se vrše med našo ia med zadružno internacionalo posvetovanja, o čim ožjem sodelovanju obeli korporacij. Na ;>.*h posvetovanjih zastopa strokovno inter-macionalo s. (judegest in zadružno pa s. Merlens. Na zadnjem sestanku je bil sklenjen sporazum v naslednjih točkah: I. Ustanovi se skupni paritetni odbor obeli organizacij. 2. Razmere in medsebojni odnošaji se urede sporazumno, zlasti tudi z ozirom na to, da se izvede mezdna gibanja v zadrugah brez stavk. 3. Na obojestranskih kongresih hod® gostje obeh organizacij. 4. Ustanovi se skupni propagandni odsek. 5. Izdela in udejstvi se načrt o ustanovitvi mednarodne delavske banke, ki bo oprta na zadružne in strokovne organizacije. * iz tega poročila je razvidno, da se tudi vrhovna vodstva obeh panog trudita najti pot do čim ožjega sodelovanja med strokovnimi in zadružnimi organizacijami. V mnogih dežfelah, zlasti v Angliji je bil ta problem še do pred kratkim še zelo slabo rešen. Prav v mnogih' slučajih so šle zadružne organizacije svojo pot in strokovne svojo. Zadružne organizacije niso vselej razumele stremljenj strokovnih organizacij in narobe fudi strokovne organizacije niso dosti pomišljale proglasiti v zadružnih podjetjih stavko, če na miren uačin niso mogle uveljaviti mezdne pogodbe med načelstvom zadružne organizacije in med njenimi nastavi jen c i. Kakor vse kaže se sedaj trudita obe intemacijonali taka vprašanja spoia-zumno rešiti. Nedvomno je, da bosta imeli od tega sporazuma obe organizaciji velike koristi. * Pri nas v Jugoslaviji, zlasti še v Sloveniji je to vprašanje še istotako popolnoma neobdelano. V celem našem zadružnem pokretu je žalibog le malo častnih izjem, ki bi se zavedale, da je prospeh in razmah zadružnih organizacij šele takrat mogoč in zagotovljen če se naslanja na ostale panoge delavskega gibanja. Veliko zadružnikov, vidi^ v svojih konzumih čisto navadno tržišče, ki naj jim izplačuje dividende, ne ve pa, da imajo konsumi funkcijo kot sestaven del delavskega pok reta. Ne vedo, da so bili konsumi usla-novljeni šele takrat, ko so delavci v strokovnih organizacijah spoznali, da bi jim taka zadružna organizacija lahko mnogo koristila v mezdnih in drugih bojih. To naziranje je v strokovnih organizacijah prodrlo in šle so na delo. da si ustanove pomožno organizacijo, ki naj bo njihova gospodarska opora. Tak je bil normalen razvoj in kjer so se zadruge tega zavedale, tam so dobro uspevale tudi zadnja leta, ko je razkol drugim organizacijam mnogo škodoval, dočim se je pred zadrugami ustavil. * Ali tudi v Sloveniji se je pričelo obračati na bolje. Lanski kongres Kon-sumnega društva za Slovenijo je še skoro soglasno plaval v smeri, da se 'konzumno društvo popolnoma separira od ostalega pokreta. Celo inserat »Delavcu« in >Kresu« je bil v ta namen ustavljen. Nam je bilo tega sklepa žal, ne radi nas, temveč radi kratkovidnosti tistih zadružnikov, ki so zalo, da prihranijo par dinarčkov, se odpovedali moralni in agitacijski zaslombi tiste organizacije, ki je zadružno misel z vsem svojim agitacijskim in izobraževalnim aparatom gojila in razširjala. Mi smo molčali, ker smo vedeli, da se bodo prej ali slej pokazale posledice. In posledice so tukaj! Lahko rečemo, da člani konzuma niso bili še nikdar tako brez vsakega idejnega poleta in brez volje in veselja do ustvarjanja kakor v letošnjem letu. Duh ki veje po zadrugi je hladen in kramarski, in seveda ni v stanju zazibati veliko armado zadružnikov, k ustvarjanju in žrtvovanju za prospeh zadružnega podjetja. Zadruga je dospela na mrtvo točko zato, ker je izgubila izpred oči cilj h kateremu bi morala stremeti in h kateremu streme ostale delavske organizacije. Mnogi zadružniki so' spoznali, da je trebil nujne spremembe v tem vprašanju. Zavedli so se, da morejo vrniti kon-zumom zopet polet le strokovne organizacije, ki se naslanjajo na najbolj živ element delavskega gibanja. * Ti glasovi postajajo vedno jačji, ki zahtevajo da se mora najti pot po kateri bosta zadružna in strokovna organizacija skupno korakali. Nekateri nameravajo staviti na bodočem kongresu Konzumnega društva, predlog, naj se na kongres povabi tudi zastopnika Strokovne komisije, ki naj dobi referat o teni vprašanju in ki naj ima na kongresu posvetovalen glas. Strokovna komisija, kot vrhovna zastopnica strokovnili organizacij v Sloveniji, takega vabila gotovo ne bo odklonila, zlasti šo ko tudi njena interna-cijonala tako pot odobrava. D,-. narry w. uidier Delavske banke. (Odstavek u članka: Razvoj amerikan-sluh strokovnih organizacij v »Die internati ona\e Geverkschaltsbevegung*.) Že več let sem je predstavljalo delavsko gibanje v Ameriki z ozirom na denarna sredstva strokovnih organizacij in o&ebne prihranke njihovih članov veliko denarno moč. Te moč’ pa se ni nikdar izkoristilo. Strokovne organizacije so nalagale svoje tisoče in v nekaterih slučajih milijone dolarjev po raznih kapitalističnih bankah. Ako se šteje prihranke članov, dobimo še vse večje svote. V nekaterih slučajih so delali strokovnim organizacijam težave pri izplačilih denarja, ki je bil izposo- jen podjetjem, ki so se proti njim bojevale. Potreba po potrebnih kreditih in upanje, da ostane delavstvu ohranjen del dobičkov privatnih bank; dalje uverjenje, da bi mogla služiti kontrola kreditov v to svrho, da bi prisilila delavstvu absolutno sovražno razpoložene podjetnike k delavstvu prijaznejši politiki; končno splošna želja po večji denarni in industrijski moči v svrho vzgajanja delavstva k samostojnemu vodstvu industrij so bili faktorji, ki so pre-okrenili pozornost strokovničarjev na zanje dosedaj skrivnostno polje bančnih poslov. A meri kanski strokovni zvezi priključena »Mednarodna zveza strojnih ključavničarjev, ki stoji pod vodstvom Wil-liaina H. Johnstona, enega najnaprednejših amerikanskih strokovničarjev, je bila pi va organizacija, ki je mobilizirala svoje finančne sile. Z nakupom delnic je spravila pod svpj vpliv banko »Com-mercial Bank« v Washingtonu in si je pridobila končno toliko delnic, da je zadobila v vodstvu banke premoč in da je. odločala v osebnih vprašanjih. V maju 1. 1920. je ustanovila organizacija svoj zavod Mount Vernon Sa-vings Bank . Pri tem je povabila občinstvo na podpisovanje delnic, med tem ko je obdržala večino delnic v svojih rokah. Drugi, še večji poskus je bil poskus strojevodij, največje železničarske organizacije, ki je veljalo do pred kratkem tudi za najbolj konservativno amerf-kansko organizacijo. (Velike železničarske organizacije stojijo še izven Ameri-kanske strokovne zveze.) V novembru 1020, nekaj mesecev po drugem poskusu strojnih ključavničarjev, je ustanovila ta zveza s kapitalom 1 milijona dolarjev (danes nad 300 milijonov kron) lastno banko v Clevelandu. V nasprotju z banko kovinarjev je ostala ta banka docela v rokah strokovno organizira-.Ih članov. Večji del akcij so obdržale stro-k.ivn-' cru mizacije zase. manjšino pa so porazdelile med svoje člane. Privatne banke v Clevelandu so se dolgo trdovratno borile proti novemu zavodu, s tem da ga niso pripustile h kliring prometu in da so mu naznanile, da ga v>> smatrajo za bančno podjetje. Koncem koncev pa je nov zavod ta odpor v ko i-kurenčnem boju zlomil. Zavod se je razvijal lako naglo, da je imel koncem leta 1023 skoro 15 milijonov dolarjev (Po našem sedanjem valutnem kurzu 1500 milijonov kron!) Na podlagi leh uspehov je kupil zavod pozneje eno najlepših bančnih poslopij v Clevelandu za svojo podružnico v Euclid-Street. Nadalje je zidala 20 nadstropij visoco centralno poslopje. Zagotovila si je velik vpliv na eno največjih amerikanskih bank. — Empir Trust Compagnie — in namerava otvoriti podružnice v Nev,-vorku in v drugih mestih. Te delavske banke niso prave zadruge in ue pravi kreditni zavodi. Imenovali so jih med drugim kot neke vrste podjetja strokovnega kapitalizma . Strokovna organizacija ima večino delnic v svojih rokah in obvladuje vodstvo. Vsaka delnica, da pravico do enega glasu. Člani strokovnih organizacij bi najbrž »e bili zadovoljni, če bi kupile njihove organizacije za stotisoče do larjev akcij, a bi imele pri tem samo en glas. Nekaj sličnosti z zadrugami, pa te banke 1& imajo. Dividende ne smejo znašati več ko 10 odstotkov, — preostali dobički se morajo dati v rezerve ali pa razdeliti med vložnike. Poslovanje teh bank pri posojanju in nalaga iju denarja je zelo previdno. Pri tein se cesto dogaja, da se posoja denar oni n, ki jih ostala bančna podjetja zato so a-žijo, ker so delavstvu prijazni. Dalje so se krediti že zato odklonili, ker so bili prosilci prehudi nasprotniki delavskega gibanja. Končno podpirajo banke delavce pri zidanju hišic in podpirajo zadružna podjetja. Trelia velika mednarodna organizacija, ki se bavi z bančnimi posli je zveza amerikanskih oblačilnih delavcev. V juliju 1922 je otvorila ta zveza banko v Chikagu, spomladi 1923 pa drugo v Newyorku. Oba zavoda imata jiad mi- lijon dolarjev vlog in se zelo/naglo razvijata. Vsa posest teh akcij je v rokah članov organizacije oblačilnih delavcev. En član pa ne sme imeti več kakor tri delnice. Osem izmed 3Otih članov ravnateljstva se volijo izmed članov osrednjega odbora organizacij«. Glavni ravnatelj, glavni blagajnik in drugi višji uradniki so bančni strokovnjaki z dolgoletno prakso. Delavske banke — pošiljajo edine izmed vseh amerikanskih bank — prihranke ruskih priseljencev v domovino. Tudi druge organizacije so zapadle bančni epidemiji«. Velika industrijska zveza v Ne\vyorku, zveza železniških uradnikov v Cincinnatiju in razne druge krajevne zveze delajo na tem polju. Danes se ne da še prav presoditi, kakšne posledice bodo koncem koncev li poskusi za strokovno gibanje imeli. Ali bodo postali strokovničarji vsled sodelovanja z Odtalim bančnim svetom konservativnejSi? Ali ne bo želja, da se nič ne ukrene, kar bi morda bančne zavode molilo, v kritičnih dobah vodstvo strokovnih organizacij slabo vplivala? Ali pa bo udejstvovanje na no»'h poljih in dokaz, da znajo voditi delavske organizacije velika podjetja, kar je bilo prej monopol finančnikov vzbujalo željo po novih osvojitvah? Ali bo to uspešno, ali z napakami združeno, ki bi znale spraviti celo delavsko gibanje ob kredit? Najbrž bodo rezultati mešani; vrstili se bodo uspehi z neuspehi, zaznamovala se bodo najbrž napredna in nazadnjaška stremljenja. Jaz za svojo osebo mislim, da bo imela večina bank pri svojem poslovanju uspehe in da bodo praktične izkušnje, ki si jih ho delavstvo s tem pridobilo, podžgale njegov pogum, da bo v vedno večji meri sodelovalo pri vodstvu industrij. Delovanje na bančnem polju, pa skriva v sebi nevarnosti, katerih se moramo čuvati. * K temu članku dostavljamo, da ni samo izredno zanimiv, ampak zlasti za slovensko delavstvo tudi izredno aktualen. Nevarnosti, o katerih pisatelj g >-vori. so nevarnosti, v katere se je socialistično delavsko gibanje že s tem na celi črti podalo, da noče ostati vedno organizacija opozicije, organizacija gospodarsko vodenih, — ampak hoče samo obvladati družbo, tako politično, kakor gospodarsko. Pri nas v Sloveniji je smisel za gospodarsko udejstvovanje prav posebno razvit. Zadružna trgovina je pri nas že močno razvita, zadnji čas pa se od desne in Iev>e močno povdarja zadružna produkcija, to deloma celo v ozki zvezi s strokovnimi organizacijami. Kapram temu razvoju je treba pov-dariti, da gredo Amerikanci v svojih gospodarskih organizacijah pravilnejšo in manj z nevarnostmi združeno pot, ki je s posebnimi nalogami strokovnih organizacij, bolj v skladu. Če ima podjetniška delavnost za delavsko gibanje že pod vsakim pogojem poleg dobrih in svetlih, tudi svoje senčne strani, velja to v potisočerjeni meri za podjetja, ki delajo z denarjem, ki ni v upravi delavskih organizacij. To naj ima naše delavstvo pred očmi. Zato naj začne, ako se že hoče gospodarsko udejstvovati, na pravem koncu in naj se dobro zaveda, da je Marksov rek, da se more osvoboditi delavstvo le z lastnimi silami, tudi za gospodarsko udejstvovanje, Iti ne pozna čudežev, zelo resničen. STRAfl 2, »DELATE C* Delavsko gibanie. — Delavske plafce in {»rotit. Držav« Nevvjrork je objavil« izredno zanimiv« račune. V statistični letni knjigi za leto 19*22 je načeto vprašanje: Kako )• rastla vrednost izdelkov, ki bo bili producirani v ietih 1899—1919 in kako velika je vsota, ki se jo je porabilo za delavske mezde na eni strani in »a drugi strani za dividende. In meščau-»ki statistiki države Ne\vyork so napravili sledeč račun: Vrednost vsega blaga, ki se ga je izdelalo v letu 1899 je znašala 11.5 milijard dolarjev. Od te svoet se je porabilo za delavske plače 2 miiljardi dolarjev. Za delavske plače (tudi za plače obratovodij in nameščencev) se je torej porabilo od vseh izdatkov 17.7 odstotkov. Po dvajsetih letih je narastla vrednost industrijskih izdelkov na 62.5 milijard dolarjev, izdatki za delavske mezde pa le na 10.5 milijard. V 1. 1899 so mezde znažale 17.7, v letu 1919 pa le 17 odstotkov. Izdatki za mezde so torej padli v dvajsetih letih za 0.7 odstotkov. To je pa le povprečen padec mezd. Dočini je v kovinski, lesni industriji manjši. je v tekstilni, usnjarski, tiskarski in tobačni industriji večji. V teh industrijah znaša la padec ponekod 8 odstotkov. — Ta statistika nam kaže, da je napredek tehnike sicer ogromen, služi pa v izključno korist podjetnikov, dočim dobivajo delavci in nameščenci manjše plače. Kažejo nam ti računi, da delavske mezde ne rastejo v razmerju z napredkom tehnike in poberejo danes poleg tistih 82.3 odstotkov še to razliko v mezdah. = Socialno zavarovanje v Nemški Avstriji. Na polju socialnega zavarovanja v Nemški Avstriji so predvidene nekatere (spremembe, ki naj že zelo moderno iu obširno socialno zavarovanje še razširijo in zboljšajo. Prav posebno se delavske organizacije pripravljajo na to, da se ugodi že stari želji delavstva po starostnem in invalidskem zavarovanju. Socialistični poslanci pripravljajo temu primerno akcijo v parlamentu. Predložili bodo zakonski načrt, ki naj bo temelj za na-dalnje razpravljanje. Brezposelnost t raznih državah. Peljska: V avgustu 1928. leta je bilo 56.515, februarja 1928 120.000, avgusta 1922 pa 69.692 brezposelnih. Kanada: Meseca oktobra je bilo med člani strokovnih organizacij 4.8 odst., v septembru 2 odst., oktobra 1922 pa BjB odst. brezposelnih. Brezposelnost silno narašča. Letaka: V večjih industrijski me- utib te dežele je bilo skupno 3.556 brezposelnih. Norveška: Brezposelnost je v zad- njih mesecih narastla. Vendar je na- pram letu 1922 padlo število za 27 odstotkov. Novembra 192S je bilo 11.800, oktobra 1922 leta 25.600. Nemška Avstrija: število podpira- nih brezposelnih delavcev j« znašalo oktobra 1928 75.774, septembra 78.801, in oktobra 1922 pa 58.018. Število torej pada, je pa mnogo večje nego je bilo leta 1922. Švedska: Od 136.320 strokovno organiziranih je bilo v oktobru 1®28 11.013 ali 8.1 odst., v septembru pa 1.7 odst. V januarju 1. 1928 je bilo 21.4 odst. brezposelnih, število brezposelnih torej zelo pada. Število brezposelnih je v resnici mnogo večje, ker niso poročila izdale vse strokovne organizacije. Švica: Število brezposelnih je na- rastlo od 24.013 na 27.029. ČeSkoslevaška: 1. januarja 1928 j« bilo 437.841 ali 15.8 odst. Septembra meseca je bilo le 197.644 brezposelni«, dočim je bilo v septembru 1922 282.894. Ogrska: 1. novembra 1923 je bilo skupno 13.227 ali 6.5 odst. 1. oktobra je bilo 13.422 ali 6.6 odst; 1. januarja 1923 pa je 22.275 ali 13.4 odst. Zdravstvo. V amlmlatoriju za tuberkuloza* Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani se je leta 1923 zglasilo :;89 moških. 393 žensk, skupaj 782 bolnikov, pri katerih se je izvršilo 3777 ordinacij. Pljučna tuberkuloza j« konstatirala v 315 slučajih, tuberkuloza drugih organov v 80 slučajih, pri 195 slučajih pa se je dognalo tuberkulozo v rodbini. Od pljučne tuberkuloze jih je bilo v I. stadiju 258, v 11. stadiju 39, v [II. štadiju 18. V bolnico je bilo oddanih 48 bolnikov, 5 jih je bilo predlaganih za zdravljenje v zdravilišču, renl-genoloških preiskav se je izvršilo 37, injekcij s tuberkulinom 300, z drugimi sredstvi 16. Od v oskrbi se nahajajočih se bolnikov jih je 12 umrlo. Skrbstvena sestra je napravila na domu bolnikov 232 prvokratnih in 483 ponovnih, skupaj 715 posetov. V ainbula toriju za spolne in kožno bolezni ljubljanske poslovalnic« Okrožnega urada za zavarovanje delavcev j« bilo v preteklem letu 4106 ordinacij in sicer 3274 pri moških, 832 pa pri ženskih članih oziroma svojcih. Spolnih obolenj se je zdravilo 839 (724 m., 115 /.), kožnih obolenj pa 1148 (819 ta., 324 ž.). Od spolnih obolenj je bilo 301 (287 m., 14 ž.) akutne kapavic« 250 (234 m., 16 ž.) kronične kapavice ter 288 (203 m., 85 ž.) sifilitičnih obolenj. Največ spolnih obolenj (91) j« bilo prijavljenih meseca junija, najmanj (61) meseca marca, največ kožnih obolenj (141) meseca oktobra, najmanj (75) pa meseca februarja. GospoduRtira Dnlle stooblnskih delsoceo v celjo v leta 1923. V naslednjem podajamo gospodarsko poročilo »Unije« v številkah in to od 1. januarja 1923 do 31. januarja 1924. Zap. 5tev. Posamezni računi Promet Izguba in dobiček Bilanca posamezni računi so Prejeli Dali Aktiva Pasiva ime Din P Din P Din P Din P Din P Din P 1 Blagajna 44358 81 34057 56 10301 25 2 PoStni ček zavod 15284 79 14880 01 404 78 3 Organizacija 6622 25 6622 25 4 Uprava 17399 56 17399 56 5 Agitacija 7525 80 7525 80 6 Upniki in dolžniki 500 — 500 — 7 Prispevki in prist. 38252 48 38252 48 8 Inventar 1202 — 1202 — 9 Razne 159 — 139 20 19 80 10 Podpore 648 95 648 95 11 Obresti in pristoj. 19 01 4 44 14 57 12 Saldo iz leta 1923 6386 48 6386 48 14 Prebitek 6021 55 6021 55 93720 17 93720 17 38252 48 38252 48 12408 03 12408 03 Celje, dne 31. 1.1924. Valentin Lebič 1.1. predsednik. Ivan Vrečer 1. r. Alojzij Leskošek I. r. blagajnik. tajnik. Nadzorstvo: Jernej Kofitomaj I. r. Ivan Gojkovič I. r. V razlago tega gospodarskega stanja podajamo še naslednje: 7.a Organizacija: Strok, komisijo v Ljubljani Din 1580.50 za Strok, komisijo v Colj« » 22*3.7 i za mezdne razprave, kontereace i. dr. > 2748,- Skupaj Din 6622.25 za Uprava: stanarino, kurjavo i. dr. Dia 39i. er. za pisarniške potrebSčiae > 658.35 za tiskovin« > 7982.40 za poštnino, brzojav ia (akne > 607.- za plač« > 7759.86 Skupaj Din 17390.M! Podpore: izredne t>ia tOO.- /a boInlSk« > 40.- za brezposeln« in izpit«# > 488.9» /a potovalne > 25. - Agitarijj*: 7.a časopise »Delavec ia >Uradni lisk Din 73«*.K> za predavaaja i. dr. > 172.— Skupaj Din 7525.ftt Upniki in d«lšmiki: za posojilo Spl. gradbeni zadrugi Skupaj Din U48 cir> v Celju i ✓ Din m.— Prispevki ia pristopnine: podružnica Celje dala Din 12986.89 podružnica lludajania dala » 61.0.59 podružnica štore dala > 1487.60 podružnica Liboje dala > «17?..? 1 podružnica Pefovnik dala * 1742.88 podružnica Kibnica dala > 14.1« podružnica St. Paul dala > 842.7» podružnica Maribor dala > 101.71.2» podružnica Ratje dala > 125, - podružnica Gotovlje dala > IS47.M podružnica Litija dala > 3446.5« razni dali > me« Din 38252,1* Dva lati mrcvarlanja v vo|no-tah«illklh zavodih. RdpiiJ te pri onih tvrdkah, ki Interlrojo v Jemcu"! I)v« leti ja poteklo, odkar so bilt zadnjikrat zvišan« in potom komisij« urejene plače delavstvu v vojnotehničnih zavodih. To akcijo za zvišanj« plač jo vodil Savez Metalskili Raduika Jugoslavijo s pomočjo Delavske zbornice v Beogradu. Akcija jo vsekakor imela nekaj uspeha. To delavstvo ima pa še danes to, kar mu j« naš Savez s svojo akcijo priboril, s tem. da j« neprenehoma drezal merodajno faktorje, naj rešijo to vprašanje. ZviSanj«, katero |« delavstvo na ta ^iačiu dobilo še meseca januarja s« j* takoj po dveh mesecih ž« pokazalo za uezadostno, ker j« draginja vsak dan rastla. In treba ji« bilo uvesti novo akcijo za izboljšanj« plač. Ker jo pa vojno ministrstvo zavlačevalo izvedbo sklepa komisije, ki j« to plačo uredila, in to radi tega, ker s« je finančni minister protivil dati tozadevni kredit se je izplačevanje zavleklo za več M«secev in čisto razumljivo jo. da Delavska zakonodaja v naSI državi. Dolžnosti delodajalcev in delojemalcev. Prva dolžnost delodajalca je, da mora plačevati svojemu delavcu mezdo. Mezda se sme dogovoriti v denarju ali pa tudi v naturalijah, v izdelkih, kurivu. hrani, stanovanju itd. Ako v pogodbi ni drugače določeuo, k« smatra, da je pogojeno tedensko izplačevanje mezd«. Delodajalci smejo dajati pomožnemu osobju na račun mezde tudi hrano ali živila, toda le za tako ceno, ki ne preseza nabavnih stroškov in č« se sklene dogovor za to. Izrecno pa je prepovedano dajati opojne pijače na račun mezde in izplačevati mezde v gostilnah in krčmah. Dalj£» je doflžan vsak obrtnik preskrbeti in vzdrževati na lastne stroške v 6vojih delavnicah, pri strojih in orodju vse naprave, ki so potrebne, da se varuje življenje in zdravje pomožnih delavcev. Zlasti mora stroje in posamezne strojne dele. kakor zamašnjake, tranzmisije, dvigala, kotle itd. tako zavarovati, da ne more nastati za delavca nikaka nevarnost, ako previdno opravlja svoj« delo. Delavnice morajo biti zračne, svetle, suažne in brez prahu, kolikor je to sploh mogoče z ozirom na značaj obrata. Predpisi obrtnega reda in zakona o zaščiti delavcev se torej v tem pogledu popolnoma v soglasju. Poglavitna dolžnost delojemalca pa je, da opravlja delo, ki ga je po pogodbi prevzel, tako kakor se srne zahtevati od povprečnega delavca dotičn« stroke. Domačih del, ki z obrtom niso v nikaki zvezi, obrtni delavec ni zavezan opravljati, če ni drugače pogojeno. Svojemu gospodarju mora biti zvest, poslušen ter se mora dostojno vesti. Do sodelavcev in rodbinskih članov gospodarjevih mora biti vljuden; z vajenci, ki delajo pod njegovim vodstvom in nadzorstvom, mora ravnati obzirno in razumno. Razveza službenega razmerja. Ako je bil delavec sprejet v službo po pogodbi samo za določen čas ali samo za določeno delo, preneha služb 01« razmerje, če se služba odpove in ko poteče odpovedani rok. Odpovedati službo mora delodajalec o pravem času, sicer odpoved ni vel,javna. Ako se ni določil v pogodbi ali .z delovnim redom, odpovedni rok, velja štirinajstdnevna odpoved. Za trgovinsko pomožno osobje določa zakon z dne 16. januarja 1910, drž. zak. avstr. št. 26 (zakon o trgovskih pomočnikih), če ni drugače pogojeno, da so odpoveduj« »lužba obojestransko koncem vsakega četrtletja proti šestte-denskem odpovednimi roku. in sicer *amo 15. ali zadnjega dno v mesecu. Obrtni red navaja dalje primere, v katerih sme delodajalec brez odpovedi takoj odpustiti delavca in primere, ko »m« delodajalcu takoj brez odpovedi zapustiti službo. Odpust iz služi*« brest odpovedi. Delodajalec sme pomožnega delavca brez odpovedi takoj odpustiti v naslednjih primerih: 1. Ce s« je delavec pogodil za službo na podlagi tuje ali potvorjene delavsk« knjižice, oziroma službenega izpričevala, ali Če je prikril obstoječe drugo službeno razmerje; 2. če je nesposoben za pogojeno delo; 3. č« kljub opominom pijaačuje; 4. če je kriv tatvine, poneverbo :ili drugega kaznjivega dejanja, ki ga *-[•ra vi nevrednega gospodarjevega zaupanja; 5. č« izda obratno skrivnost; 6. č« neupravičeno zapusti delo ali če zavaja sodelavce v nepokorščino, upor proti gospodarju, v neredno življenje, v nenravna ali nezakonita dejanja; 7. č« občutno razžali delodajalca, njegove rodbinske člane, sodelavce, ali telesno poškoduje, ali nevarno preti; 8. če ima gnusno bolezen ali če pe-»Uuo po lastni krivdi uezmožea /.a delo, ali če ni delanezraožnosti sam zakrivil, ako traja bolezen nad štiri tedna; 9. če je dalje nego 14 dni v zaporu. Izstop iz službe brez odpovedi. Pomožni delavec srn« pred potekom dogovorjenega časa ia brez odpovedi zapustiti delo pod sledečimi pogoji: 1. č« trpi zaradi dela njegovo zdravic ,. 2. č« delodajalec z npm ali z njegovimi svojci grdo ravna ali jih žali; 3. čo skuša imetnik obrta ali njega rodbinski člani pomožnega delavca aii njega rodbinske član« zapeljati v prepovedana ali nenravna dejanja; 4. če imetnik obrta neredno izplačuje mezdo ali če vrši druge bistvene določbe v pogodbi. Ce preneha obrtno podjetje ali umr« delojemalec, preneha sanioposebi tudi službeno razmerje. Po medsebojnem sporazumu »e »nore slednjič razvezati službeno razmer j« vsak čas. i« poslalo delavstvo nezadovoljno in še bot j. ko je videlo, da zvišanje plač ne odgovarja narasli draginji. To razpoloženje in nezadovoljnost so izzrabili komunisti in so temu delavstvu prožili na svoj način pomoč. Oni so to nezadovoljnost delavstva hoteli izkoristiti za osnovanje svoje organizacije. In da bi jim to delo bolje uspelo, so delavstvu pripovedovali, da je vsemu kriv naš Savez, ki je dotlej vodil to akcijo ra izboljšanje položaja. Buda Miljutinovič je v Ljubljani in Zagrebu na sestankih pripovedoval, da je majhnim plačam vzrok naš Savez, ker so v našem Savezu ljudje, ki so totalno nesposobni, da vodijo to akcijo za zboljšanje plač. Zatrjeval je, da ako bi bilo delavstvo vojno tehničnih zavodov organizirano v ajegovi organizaciji, bi bil uspeh za 100 odstotkov večji, kakor pa oni, ki ga {je priboril Bračinac s svojini Savezoni. V Ljubljani je Miljutinovič dobil agenta za svoje laži in obrekovanja komunista .Taka Zorga, ki je na vse grlo kričal, da še dolgo ne bo bolje, ako ostane to delavstvo pri teh reformistih in socialpa-triotih. Delavstvo, ki je bilo na eni strani jako nezadovoljno in na drugi strani se jim je toliko obljubljalo, je po večini res zapustilo našo organizacijo in odšlo deloma k komunistom, deloma postalo indiferentno. Takoj na to so začeli komunisti akcijo z resolucijami, peticijami in delegacijami. Sestavili in uposlali so zahteve, s katerimi so delali veliko reklamo po časopisih, a rezultata ni bilo. Cim bolj so kričali, tem manj je bilo izgleda na kak uspeh. To njihovo delo ja privedlo do tega, da je vprašanje regulacije plač vzelo v roke vojno ministrstvo brez sodelovanja delavske organizacije in delavskih zaupnikov. Komu-iaU z Miljutinovičem na čelu, so odpravili komisijo, v kateri so se udejstvovali delavci neposredno iz delavnice in s tem upropastili pravico, katero i« delavstvo potoni našega Save za priborilo in s katero se je v dobi treh iet skupno reševalo vsa vprašanja, ti-čočih s« delavstva v vojno tehničnih zavodih. Danes se vsa ta vprašanja rešujejo na povsem drug način. Ker se j» v narodni skupščini sprejel zakon o uradnikih in zakon o ustrojsivu vojske in mornarice, v kojem so unesene razpredelnice in skale za plače uradnikom, slugo« in delavstvu, katere rešuje in uvr-stuje avtomatično vsako ministrstvo zase. To delo rešujejo načelniki poedinih ministrstev in ti načelniki ne upoštevajo želj in zahtev, ki jih prediože delavci, držijo se le tega, kar zakon predvideva. Kakšni so pa ti zakoni, ki jib je buržu-azija sprejela, si more pa vsak delavec misliti. Oni so taki, kakoršne huržuazija hoče in rabi. Komunisti pa tudi pri tej priliki niso držali rok križem in so hoteli poka-kazati delavstvu svoj uspeh s tem. da so ob priliki, ko je bil ta zakon v parlamentu sprejet, napisali v »Orgauizo-vanem Raduikuc pod naslovom >Koneč-no je tudi vprašanje glede zvišanja plač delavstva v vojnotehničnih zavodih rešeno?« dolg članek, katerega je seveda ponatisnila tudi »Strokovna Borba« v Ljubljani in s katerim so hoteli pokazati delavstvu to bot svoj uspeh. Ko so to objavili jih je bilo precejs ki so mislili, da je to zaključeno s kako kolektivno pogodbo, kakor je to napravil nekdaj naš Savez. To je privedlo do tega, da je tajnik nezavisn* organizacije v Ljubljani v nekem pismu zahteval, da naj mu pošljejo protokol sporazuma o temu povišanju. Razumljivo je, da ljubljanski nezavisni kovinarski tajnik protokola sporazuma ni dobil, da ga bi prebral svojemu članstvu v pomišljenje, ker je to, kar je pisal in razglašal kot svoj uspeli Miljutinovič v »Organizovanem Raduiku«, bila le informacija, ki jo je dobit od nekega uradnega sluge pri ministrstvu v Beogradu. l)a bo pa delavstvo resnico izvedelo o temu povišanju, bomo tukaj navedli nekaj številk. Vojni minister je v svojem proračunu predložil za delavsvo v vojno tehničnih zavodih naslednje plače: 50, 55, 75, 85' in 100 Din dnevno. Prvi predlog se je glasil od 60 do 100 Din, katerega je Miljutinovič izvedel od uradnega sluge in katerega je potem kot svoj uspeh razglasil. Ker se pa v vojnem ministrstvu rešujejo delavska vprašanja brez sodelovanja organizacije in delavskih zaupnikov je vprašanje, če se bodo uveljavile zgoraj navedene plač« in je jako verjetno, da se bo ta predlog še predelal, ker nikdo ne ve, kaj se tam dela. Predlog je izdelan in čaka in s« ga ne objavi, ker vojni minister »nem« kredita«. Vojni minister bi to moral objaviti v vojnem službenem listu, pa leg« ne more, dokler nima potrebnega denarja. Za enkrat ni izgleda, da bi se to vprašanje kmalu rešilo, kvečjemu, če bi se politična situacija preokrenila in da bi morala sedanja vlada razpisati volitve. V tem slučaju bi pa vlada dala ta kredit, da si pridobi nekaj glasov za radikalno stranko. Ko smo to zgodovino glede povišanja plač, z« delavsvo v vojno tehničnih zavodih opisali, si štejemo v dolžnost, da temu delavstvu zbudimo v spomin, da so oni imeli vrabc« v roki in ker so videli goloba na strehi, so, da bi tega ujeli, izpustili vrabc« in sedaj nimajo n« vrabca in n« goloba. Oni so zapustili organizacijo, kbja j« s pozitivnim rezultatom za nje delala in šli za lažnjivim obetanjem, ki so bil« izračunana za razbitje našega Saveza. Mi smo našo organizacijo pred temi razbijači zavarovali in obdržali, ampak delavstvo v vojno tehničnih zavodih s« pa dveletnega mr-rvarenja ui moglo obraniti. Zadnji čas je že, da vse to uvidijo delavci v vojno tehničnih zavodih. Ta zgodovina naj jim bo učiteljica za bodočnost! Dopisi. G#M>rij*. Pri nas a« j« vršil du« 4. februarja 1924 v prostorih gostiln« Steiner redni letni občni zbor podružnic« .Unij« porcelanskih delavcev1 v tlatov!jaht. Ob jako dobri udeležbi j« s. Zupanc otvoril občni zbor in podal kratko predsedniško poročilo. Nato uft je prečttal zapisnik, nakar je podal izčrpno btugajniško poročilo s. .Tosip Škraber kot blagajnik. Kontrola je predlagala absolutorlj, ki je bil soglasno sprejet. Po oddanih poročilih podružničnih funkcionarjev, je poročal s. Leskošek iz Celja o splošnem stanju delavstva in o socialni zakonodaji v •lugoslaviji. Razlagal je, kako bo mogoče proletariatu se osvoboditi izpod kapitalističnega jarma ter odpraviti krivične in nezadostne mezde, ki jih delavstvo sedaj sprejema za svoje dragoceno delo, s katerim mora vzdrževati ves gnili kapitalistični družabni red. Utemeljeval je važnost organizacije, kajti brez te je nemogoče misliti in upati na kako osvobojen je proletariata, ker posameznik ni kos zboljšati položaja v družbi. Najlepši dokaz zato nam je vstajenje kapitalističnih kartelov, kar znači, da organizirajo gg. kapitalisti produkcijo v svojo kapitalistično zasebno last Naglašal je, da je centrala -Unija« ustanovila svojo lastno produktivno zadrugo, v kateri se bodo izdelovali najrazličnejši predmeti. — -Spodbujal je članstvo, da se čim številnejše udeleži v organizacijo dela, kajti to je sedaj naša parola. Članstvo je vzelo izvajanje govornika z zadovoljstvom na znanje. Nato se je vršila volitev odbora za prihodnje leto. Izid volitev je »iedeči: Peter Zajc, predsed-uik; Franc Cokan, predsed. namestnik; Julka Rupnik, tajnica; Josip Skraber, blagajnik; Jakob Piki in Tončka Vas, preglednika; Vinko Jošt, Franc Gojz-nik, Andrej Zajc, Franc Vipotnik, Ivau Grabner. Ivan Došler, Pavla Škraber, 'Toni Grabner, odborniki. — Kot delegat uh kongres v Unije« v Celje je izvoljen soglasno s. Josip škraber. Kot gostje za kongres so se prijavili sledeči člani: Tončka Vas, Franc Vipotnik, Pavla škraber in Ivan Došler. (Da so se prijavili člani za goste na kongres, je najboljši dokaz, da je v Gotovljah mnogo zanimanja za organizacijo op. poročevalca.) Občni zbor je tudi sklenil, da se bodo izvedle volitve obratnih zaupnikov pri tvrdki Vasold in drug ter se je sestavila sledeča kandidatura: Anton Zupane, Gašper Fludemik, Andrej Vipotnik. Nato se je lepo uspeli občni zbor zaključil. Objav«. Osrednje društvo živilskih delavcev podružnica mlinarjev v Kranju sklicuje za dne ‘24. februarja t. 1. svoj redni letni občni zbor pri »Felnerju«. Začetek ob 9. uri dopoldne. Zalivala. Zahvaljujem se vsem mojim sodrugoui iu sodružicam kemične tovarne, ki so mi za časa moje bolezni darovali Din 204. Iskrena hvala. Za-mar Ferdinand. Zahvala: Podpisana se najiskreueje zahvaljujem, kemičnim delavcem v Mostah, ki so mi darovali gmotno podporo ob smrti mojega moža v znesku Din 277. Vdova Marija Suhar. Razgled po svetu. NaSe organizacije. * PLENARNA 9UA' 8tr«k«va« komisij« z« Sl«v*«ij« *• ho vršila v nedeljo 2. marca v Ljubljani. Dnevni red: 1.) Poslovno poročilo tajništva i« blagajne 2.) Priprav« za kongres GRSJ. 3.) Denarno in produktivno zadružništvo. 4.) Slučajnosti. Valed izjeda* važnosti t* sej« »« vabljeni tndi vsi centralni «db«ri «nih organizacij, ki imaj« sedež sv«j« c«n #al« v Sloveniji, in oblastni «db«ri «mk organizacij, ki imaj« svoj sedež izven Slovenije. Ti odborniki bodo in»«u na seji posvetovalen gla*. Pričetek seje oh 9. uri dopoldne. Lokal, kjer se bo seja vršila bo pravočasno naznanjen. Predsedstvo. Listnica Strokovne komisij«: T. S.. St«r«: Vaš dopis prejeli; obračunajte za Delavski koledar Din 15A Kamlfna strok«. Rnše. Nameslo dne 17. februarja s« vrši dne 9. marca redui občni zbor na--?* podružnic« kemičnih delavcev (tov. za dušik) v prostorih restavracij« Novaka z sledečim dnevnim redom: I • Poročilo a) predsedstva, h) tajnika, c) blagajnika, d) nadzorstva. 2. Smernic* za v bodoč« delo v naši podružnici. 8. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. Začetek občnega zboru, točno ob 4. uri popoldne. Ker j« dnevni red za vsakega Gana iti članico važen, poživljamo vs« član«, da s« občnega zbora zagotovo udeleže. V«dstv« podružnice. Zidani »u«st. Tu s« j« vršil dne 12. februarja strokovni shod naš« podružnic« kemičnih ozir. cementnih del-i' -cev. Mi smo v organizaciji v kateri * v> vstrajali in vatrajamo čeravno uas je po številu malo zato smo pa zavedni. Udeležba j« bila povoljtia. Poročal je naš sodr. Rejc, katerega poročilo in razmo-trivanj« se je vzelo v interesu naš -ga strokovnega pokreta na vnanje. V sivih našega delavstva s« ustvarja odločna volja vstrajati pri isti organizaciji, katera je uam marsikaj pripomogla »a zboljšanj* življenja, seveda v času. ko smo bili vsi na mestu. Zatorej sodmgi i« Sodražice edina dolžnost naša je, da danes združimo delavstvo v enotno organizacijo, z trdnim prepričanjem, da I« v organizaciji je moč in naša rešitev. T«d«nskJ pregled. Ljubljana, 19. februarja 1924. V ameriški zunanji politiki je zopet nastopil bistven preokret. Predsednik Coolidge, ki je »prva sledil stopinjam svojega prednika Hardinga, je nenadoma krenil drugo pot. tzuenadeuje je najprej povzročila njegova izjava, tla smatra Zvezo narodov za nebogljeno dete, 'ki ni zmožno življenja, še manj pa posegati v, delo za konsolidacijo svetovnih razmer. Ko j« celo izrecno omenil, da gleda Amerika na Zvezo narodov kot na ekspozituro velike antante. je v Evropi završelo, a bil je to »apram Ameriki le vihar v orehovi lupini. Gospodarsko oslabljena Evropa j* napram Ameriki takorekoč brez moči, iu vzdržujejo jo le še tradicije. Ko j« t)jl predsednik republike šc Harding, so napravili v Ameriki imenitno komedijo »v »vrho razorožitve«. Na slovesen način so razstreliti par starih bark, da s tem manifestirajo svojo dobro voljo po svetovnem i« splošnem miru. Barke niso bile vred-ii« nič.' in so jih Američani z nasmeškom žrtvovali gospodarju morja, • gospodu Neptunu; potem pa so se hudo sBiejali »kulturni« Evropi, ki tako le.po naseda, pa š« vedno misli (?). da j« vzvišena nad koloutiami. Omenjeni /in razstreljevanja bark je vzela oficijalna Evropa na znanje in tudi izjavila, da »• bo razorožila. Razoroževala s* j« približno lako, da j« Francija zvišata število rekrutov, da je Anglija »podržavila«- mlad« delavce (protiakcijo j« uvedel Macdouald!) in da j* Nemčija ustanovila organizacije »Šupoc (Schut/.-polizei iu »Sipo« (Sicherheitspolizei). Kaj' delajo v tem oziru manjše države, kakor Madžarska, Avstrija, Bolgarska itd., to vidimo in občutimo v ljubljeni domovini — Jugoslaviji. Da preidemo v jedro stvari! Zveza uh rodov je sklicala konferenco v Rimu, ki naj s« bavi z vprašanji razorožitve wra morju. Zveza narodov je službeno povabila Ameriko, da s* udeleži te konference. Amerika j« povabilo o *.-klonila. Antanta lansira v javnost vesi, da se je to zgodilo radi tega, ker Amerika' ne mara občevati s sovjetsko Rusijo. ki jo po vrsti »de jure«: priznavajo v s« države, vendar je ta trditev bosa. Vzrok tiči, kakor uvodoma omenjeno v gospodarskih prilikah. Ze dane« vemo, da skuša Amerika preko Japana ustvariti nekak koridor z Rusijo, ker je čisto naravno, zakaj dv« tako veliki celini morata priti v »tike, in med njima le- žeče države lega ne morejo trajno ovijati. Potovanje ruskih gospodarskih <• vedeucev v polni meri potrjuje naša mnenje. Razen na Rusijo »e ozira Amerika tudi na drugo državo v Evropi, t. j. na Nemčijo. Ko je bil« nemška valuta uaj-•hžja, je Amerika v svoji uvidevnosti »topilu v stike z Nemčijo glede medsebojne trgovinske pogodbe. Predhodna ameriško-nemšk« trgovinska pogodba je bila podpisana dne 8. decembra lanskega leta. Te dni je dospelo njeno definitivno besedilo v Berlin, kjer l o predloženo parlamentu, ki bo o pogodbi končnoveljavno sklepal. — .Amerika ima sploh mnogo posla v svetovni politiki. Gledali mora na vs« strani. Sedaj, ko je Evropi pokazala figo, ko s« j« otresla Japonsk« in k« »o se razmere v Mehiki deloma uredile, j* izbruhnila revolucija v srednjeameriški republiki Honduras. In zopet »o bil« Zedinjene države tLste, ki so morale posredovati. Da ščitijo svoj« državljane, »o poslal« tjakaj par bojnih ladij v znamenju »ljubezni do bližnjega*. Afrika, dežela zamorčkov čuti zad-nj« čas« hud* politične potres«. Ne«c« j« antanta izrinila, Belgijci vrše nemoteno svoja grozodejstva nad domači n, Francozi in Italijani pa se tepo radi Severne Afrike. V teh ozemljih j« naseljenih tudi precej Italijanov, ki «a jih hoč« Francija nacionalizirati. Raj« ti ljudj« nimajo dosti proti temu, ker se počutijo pod okriljem Francij« bolj® oego pod Italijo, ki jim ni mogla dati kruha. Vendar je ministrski predsednik Italije započel obsežno akcijo proti Franciji, da sreši« tunišk« Italijan*. Ker »« je zveza med Italijani i« Spanci pokazala za hudo klavrno, zr« Franco/je na italijanska prizadevanja precej nebrižno. * Anglija iu Nemčija si stojita sočasno nasproti kot dva sprta sorodnika, Anglija in Francija pa kot pes i« mačka. Koliko je tudi diferenc! Porabje, Porurje, koolnije, Balkan, ta «e-srečna Italija in njeni nezmožni poizkusi kolonizirati Afriko! Gospod D’ Aununzio, ki je sicer proslavljen literat, ki pa ga hudo 1oaii po tem božjem svetu, sedaj žaluje. Imel j« sina, kakor šmarski šomaštor. pa ga ni zgubu« ... Sin njegov je bil raje ravnatelj kinematodrafskega podjetja. Ko je on sedel na varni tribuni in opazoval filmsko epizodo, j« skočila levinja na igralca in ga raztrgala. ---On j« odšel domov kosit, igralca so p >- STRAN 4. »P E L A ▼ E €v kopali, levinja j« bila sita, občinstvo u« je zabavalo s poročili ilustrovanih listov, doma pa je plakala žena, in »lordu tudi osiromašela deea. Tu v?e to je kultura! — Na vsezadnje se j* vladi stvar zazdela le preneumna in je justica navzlic protestom samega D’ An-■unzia njegovega sina aretirala. Zadnje ČHse so jeli reducirati tudi Nemci, pa ‘ne potrebnih uradnikov, temveč nepotrebne ministre. Vlada je predlagala parlamentu načrt, naj so število poslancev zniža od 460 na 809. tfploli je treba proportni sistem osvoboditi vplivov, pod katerimi se nahaja S* sedaj. Baltske države (Finska, Letska 'in Estonska) so dne 15. t. m. zborovale v Varšavi in uradno priznale sovjetsko Rusijo. Naše dobre Jugoslavije naj se pa Bog usmili! Komaj se prične seja narodne skupščine, že je tu »larina« in seja mora biti prekinjena. Če pa ni lanne« so bolni trije ininistrii ali pa še več in seja se mora zopet odgoditi. Tako gre dan za dnem in vse naše politično življenje teče v znamenju konferenc, sestankov, razgovorov, dogovorov itd., a gospodarsko v znamenju taks, pristojbin, naklad, nadarbin itd. Rezultat vsega — nič! Pouk in razvedrilo. Narod, ki je živel pred 3000 leti. — Prra mirovna pogodba in prvi zakonik. — Narod velike kulture. — >Češke Slovo« poroča o znanstveni češki ekspediciji, ki je odpotovala pod vodstvom znanega orientalista p rol', dr. Bedricha Hroznyja v Malo Azijo. Dr. Hrozny je odkril povsfem nove, dosedaj neznane podatke o velikem narodu Hetitov, ki je pred H000 leti živel v Mali Aziji. Ta narod je bil v ozkih stikih z nekim praslovanskim rodom. Sv. pismo ga pozna, a tudi egipčanski kralji so se morali z njim često bojevati. Glavno mesto tega naroda je bila Chita, ki leži v sredini Male Azije. Leta 1906. je nemški orien-talist prof. Winkler odkril na tem mestu sledove nepoznane kulture, mnogo ploščic z raznimi napisi in drugimi znamenji, s katerimi so si učenjaki že dol- go belili glave. Končno se j» profesorju Hroznyju posrečilo, najti ključ t« zagonetne pisave davno izumrlih Hetitov. Prevedel je mnogo napisov s teh ploščic na francoski jezik. Hetiti so imeli velik upliv na razvoj asirske kulture in so bili v ozkih stikih z Babilonci, Njihova umetnost je bila v službi kraljev in vere. Zanimivo je čuti, da je bivši avstro-ogrski grb dvoglavi orel po vsej priliki hetitskega izvora; od Hetitov so ga sprejeli bizantinski cesarji. Na mnogih hetitskih spomenikih se nahaja grbu izredno slična podoba. Skrbi rladarjer. Avstrijski cesar Ferdinand (1835 do 1848) se je kaj malo brigal za državne posle. Nekoč je bilo ministrsko posvetovanje, predsednik se je trudil in razlagal na dolgo in na široko, cesar pa sedel ob odprtem oknu in gledal ven na cesto. Ko je minister malo prenehal, se cesar obrne in tnu reče: >Pomislite, v zadnjih dveh urah se je peljalo skozi dvorec 425 kočij in 180 omnibusov!« Še bolj pa se je odrezal njegov prednik Franc 1. (1792 do 1835.) Na zborovanja dunajskega kongresa je skliceval Metteruich komisije za proučevanje novih mej. Razlagal je pred veliko karto, cesar je imel pa kot predsednik komisije še poseben atlant pred seboj. Ko vsi kar moč pozorno poslušajo, zapre cesar naenkrat atlant in zakliče: Imam jo!« Ves vesel vsled pozornosti cesarjeve hiti Metteruich k njemu, misleč, da ima kakšno novo idejo, misel ali rešitev uganke; cesar odpre atlant in pokaže na muho, ki jo je bil vjel s tem, da je zaprl atlant. Ves čas je samo muho gledal in čakal na ugodno priliko. Nov kandidat. Nekoč je na Angleškem kandidiral v parlament tudi lord Bentinck. Drznil se je vprašati nekega volilca zelo vroče krvi, če sme upati na njegov glas. Rajši glasujem za vraga, kakor za Vas!«, je bil prijazni odgovor. »Potem Vas pa prosim, če bi ta Vaš prijatelj pri volitvah propadel, da mi vsaj v tem slučaju prihranite svoj glas,« reče Bentinck mirno. Zmoimi usnjarski pomočniki se takoj sprejmejo. Reflektanti naj se oglase pri tovarni usnja A. PODVINEC & CIE. RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. t^PRPPPPPPPPPPPPPOPPPPPPPPPPPt ZADRUŽNA BANKA v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 5 sprejema hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje najkuiantneje. Delniški kapital K 12,000.000. Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska številka 367. SuY*r*» ia »Inf«. Neki ruski knez se je povzpel po milosti vladarja od hlapca do visokih časti, dal Je pa tudi vsem čutiti, da j* Ime z. General Suvorov, £?den najslavnejših ruskih vojskovodij, ga ni mogel trpeti. Imel pa je Suvorov slugo Petruško, ki je zelo rad pil. Ko pride Petruška enkrat v generalovo sobo, je navzoč tudi oni knez. Tedaj reče Suvorov: j Vidiš, Petruška, kako si neumen, iz leba ne bo nikoli nič, preveč piješ. Poglej, ta-le gospod tukaj je bil tudi enkrat hlapec; ker pa ni pil, je sedaj knez«. Letalski rekord. Znameniti aviatik Lecoiut je dosegel v zrakoplovstvu sve lovni rekord. V eni uri je preletel 348 kilometrov. IhibiuHtaiB in igralka. K »lavnemu komponistu Rubinsteimi pride mlada dama in ga prosi, če mn sme zaigrati na gtasovir. Njegova sodba bo zanjo merodajna, ali bo nadaljevala svoje muzikalne študije ali ne. Po lcoa-čauein igranju ga vprašujoč pogleda: Omožite se!-? reče Rubinstein. Kar Vi potrebujete, to je Elzafiuifl. To pravo domače sredstvo prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka star,* Din 27. Lekarnar Evg. V. Keller, Stupica DOnja, Elzatrg štev. 334 Hrvatska. V Imenu Strok. kom. (P. odb. G DS J.) Izdajatelj: Fran« Sretek. Odgovorni urednik: Jež« Berdajs. Tiska tlakama Maka o Hrovatin. * * f * * t ■ OD HIŠE DO HIŠE gre glas o izvrstni kakovosti MILA «,GAZELA” ki se odlikuje po svoji izdatnosti in obilnih penah. ikiUiilHihillhiftuiimimii MALI OGLASI ■■mim.mnimimiiiiiiiiii 5—6 IzveZbanih delavcev za lak-usnje sprejme francoska tovarna usnja v Lyonu. Plača oi kosa. Dnevni zaslužek ca frankov 30'—. Kdor se obveže, da ostane najmanj eno leto v tovarni, se mu povrnejo tudi potni stroški. Naslov: F. Lombardet, tanneries, St. Fous (Rhone) France. Zmožni usnjarski pomočniki se takoj sprejmejo. Reflektanti naj se zglase pri tovarni usnja: A. Podvinec & Cie., Radeče pri Zidanem mostu. Kino »Uubllnnskl dvor". 21., 22., 23., 24. febr. Peter Veliki. 21., 22«, 23., 24. febr. Boris Godunov. KINO MATICA Razširjajte „Delavca“. Usedelooshi zlet o Ljubljani! Tvrdka Peter Capuder iimim, Vidovdanska cesta Z priporoča za ta Izlet: Celotno kroje kot tudi posamezne d*Be za u. D. R. — Vse telovadno potrebščine: majce, , telovadne hlače, Celje, dalje za moški | in ženski naraščaj ter članice potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cenike! Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni dobavitelj potrebščin U. D. R. Ne zamudite ugodne prilike, ki se Vam nudi ravno sedaj. ŽENSKO VOLNENO BLAGO vseh vrst ter 11 s tre zamorete dobiti najceneje pri tvrdki LJUBLJANA A. DULAR MICECTAIŽ36A kjer so prodaja globoko pod tovarniškimi cenami na drobno in debelo. Oglejta sil Ah, te bolečine! Malo pravega „Felter|evega Elza flulda11 In prot so boleflne. Drgnjenja s Fellerjevim Elzafluidom je prava dobrodej-nost I Umivanje s Fellerjevim Elzafluidom jači mišičevje in živce! Deluje antiseptično in osvežujoče! Prežene nahod in naredi neobčutljivega proti mrzlemu zraku! Za oči in ušesa! Zobe in glavo! Za vrat in usta! Za hrbet in udel Za celo telo izvrstno hišno sredstvo in kosme-tikum. Fellerjev Elzafluid je veliko močnejši in izdatnejši kakor francosko žganje. En poskus zadostuje, da tudi vi rečete: nit f. < .i To Je nalboljie, kar sem kedaj okulall V vseh prodajalnah zahtevajte samo pravi Elzafluid od šmmP __________________________________________________ _______ lekarnarja Feller. Pri neposrednih naročilih stane s pa-kovanjem in poštnino, če se pošlje denar naprej ali po povzetju: 3 dvoj-nate aii 1 špecijalna steklenica 24 Din; 12 dvojnatih ali 4 špecijalne 85 Din; 24 dvojnatih ali 8 špecijalnih 151 Din; 36 dvojnatih 12 špec. 214 Din. Kot primot: Elza-obliž zoper kurja očesa 4 Din in 6 Din; Elza mentolni črtnik' 7 Din; Elza-ribje olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din; Elza-kolonska voda 15 Din; Elza šumski miriš za sobo 15 Din; Ohcenn 4 80 in 18 Din; Lysol, Lysoform 25 Din- KineSki čaj od 2 Din dalje; originalno Kadikum francosko žganje, velika steklenica 15 Din; Elza-mrčesni prašek .10 Din; strup za podgane in miši 8 Din. Za primot se pakovanje m poštmua tačuna posebej. Na te cene se računa sedaj še 10% doplačila. Adresirati natančno: Eugen V. Feller, lekarnar, Stublca DonJa, Hrvatsko. Elzatrg št. 334.