GEOLOGIJA 30, 67-82 (1987), Ljubljana
UDK 551.761:56 (234.323.6)=863
Razvoj karnijske stopnje v vzhodnem delu severnih
Juhjskih Alp
Ausbildung der Karn-Stufe im östlichen Teil der nördlichen
Julischen Alpen
Anton Ramovš
Katedra za geologijo in paleontologijo Univerze Edvarda Kardelja
v Ljubljani, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana
Kratka vsebina
V vzhodnem delu severnih Julijskih Alp prevladuje v karnijski stopnji do okoli
500 m debeli, pretežno plastnati, deloma tudi grebenski razorski apnenec, ki je
starostni ekvivalent tisovškega apnenca v zahodnih Karpatih in avstrijskih Sever-
nih Alpah.
Kurzfassung
Im östlichen Teil der nördlichen Julischen Alpen überwiegt im Kam der bis
etwa 500 m mächtiger meist gut gebankter Razor-Kalk, der durch verschiedene
patch reefs unterbrochen wird. Der Razor-Kalk stellt ein Altersäquivalent des
Tisovec-Kalkes dar.
Uvod
V	letih od 1978 do 1986 sem na pobudo in s pomočjo Tehniškega muzeja Železarne
Jesenice in Železarne Jesenice, s pomočjo Republiške raziskovalne skupnosti in
Kulturne skupnosti občine Jesenice opravil biostratigrafske raziskave v severnih
Julijskih Alpah.
V	prejšnjih letih so bile že obdelane karbonske in permijske plasti in njihova
favna ter flora pa tudi večina triasnih biostratigrafskih členov. Ugotovitve so bile
večinoma tudi že objavljene v domačih in tujih geoloških revijah, ena razprava pa je
še v tisku.
Temeljita raziskovanja in pomembne ugotovitve so bistveno spremenile poznava-
nje biostratigrafskega razvoja Julijskih Alp in dale pomemben prispevek k popolnej-
šemu poznavanju mlajšepaleozojske in triasne biostratigrafije v alpskem prostoru
sploh. Ostalo pa je še nekaj nerešenih problemov, ki so jih nakazale šele nove
biostratigrafske ugotovitve. Enemu od njih je posvečena ta razprava.
68	Anton Ramovš
Vsem zgoraj imenovanim, ki so mi omogočili obsežne terenske in kabinetne razi-
skave, se toplo zahvaljujem. Korale, spongije in spongiomorfe je obdelala dr. Dragica
Turnšek - tudi njej lepa hvala.
Problematika
Po ugotovitvi zgornjekarnijskih ploščastih in plastnatih apnencev z amoniti
hallstattskega tipa na majhni polici okoli 90 m pod vrhom Razorja (2601 m) {Disco-
tropites plinii oziroma Gonionotites italiens podcona, Ramovš, 1986) je postalo
jasno, da ne morejo biti konkordantno pod vrhnjim tuvalom ležeči skladnati apnenci
norijski dachsteinski apnenec, kamor smo jih doslej uvrščali (Petersova rokopisna
geološka karta lista Bovec; Gortani et al, 1954; Ramovš, 1983, 326). Ti apnenci
morajo biti starejši, čeprav imajo na zunaj značilnosti dachsteinskega apnenca in
glede na položaj so lahko samo karnijske starosti. Da bi rešil ta problem, sem
podrobno raziskal stratigrafske razmere med Pogačnikovim domom, Razorjem in
Planjo. Nadalje sem preiskal še stratigrafske razmere na zahodnem pobočju Požgane
Mlinarice in na zahodnem vznožju Macesnovca. Raziskave so prinesle naslednje
ugotovitve.
Biostratigrafski razvoj
V	visokogorskem svetu z nedostopnimi stenami so bile v glavnem mogoče razi-
skave le ob turistični poti, ki pelje od Pogačnikovega doma proti prevalu med
Razorjem in Planjo in nato naprej proti vrhu Razorja (si. 1). V tem profilu pa se zrcali
celoten razvoj od najstarejših odkritih karnijskih plasti do zgornjekarnijskega amo-
nitnega horizonta; njegova debelina znaša okoli 500 m. Ker ležijo na celotnem
Razorju in Planji skladi zelo položno in so v enostavnem tektonskem položaju, je bilo
mogoče slediti razvoj skladnatega in vmesnega grebenskega apnenca od spodnjega do
vrhnjega dela skladovnice. Spodnja meja ni jasna in ni paleontološko dokumenti-
rana. Razmere na terenu kažejo, da prelom loči karnijski masiv Razorja in Planje
z okolico od norijsko/retijske skladovnice dachsteinskega apnenca Kriškega roba.
Križa, Dovškega Gamsovca in ozemlja vzhodno od tam. Prelom poteka od bližine
Pogačnikovega doma čez Kriške pode proti severu skozi meliščno zajedo vzhodno od
Turna in Malega Razorja v Krnico. Ob njem je bil dvignjen zahodni, karnijski del.
V	skladovnici karnijskega apnenca prevladuje debeloskladnati svetlo sivi do
rjavkasti mikritni apnenec, ki pogostokrat prehaja v trombolitni, onkolitni in psev-
doonkolitni apnenec. Skladnati apnenec v spodnjem in srednjem delu deloma pre-
haja v grebenski biolititni apnenec in ima v zajedi med Razorjem, njegovim podalj-
škom proti jugu v Vrh žlebičev ter Planjo največji obseg (si. 2, 3 in 4). Grebenski
razvoj je tudi dosti zanimivejši kot enolični skladnati apnenec.
Slabo skladnati in pretežno mikritni apnenec že v spodnjem delu prehaja v bioli-
tit, ki je lepo razgaljen na strmem skalnem pobočju, čez katerega pelje pot od
Pogačnikovega doma proti Razorju. Tam je pot zavarovana s klini in vrvmi. Greben-
ski apnenec sestoji iz manjših »patch« grebenov, v katerih so deloma tesno drug ob
drugem stoječi koraliti, obraščeni s spongiostromatnimi skorjami. Posebno v višini
2060 m je v nekaj metrov dolgem in okoli meter debelem grebenu pravi koralni
»patch« greben z vrsto Margarosmilia sp. (tab. 1, si. 1). Drugje so med koralami tudi
SI. 1. Položajna skica razorskega apnenca v severnih Julijskih Alpah
Abb. 1. Lage des Razor-Kalkes in den nördlichen Julischen Alpen
Sl. 2. Razor z razorskim karnijskim apnencem v spodnjem delu (2 + 3 Т^з), vrhnjim tuvalom
(anatropitno področje) v srednjem, nekaj metrov debelem pasu (ЗТ^з) in spodnjenorijskim,
pretežno grebenskim apnencem na vrhu (Т^з). Foto A. Ramovš
Abb. 2. Der Razor-Berg mit dem karnischen Razor-Kalk im unteren Teil (2 + 3 Т^з), dem obersten
Tuval (Anatropites-Bereich) im mittleren, einige Meter mächtigem Abschnitt (ЗТ^з) und dem
unter-norischen überwiegend massigen Riffkalk auf dem Gipfel (Т^з). Foto A. Ramovš
70	Anton Ramovš
SI. 3. Južnovzhodno nadaljevanje Razorja z enakimi stratigrafskimi členi kot na sl. 2. Foto A.
Ramovš
Abb. 3. Südöstliche Fortsetzung des Razor-Berges mit denselben stratigraphischen Schichtglie-
dem wie Abb. 2. Foto A. Ramovš
spongije, med njimi vrsta Ceotinella mirunae Pantic. Korale in spongije so obraščene
s spongiostromatnimi skorjastimi tvorbami. Med grebeni je bioklastični detritični
apnenec, v katerem so deloma tesno naloženi drobci koral, spongij in apnenčevih alg.
Različno veliki drobci so deloma obdani s skorjastimi biogenimi tvorbami. Slabo
ohranjene dazikladaceje morda pripadajo rodu Andrusoporella {Andrusoporella ? fu-
sani Bystricky). V pismu mi sporoča dr. B. Sokač, da splošni pregled materiala
z algami kaže na karnij. Celotni videz materiala se zdi B. Sokaču zelo blizu materialu
Bystrickega, ki ga je uvrstil v obdobje zgornji jul/tuval. Za pregled alginega materi-
ala in za mnenje se kolegi B. Sokaču toplo zahvaljujem. V bioklastičnem apnencu so
tudi hišice polžev, ki so v nekaterih delih apnenca kar pogostne.
Planinska pot se s skalnega pobočja spusti na melišče, nad njim pa se spet pokaže
na površje grebenski apnenec. Ob poti je razkrit manjši »patch« greben, ki ga
sestavljajo pretežno korale retiofilijskega tipa, spremljajo pa jih spongije, med njimi
tudi TThaumastocoelia cassiana Steinmann, apnenčeve alge in ramenonožci. Fosilni
ostanki imajo slabo ohranjeno strukturo in niso podrobneje določljivi.
Navzgor ob poti se nato kar vrste manjši grebeni, ki pa jih večji del zakriva
melišče. V višini 2180 m je koralno-spongijski »patch« greben, sestoječ iz vejnatih
koral, nečlenkastih spongij {IThaumastocoelia cassiana), debelolupinastih polžev in
ostankov iglokožcev.
Malo nad tem grebenom je majhen »patch« greben z zelo lepo koralno gručo
retiofilijskega tipa, vendar iz nje ni bilo mogoče dobiti primerkov. Ob robu koralnega
Razvoj karnijske stopnje v vzhodnem delu severnih Julijskih Alp	71
SI. 4. Skica Razorja in Planje s karnijskim skladnatim razorskim apnencem (a), grebenskim
razorskim apnencem (b) in melišči (c). Nad razorskim apnencem ležita konkordantno vrhnjetu-
valski apnenec (anatropitno področje) in spodnjenorijski apnenec
Abb. 4. Skizze des Razor- und der Planja-Berges mit gut gebanktem kamischen Razor-Kalk (a)
und dem Razor-Riffkalk (b); der Gehängeschutt ist mit c dergestellt. Oberhalb des Razor-
Kalkes folgen noch das oberste Tuval (Anatropites-Bereich) und der unternorische Kalk
grebena so močno obraščeni prekristaljeni fosilni ostanki, verjetno spongije, med
primarnimi grebenotvornimi organizmi pa leži drobnozrnati bioklastični detritogeni
apnenec s posamičnimi foraminiferami {Trochammina sp.) in problematičnimi orga-
nizmi. V posameznih delih grebena je tudi tu kamnotvorna IThaumastocoelia cassi-
ana.
Podoben razvoj se pojavlja tudi naprej ob poti navzgor. V višini okoli 2220 m so
v trombolitni mikrofaciji tudi dazikladaceje. B. Sokač meni, da je vmes mogoče tudi
vrsta iz rodu Andrusoporella. Apnenčevo blato deloma povezujejo številne spongio-
stromatne skorjaste tvorbe. Med spongijami je tudi vrsta Ceotinella mirunae (tab. 1,
si. 2) in Uvanella sp. (tab. 2, si. 1). Spongijski inozoji zapolnjujejo v posameznih delih
grebena do okoli 60 % njegove mase. Tudi tu je deloma kamnotvorna IThaumastoco-
elia cassiana. Pojavljajo se še značilne velike kroglaste cevaste oblike z nejasno
oblikovanimi ozkimi obodi nepravilnih oblik. V obodih ni koncentrirčnih spongio-
stromatnih ali onkoidnih oblik.
Nekoliko više (2230 m) sestavlja »patch« greben Cylicopsis sp. (tab. 2, si. 2), ki je
na debelo obraščen s ? hetetidnimi skorjami, med njimi pa so tudi sesilne foramini-
fere. Med koraliti vežejo spongiostromatne skorje apnenčevo blato in organogeni
72	Anton Ramovš
detritus in so pomemben sekundarni tvorec grebenov, ali pa sami brez koral ustvar-
jajo posamezne dele grebenov. Tudi tu je značilna trombolitna mikrofacija; razme-
roma veliki tromboliti leže nepravilno v drobnozrnati detritogeni osnovi, med njimi
pa so tudi velike cevaste tvorbe z nepravilnimi črnimi gostimi ovoji. Vmes se pojavlja
tudi Pycnoporidium sp. Pogostne so nadalje spongiostromatne skorje tipa B (po
Wurmu, 1982, 221-222), na njih pa sesilne foraminifere in problematični organizmi.
V	višini okoli 2250 m je značilen cidarisni apnenec s številnimi kijastimi bodicami
rodu Cidaris. Ob njem so posamične debele korale, ki jih v širokih pasovih ovijajo
spongiostromatne skorje. Tam sestavljajo majhen »patch« greben prevladujoče ap-
nenčeve nečlenkaste spongije prav tako obdane s spongiostromatnimi skorjami.
Spongije so tu zelo podobne rodu Balatonia in morda mu tudi res pripadajo.
V	višini 2310m je koralni biolitit z vrstama Elyastraea sp. in Margarosmilia sp.;
koralite obdajajo spongiostromatne skorje. Nekoliko više je razgaljen koralni biolitit
z novo vrsto rodu Retiophyllia, ki je na debelo obdana s spongiostromatnimi skor-
jami. Korale spremljajo kalcispongije in solenoporaceje.
Malo pod prevalom med Razorom in Planjo zgine koralni biolitit in na prevalu je
plastnati svetlo sivi apnenec. Apnenec je deloma mikriten, deloma tromboliten
s posamičnimi dazikladacejami in solenoporacejami. Trombolite običajno obraščajo
onkoidni ovoji. V trombolitnem apnencu je večkrat struktura ptičjega očesa.
Nad prevalom med Razorom in Planjo prevladuje ob poti po južni strani na Razor
debeloskladnati apnenec z meter pa tudi več kot meter debelimi skladi, med katerimi
se večkrat pojavljajo tanjše plasti. Apnenec je večinoma mikriten, deloma pa se
medenj vključujejo neenakomerno debeli pasovi in nepravilne leče ali samo nepra-
vilni vključki onkolitnega in trombolitnega apnenca (tab. 3, sl. 2). Onkoidi so različno
veliki v posameznih pasovih in lečah, posebno veliki pa so malo nad potjo še v bližini
prevala in tam se od njih luščijo posamezni ovoji. Onkoidni apnenec je skupaj
z mikritnim apnencem tudi v debelem skladu nad meliščem, kjer steza pripelje k steni
in se nato po ozkem kuloarju in melišču vzpenja strmo navzgor. Med onkoidi so tu in
tam posamične hišice debelolupinastih polžev. Precej jih je v metrskem skladu okoli
2430 m visoko.
V	debelih skladih marsikje opazujemo prehode v biohermske tvorbe, v spodnjem
delu vzhodnega Razorjevega ostenja pa celo prevladuje masivni apnenec.
Približno 2430 m visoko se vriva med sivi skladnati apnenec okoli 10 m debela
skladovnica rjavkasto rožnatega ploščastega mikritnega apnenca, sedimenta neko-
liko globljega morja. V vzorcu iz spodnjega dela so bili najdeni konodonti vrste
Neogondolella polygnathiformis Budurov & Štefanov, ribje luske rodu Nurella, ribji
zobci, spikule spongij, v vzorcu iz zgornjega dela pa konodont Epigondolella nodosa,
ribji zobčki, redki holoturijski skleriti in ostanki lebdečih krinoidov. Značilno je, da
v nobenem od teh vzorcev ni bilo kamenih jeder foraminifer, ki so izredno številne
v vrhnjetuvalskih ploščastih mikritnih apnencih pod vrhom Razorja. Konodontni
vrsti v zgornjem delu razorske apnenčeve skladovnice dokazujeta že zgornji del
karnijske stopnje, in sicer že mlajši tuval.
Do vrha skladovnice je nato svetlo sivi, deloma skoraj beli skladnati apnenec,
deloma mikriten, deloma onkoliten. V najvišjem skladu svetlo sivega mikritnega
apnenca niso bili najdeni nobeni konodontni elementi.
Konkordantno nad tem vrhnjim skladom svetlo sivega apnenca leži okoli osem
metrov ploščastega temno sivega in rjavkastega vrhnjetuvalskega apnenca hallstatt-
ske amonitne facije, ki zaključuje karnijski razvoj v tem delu Julijskih Alp (Ra-
movš, 1986, 134-135).
Razvoj karnijske stopnje v vzhodnem delu severnih Julijskih Alp	73
Med skladnatim karnijskim apnencem je na območju Razorja najzanimivejši
onkolitni in trombolitni facialni razvoj. Najbolj podrobno ju je mogoče opazovati nad
potjo malo naprej od prevala med Razorjem in Planjo v smeri na Razor. Tam se
menjava v 1,5 m debelem skladu osem onkolitnih pasov, ki so debeli po okoli pet
centimetrov; v drugih skladih tam okoli pa so onkolitni pasovi in leče debeli po 10 do
15 cm. Niti na spodnji niti na zgornji meji onkolitnih pasov in leč pa ni ostrega
prehoda med mikritnim apnencem in onkolitom oziroma trombolitom. Nikjer tudi ni
bil ugotovljen onkolit ali trombolit v celem skladu.
Z Razorja in Planje (razen vrhov, ki sta iz grebenskega norijskega dachsteinskega
apnenca) se razorski apnenec nadaljuje proti zahodu, proti Mlinarici, kjer je tudi
precej grebenskega apnenca. V razu zahodno od Turna so v višini 2200 m v »patch«
grebenu grebenotvorne vejnate korale, obraščene s spongiostromatnimi skorjami.
Med svetlo sivim mikritnim apnencem se tudi tamkaj pojavlja onkolit. V zahodnem
ostenju Planje je pod ploščastim in skladnatim rjavkastim zgornjetuvalskim apnen-
cem nekaj skladnatega tuvalskega apnenca, pod njim pa takoj tuvalski in julski
grebenski apnenec; slednji prehaja navzdol - najbrž neprekinjeno - v grebenski
cordevolski apnenec. Iz navpičnih sten pa mi za to podmeno ni bilo mogoče dobiti
tudi paleontoloških dokazov.
Biološke značilnosti razorskega apnenca in razlike med cordevolskim in
dachsteinskim apnencem
V razorskem grebenskem apnencu pripadajo primarni grebenotvorni organizmi
pretežno vejnatim koralam tekozmilijskega tipa in večina tamkajšnjih »patch« gre-
benov je koralnih. Večinoma vsepovsod so koraliti močno obraščeni s spongiostro-
matnimi skorjami, ki so drugotni grebenotvorni organizmi. Glede na prevladujoče
korale v grebenskem razorskem apnencu je le-ta zelo podoben spodnjekarnijskemu
cordevolskemu apnencu v severnih Julijskih Alpah (Ramovš & Turnšek, 1984).
Ugotovljene korale v razorskem apnencu se razlikujejo od koral v cordevolskem
grebenskem apnencu severnih Julijskih Alp kakor tudi od koral v norijskem greben-
skem dachsteinskem apnencu, čeprav obstajajo neke filogenetske zveze, ki pa jih bo
treba šele natančno sistematično preučiti.
Med spongijami ni več značilne vrste Balatonia kochi Vinassa de Regny, ki je zelo
pogostna v cordevolskem apnencu in deloma tam celo kamnotvorna. Prav tako med
spongijami ni več vrste Follicatena cantica Ott, zelo redka je Dictyocoelia manon
manon (Münster), pač pa so v razorskem apnencu pogostne druge nečlenkaste
spongije, ki deloma same sestavljajo skupaj s spongiostromatnimi skorjami spongij-
ske »buildups«.
Spongiostromatne skorjaste tvorbe so bistveni sekundarni grebenotvorci, v glav-
nem precej pogostnejši kot so v norijskem grebenskem dachsteinskem apnencu.
Nikjer v razorskem apnencu ni bil najden Cheilosporites tirolensis Wähner, ki se
pojavlja v spodnjenorijskem grebenu na Rušnati Mlinarici, v Kotu, na Begunjščici,
v Bohinjski Bistrici, na Jelovici in zagotovo še drugod.
Nikjer ni bil ugotovljen apnenec mirnejšega dela platforme s kamnotvorno mono-
kulturno vrsto Diplopora annnlata Schafhäutl, ki je zelo pogostna in velikokrat
kamnotvorna v spodnjem karniju (cordevolski dobi) v severnih Julijskih Alpah
(Rjavina, Mežakla, Črna gora in drugje). V julsko-tuvalskem apnencu Razorja in
okolice pa so slabo ohranjene dazikladaceje, ki morda pripadajo rodu Andrnsopo-
74	Anton Ramovš
relia-, splošni pregled materiala z dazikladacejami in primerjava z materialom J.
Bystrickega kažeta na zgornji jul/tuval (pismeno sporočilo B. Sokača).
V	razorskem apnencu je značilen cidarisni apnenec, ki ga ni nikjer v cordevolskem
in norijskem grebenskem apnencu.
Tubiphytes je tu izredno redek, medtem ko je zelo pogosten in deloma celo
kamnotvoren v grebenskem cordevolskem apnencu.
V	skladnatem razorskem apnencu manjkajo stromatoliti, ki so zelo značilni
v skladnatem dachsteinskem apnencu. Iz stromatolita so deloma večmetrski skladi,
na primer v Triglavski severni steni, ali pa se stromatolit menjava z mikritnim
apnencem oziroma z apnenčevim oolitom.
Značilno je tudi, da nikjer v razorskem apnencu ni megalodontidnih školjk, ki so
številne v skladnatem dachsteinskem apnencu, na primer severno od Križa (2409 m),
to je vzhodno od Razorja.
Stratigrafski in biološki razvoj med Pogačnikovim domom, Razorjem in Planjo ter
soseščino dokazujeta svojevrstni razvoj julske in tuvalske podstopnje nad cordevol-
skim grebenskim apnencem. V okoli 500 m debeli skladovnici prevladuje plastnati
mikritni, onkolitni in trombolitni apnenec, ki ga predvsem v spodnjem in srednjem
delu vedno znova prekinjajo grebenske tvorbe: večji in manjši koralni, spongijski in
koralno spongijski »patch« grebeni s pomembnimi spongiostromatnimi skorjastimi
tvorbami kot sekundarnimi tvorci grebenov. Takšen razvoj doslej v Sloveniji še ni bil
znan in se bistveno loči od rabeljskega razvoja v okolici Rablja, tamarskega razvoja
v Tamarju in drugje v jugoslovanskem delu zahodnih Julijskih Alp, od zahodnokara-
vanškega razvoja ter od razvoja v okolici Idrije. Zato za ta formacijski oziroma
facialni razvoj uvajam nov pojem razorski apnenec.
Primerjava razorskega apnenca s tisovškim apnencem
Julijskemu razvoju je v grebenskem apnencu zelo podoben razvoj v zahodnih
Karpatih s koralami, školjkami in evinospongijami, ki ga je Kollárová-Andru-
sovová poimenovala po mestu Tisovec tisovški apnenec (1960, 106). To je karnijski
grebenski apnenec.
Lein in Zapfe (1971, 136) sta ugotovila karnijski tisovški apnenec v Mürztaler-
skih Alpah in predstavila tamkajšnji razvoj. Tamkaj ni značilnih koralnih grebenov
Julijskih Alp, pač pa razvoj karakterizirajo cidarisni apnenci, lumakelni horizont in
onkoidne pole (ibid. Abb. 2).
Düllo s sodelavci (1987, 528-530) pišejo o facialnih tipih tisovškega apnenca
(biolititna, predgrebenska in lagunska facija) v Severnih apneniških Alpah. V bioli-
titu je značilna množica grebenotvorcev in biogenih »Anlagerungsgefügen«, pelspa-
ritni in v zaščitenih področjih pelmikritni sediment s facialno diagnostičnimi mikro-
problematikami. Med grebenotvorci tam prevladujejo morske gobe (Sphictozoa),
nato apnenčeve alge in tubifiti. Hidrozoji, korale in briozoji so tam zelo redki, prav
tako je zelo malo foraminifer. Filamentne alge pa so veliko prispevale k stabilizaciji
grebenskega ogrodja kot epifiti na morskih gobah. Tubifiti so tam celo kamnotvorni.
Radiomura cantica in Ladinella porata sta značilni za tamkajšnji razvoj.
Dosedaj ugotovljeni razvoji karnijskega tisovškega apnenca se ne skladajo pov-
sem z razvojem v Julijskih Alpah, zato je upravičen nov stratigrafski pojem razorski
apnenec za svojstveno razviti karnijski razvoj v vzhodnih Julijskih Alpah, ki pa je
starostni ekvivalent tisovškega apnenca.
Razvoj karnijske stopnje v vzhodnem delu severnih Julijskih Alp	75
Problematika v zvezi z razorskim apnencem
Ugotovitev razorskega apnenca v okolici Razorja in Planje odpira problem, koliko
je pravzaprav v osrednjih Julijskih Alpah pravega norijskega dachsteinskega ap-
nenca in koliko je karnijskega razorskega apnenca. Nove ugotovitve tudi kažejo, da
se je v osrednjih Julijskih Alpah, to je vzhodno od mojstrovške dislokacije karbo-
natna sedimentacija nadaljevala od začetka cordevolske dobe neprekinjeno skozi vso
karnijsko in še naprej v norijsko dobo. Rast grebenov se je iz cordevolske dobe
s krajšimi in daljšimi prekinitvami nadaljevala skoraj do kraja karnijske dobe, ko jo
je prekinila globljemorska sedimentacija cefalopodnih apnencev hallstattskega raz-
voja. Grebenska sedimentacija spodnjega norija se je nadaljevala kmalu po koncu
karnijske dobe.
Nova dognanja načenjajo tudi vprašanje razvoja in starosti debele apnenčeve
mase, predvsem neskladnatih apnencev v Kamniških in Savinjskih Alpah. Na novi
geološki karti lista Ljubljana v merilu 1:100 000 (P r e m r u, 1983) in na novi geološki
karti lista Ravne na Koroškem v merilu 1:100000 (Mioč, Žnidarčič & Jerše,
1982) so vsi tamkajšnji apnenci označeni le kot srednje- in zgornjetriasni apnenci.
Stratigrafske razmere na zahodnem pobočju Požgane Mlinarice
V karnijskem delu na zahodnem pobočju Požgane Mlinarice prevladuje debelos-
kladnat belkast, deloma gost mikritni apnenec, med katerega se vrivajo neravni
pasovi apnenčevega onkolita. Meje med onkolitom in mikritnim apnencem niso
nikjer ravne. Onkoidi dosežejo velikost enega centimetra, med njimi pa so v kamnini
tudi posamični polži. Značaj skladnatega apnenca je prav takšen kot na Razorju.
V tem profilu pa ni opaziti manjših ali večjih »patch« grebenov, kar kaže, da so se
takratni sedimentacijski pogoji lateralno spreminjali že na manjše razdalje.
Stratigrafske razmere na zahodnem pobočju Macesnovca
Razločne stratigrafske razmere v zgornjem delu tuvalske podstopnje kaže profil
po razu od zasutega Jozelnovega rovta v zahodno pobočje Macesnovca. V višini
1160 m se tamkaj konča plastnati julski in verjetno še spodnjetuvalski dolomit, na
katerem leži konkordantno skladnati apnenec razorskega tipa. Menjavajo se skladi,
debeli čez dva metra, s plastmi, debelimi do 30 do 50 cm. Med mikritnim apnencem se
pojavljajo tudi nepravilni vložki onkolitnega apnenca. V apnencu se ponekod pojav-
ljajo ostanki iglokožcev. Tudi v tem razvoju ni sledov grebenskega apnenca. Razorski
apnenec doseže v tem profilu debelino okoli 140 m. Tudi tu leži nad njim vrhnjetuval-
ski rjavkasti mikritni apnenec, ki mu navzgor sledi najprej okoli 10 skladnatega
norijskega dachsteinskega apnenca, nato pa grebenski dachsteinski apnenec.
Stratigrafske razmere v Kotu kažejo v tuvalski dobi podoben razvoj kot na
Razorju v zgornjem delu skladovnice, le da je debelina apnenca pod Macesnovcem
precej manjša. Nad Kotom manjkajo grebenski apnenci. Ugotovitve dokazujejo
precejšnje spreminjanje morskega dna na karbonatni platformi.
76	Anton Ramovš
Ausbildung der Karn-Stufe im östlichen Teil der nördlichen Julischen Alpen
Zusammenfassung
Im Gebiet des Razor-Berges (2601m), des Planja-Berges (2247 m), der Mlinarice
und des Macesnovec-Berges (1927 m) setzte sich die Unterkam (Cordevol) Karbonat-
Sedimentation ununterbrochen durch das ganze Kam hindurch ab und stellt eine
besondere Ausbildung dar. In der bis etwa 500 m mächtigen Abfolge überv^^iegen dick
gebankte Mikrit-, Onkolit- und Thrombolit- Kalke, die besonders im unteren und
mittleren Abschnitt durch grössere und kleinere Korallen, Spongien- und Korallen
Spongien-patch reefs unterbrochen werden. Weiterhin sind auch Cidaris-Kalke
charakteristisch. Als sekundäre Riffbildner sind besonders Spongiostromata-Kru-
sten bezeichnend. Diese Ausbildung wurde von den überlagernden Cephalopoden-
reichen gut gebankten Kalken der Hallstätterfazies in höchsten Tuval unterbrochen.
Diese Ausbildung der Karn-Stufe (ohne des tiefsten Jul / = Cordevolkalkes und
ohne des höchsten Tuvals / = oberer Ал a tropi ies-Bereich) wird vom Verfasser als
Razor-Ausbildung bzw. Razor-Kalk bezeichnet. Der Razor-Kalk stellt ein Altersä-
quivalent des Tisovec-Kalkes in den Westkarpaten und in den österreichischen
Nordalpen dar, jedoch bestehen zwischen beiden litostratigraphischen Einheiten
beträchtliche Unterschiede in der lithologischen Ausbildung und dem Fossilinhalt.
Tabla 1 - Tafel 1
1	Koralno-spongiostromatno biolititna faci j a z združbo Margarosmilia sp. Koralite obdajajo
spongiostromatne skorje. »Patch« greben na poti med Pogačnikovim domom in Razorjem
v višini 2060 m. Karnij; X 3
Korallen-Spongiostromate-Biolithit-Fazies mit Margarosmilia sp. Vergesellschaftung. Die Ко-
ralliten sind von Spongiostromate-Krusten umgeben. Patch reef auf dem Weg von der Pogač-
nik-Alpenhütte bis zum Razor-Berg in Höhe 2060 m. Kam; x 3
2	Spongijsko-spongiostromatna biolititna facija s spongijo Ceotinella mirunae Pantic (desno
spodaj). »Patch« greben na poti med Pogačnikovim domom in Razorjem v višini 2220 m. Karnij;
X 6
Kalkschwämme-Spongiostromate-Biolithit-Fazies. Rechts unten: Ceotinella mirunae Pantic.
Patch reef auf dem Weg von der Pogačnik-AlpenhMte bis zum Razor in Höhe 2220 m. Kam; x 6
Ausbildung der Karn-Stufe im östlichen Teil der nördlichen Julischen Alpen	77
78	Anton Ramovš
Tabla 2 - Tafel 2
1	Spongijsko-spongiostromatna biolititna facija s spongijo Uvanella sp. (levo). Isti »patch«
greben kot na tabli 1, sl. 1; x 6
Kalkschwämme-Spongiostromate-Biolithit-Fazies mit dem Kalkschw^amm Uvanella sp. (links
im Bild). Dasselbe patch reef wie Taf. 1, Fig. 1; x 6
2	CyL'copsis-îhetetidno-spongiostromatna biolititna facija. »Patch« greben na isti poti v višini
2230 m. Karnij; x 3
Cjiicopsi's-THetetidae-Spongiostromate-Biolithit-Fazies. Patch reef auf demselben Weg wie
Taf. 1, die Höhe 2230 m. Kam; x 3
Razvoj karnijske stopnje v vzhodnem delu severnih Julijskih Alp	79
80	Anton Ramovš
Tabla 3 - Tafel 3
1	Koralno-spongiostromatna biolititna mikrofacija z združbo Myriophyllum sp. Koralite obda-
jajo debele spongiostromatne skorje. Manjši »patch« greben na isti poti kot tab. 1 v višini
2250 m. Karnij; x 3
Korallen-Spongiostromate-Biolithit-Mikrofazies mit Myriophyllum sp. Vergesellschaftung.
Ein kleines patch reef auf demselben Weg wie Taf. 1, Höhe 2250 m. Kam; x 3
2	Trombolitno-algina facija s posamičnimi dazikladacejami in solenoporacejami. Debelosklad-
nati apnenec na prevalu med Razorjem in Planjo. Karnij; x 6
Thrombolit-Kalkalgen-Fazies mit vereinzelten Dasycladaceen und Solenoporaceen. Dick ge-
bankter Kalk auf dem Sattel zwischen den Bergen Razor und Planja. Kam; x 6
Vse fotografije zbruskov je napravil M. Grm.
Sämtliche Dünnschliffphotos sind von M. Grm ausgearbeitet worden
Korale in spongije je določila dr. Dragica Turnšek
Die Korallen und Spongien sind von Frau dr. Dragica Turnšek bestimmt worden
Razvoj karnijske stopnje v vzhodnem delu severnih Julijskih Alp	81
6 - Geologija 30
82	Anton Ramovš
Literatura
Düllo, W.Chr. Flügel, E., Lein, R., Reidel, P. & Senowbari-Daryan, B.1987,
Algen, Kalkschwämme und Mikroproblematika aus unterkarnischen Riffkalken des Bosruck-
Gipfels (Nördliche Kalkalpen, Oesterreich). - Jb. Geol. Bundesanst. 129, 525-543, Wien.
Gortani, M., Selli, R. & Colbertaldo, D. 1954, Carta geologica della Tre Venezia.
Foglio 16 Tarvisio. Scale 1:100 000. Ufficio Idrograf. Magistr. Acque di Venezia, Firenze.
Kollárová-Andrusovová, V. 1960, Récentes trouvailles d'ammonoidés dans le Trias
des Karpates occidentales. - Geol. Sbor. Slov. akad. vied 11, 105-110, Bratislava.
Lein, R. & Zapfe, H. 1971, Ein karnischer Dachsteinkalk mit Pachyodonten in den
Mürztaler Alpen, Steiermark. - Anz. Oesterr. Akad. Wiss., math, naturwiss. Kl. 108, 133-139,
Wien.
Mioč, P., Žnidarčič, M. & Jerše, Z. 1983, Osnovna geološka karta SFRJ, Ravne na
Koroškem, 1:100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd.
Peters, K., Rokopisna geološka karta lista Bovec, 1:75000. - Geol. Reichsanst., Wien.
Premru, U. 1983, Osnovna geološka karta SFRJ, Ljubljana, 1:100 000. Zvezni geološki
zavod, Beograd.
Ramovš, A. 1983, Na Razor, geološko najbolj zanimivo goro v Julijcih. - Proteus 45,
323-330, Ljubljana.
Ramovš, A. 1986, Paläontologisch bewiesene Karn/Nor-Grenze in den Julischen Alpen.
- Newsl. Strat. 16, 133-138, Berlin-Stuttgart.
Ramovš, A. & Turnšek, D. 1984, Lower Carnian reef buildups in the northern Julian
Alps (Slovenia, NW Yugoslavia). - Razprave SAZU, IV. razr. 25, 161-200, 15 tabi, Ljubljana.
Wurm, D. 1982, Mikrofazies, Paläontologie, Palökologie der Dachsteinriffkalke (Nor) des
Gosaukammes. - Facies 6, 203-296, Erlangen.