RABA ALKOHOLA M ED ODRASLI MI PREBIVALCI SLOVEN IJ E V RAZISKAVI DDEJAVNIKI TVEGAN JAZANENALEZLJIVE BOLEZNI PRI ODRASLIH PREBIVALCIH SLOVENIJE( Zd e n ka Če b a še k-Trav n i k, Lij a n a Zal ete l -Krag e lj Uvod Že dolgo je znano, da je uŽivanje alkohola med pomembnimi dejavniki tveganja za nastanek raznih vrst raka in da pribliŽno 15 % rednih pivcev postane odvisnih od alkohola. Naravni potek odvisnosti od alkohola kaŽe dolgoletno trajanje bolezni, v okviru katere se razvijejo tudi z alkoholom povezane telesne bolezni' Z meÍaanalizami so ugotovili, da alkohol daleč najbolj zveča tveganje za nastanek raka v ustni votlini, grlu, Žrelu in poŽiralniku, statistično pomembno pa še tveganje za nastanek raka Želodca, debelega črevesa in danke (1). Mehanizem, po katerem naj bi alkohol povzročal raka, še ni znan, domnevajo pa, da deluje kot kokarcinogen, toĘ da pospešuje delovanje (znanega) karcinogena. To so opazili pri raku poŽiralnika, medtem ko za druge rake mehanizem še niznan in se statistično pomembne povezave kaŽejo le pri zelo veliki porabi alkohola' Tveganje za nastanek raka se še bolj zveia pri ljudeh, ki pijejo alkoholne pijače in hkrati kadijo. Dokazano je tudi, da zmanjšanje porabe alkohola in nikotina zmanjša ogroŽenost zrakom. Preventivno delo bizato lahko imelozelo dobre učinke. Na Vlll. seminarju dr. Dušana Reje leta 2000 smo pojasnili osnovne izrazev zvezi obravnavo rabe alkohola in podatke o njegovi porabi v Sloveniji v letu 1999 (2). Naša takratna raziskava je pokazala, da je poraba alkohola pri nas očitnozelo velika in da bi morali okrepiti preventivno dejavnost, če bijo hoteli zmanjšati. Seveda bi morali prej bolje spoznaticiljno populacijo, saj pivske navade prebivalcev Slovenije še niso bile ustrezno raziskane. Leta 2001 smo napravili raziskavo, s katero smo dobilivpogled v nekatere z zdravjem povezane vedenjske značilnosti odraslih Slovencev. RABAALKoH o LA V sLoVEN !J l RAzls KAVA Iz LETA 200 í Raziskavo >Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije< (3,4) smo napravili na več kot 15.379 prebivalcih, starih 25-64 let. Pripravili smo jo kot presečno pregledno raziskavo po metodologiji clNDl Health Monitor (5), s kakršnimi sicer opazujejo 55 predvsem prevalenco raznih pojavov, povezanih z zdravstvenim stanjem prebivalcev. S 63,8 % prejetih odgovorov na poštno anketo smo dosegliza tovrstne raziskave precej velĺk odziv' Analiza odgovorov je pokazala, da se respondenti in nerespondenti statistično pomembno ne razlikujejo po svoji starosti in po velikostĺ naselij, iz katerih so, v 5 od 9 zdravstvenih regij pa se razlikujejo po spolu, a te razlike smo glede na rezultate podobnih raziskav, ki so bile pred našo izvedene v drugih državah Evrope, tudi pričakovali (6-8). Med respondentije bilo tako večŽensk (53'9 %) kot moških (46,1 o/o), kar pa je, na primer, podobno kot na ravni nacionalnega vzorcav raziskavi na Finskem v letu 2001 (54,2%Žensk in 45,B % moških) ali leto poprej v Latviji (56,7 o/o Žensk in 43,3 % moških) (6-8)' za analizo je bilo primernih 9.034 vprašalnikov (iz analize so bili izloěenivprašalniki, pri katerih se podatka o spolu in starosti nista ujemala s podatkoma, ki ju je posredoval Statistični urad RS). V tabeli 1 so prikazane demografske in druŽbenoekonomske značilnosti tistega dela vzorca, kije bilovrednoten kot primeren zaanalizo. Tabela 1 . Demografske značilnostivzorca, primernega za analizo (N=9.034). Značilnost Kategoriia o/ /o Spol moški Ženske 45 54 ,6 ,4 Starost 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 10,2 '12,6 13,9 13,0 15,0 13,0 10,6 1't,8 Stopnja izobrazbe nedokončana osnovna osnovna poklicna srednja vĺšja visoka 6,5 '16,2 3'1,0 25,6 8,7 12,'l 56 Značilnost Kategorija o/ /o DruŽbenisloj spodnji delavski srednji višji srednji zgornji neopredelien 2,4 35,3 46,8 9,7 1,2 4,7 Bivalno okolje mestno primestno vaško 34,1 23,1 42,8 lz zbranih podatkov smo izdelali analizo o9roŽenosti zaradi nekaterih za zdravje škodljivih vedenj, kot so kajenje, nezdravo prehranjevanje, tvegano uŽivanje alkoholnih pijač, telesna nedejavnost in druga. Pri škodljivih vedenjih, povezanih zrabsoalkohola (tvegana raba alkohola), smo določali stopnjo pitja alkohoInih pijač, pri kateri sta nas zanimali predvsem čezmerno pitje in alkoholno opijanje' . za ugotavljanje čezmernega pitja smo naprej določili tri stopnje pitja alkoholnih pijač: stopnJa 1 = abstinenca, stopnja 2 = zmerno pitje in stopnja 3 = čezmerno pitje. Kot popolne abstinente smo opredelilitiste, ki v zadnjem letu niso zauŽili alkohola (0 gramov na dan); kot zmerne pivce smo opredeliliŽenske, kiso zauŽile'10 gramov ali manj, in moške, kiso zauŽili2O gramov ali manjčistega alkohola na dan; čezmerni pivci so bile Ženske z Več kot 10 gramov in moški z več kot 20 gramov zauŽitega čistega alkohola na dan; . med osebe, ki se ne opijajo, smo uvrstili samo moške, ki niso niti enkrat v letu ob eni priloŽnosti popiliveč kot šest meric alkohola, in Ženske, ki niso niti enkrat v letu ob eni priloŽnosti popile več kot štiri merice alkohola. REZULTATI RAZISKAVE IZ LETA2OOl Raba alkohola in spol Povezovanje čezmernega pĺtja alkoholnih pijač s spolom je pokazalo, da je deleŽ öezmernih pivcev kar 4-krat večji pri moških kot pri Ženskah, deleŽ abstinentov pa še enkratvečji priŽenskah kot pri moških (slika 1). 57 80,0 70,0 60,0 50,0 '" 4o,o 30,0 20,0 10,0 0,0 moški Ženske SPOL sToPNJA P|TJA ALKoHoLNlH PlJAč trabstinenti lzmerni pivci Eěezmerni pivci 74,1 9'ĺ 68,3 22,6 20,4 5,5 slika 1. Porazdelitev anketirancev glede na stopnjo pitja atkoholnih pijac, ločeno po spolu. Tudi pri alkoholnem opijanju je odstotni deleŽ moških skoraj še enkrat večji kot priŽenskah (slika 2). 80,0 70,0 60,0 50,0 % 40,0 30,0 20,0 10,0 0,0 moški ženske SPOL AKuTNo oP|JANJE z ALKoHoLNlMl PUAČAMl Ene lda 68''ĺ 54,6 45,4 31,9 Slika 2' Porazdelitev anketirancev glede na opijanje, točeno po spolu. 58 Raba alkohola in starost Pogostost čezmernega pitja narašča s starostno skupino, s 6,9 % v naimlajsi (25-29let) do 19,3 o/o v najstarejši (60-64 let)' ob upoštevanju dejstvá, da se odvisnost od alkohola razvl1adokaj počasi (tudi do 20 let) in da ni odvisna le od stopnje pitja, ampak tudiod drugih dejavnikov, ne moremo načrtovati preventivnih dejavnosti le na podlagi starostne strukture čezmernih pivcev. Po drugi strani pa je ob staranju prebivalstva treba upoštevatiznačilnosti rabe alkohola med starejšimi (9). Pogostost akutnega opijanja pa po starostnih skupinah najprej postopno pađa, od 46,6 o/ov skupini 25-29let do 40,0 % v starostni skupini 50-59 let, v najstarejši pa je spet nekoliko večja (42,4o/o)' Raba al kohola in izobrazba Povezovanje čezmernega pitja alkoholnih pijač s stopnjo izobrazbe kaŽe, da odstotni deleŽ ljudi s takim vedenjem pada s stopnjo izobrazbe: največji deleŽ, 17 ,5o/o,smo našli med anketiranciznedokončano osnovo šolo. opijanja je največ med anketiranci z 2-3-letno poklicno šolo (46,1 o/o), n4- manj pa med tistimiz dokončano višjo šolo (3B'0 %). Raba alkohola in zaposlitev Čezmerno pitje alkoholnih pijac je bolj razširjeno med nezaposlenimi anketiranci, vendar razlike niso velike (14,5o/o med nezaposlenimi in 12,8o/o med zaposlenimi). opijanje je pogostejše med zaposlenimi (43,7 % proti 39,2 %) kot nezapo- slenimi anketiranci. Raba alkohola in druŽbenisloj Anketirance smo prosili, da sami ocenijo, v kateri družbeni sloj spadajo. Navedli smo naslednje moŽnosti: spodnji, delavski, srednji, višji srednji, zgornji, neopredeljen. Povezovanje čezmernega pitja alkoholnih pijač, z druŽbenim slojem anketirancev kaŽe, da odstotni deleŽ ljudi s takim vedenjem upada od čisto 59 spodnjega sloja, v katerem je največji, do srednjega sloja, kjer je najmanjši, nato pa se do zgornjega sloja spetveča (slika 3). 25,00 20,00 1 5,00 1 0,00 5,00 0,00 s podnji delav ski srednji V išji srednji zgornji neopredeljen DRUŽBENl sLoJ ČEzMERNo PlTJE ALKoHoLNlH PUAč '16, 16 '15,51 12,62 11,78 11.41 Slika 3. Pogostost čezmernega pitja alkoholnih pijač po druŽbenih slojih. opijanje dosega največji deleŽ v zgornjem druŽbenem sloju (46,5 %), najmanjšega v skupini neopredeljenih (37,B %), v vseh drugih slojih pa tudi presega 40 o/o anketirancev. Raba alkohola in bivalno okolje Povezovanje čezmernega pitja alkoholnih pijač s tipom bivalnega okolja anketirancev kaŽe, da je takega pitja največ v vaškem (15,1 %), najmanj pa v primestnem okolju (11,9o/o). Tudi opijanja je najmanj v primestnem okolju (41,8 o/o), vendar je deleŽ podoben tudiv drugih bivalnih okoljih. Raba alkohoIa in zdravstveno območje Čezmerno pitje alkohola v grobem narašča od zahoda protivzhodu drŽave (slika 4a), ob razdelitvi Slovenije na devet zdravstvenih regij pa se izkaŽe, da ga je večvtistih predelih Slovenije, kjerje večja tudi prideläva vina (slika 4b). 60 20,00 '15,00 % 10,00 5,00 0,00 ahodno (NG,KP,KR) osrednje (LJ) vzhodno (cE,tvB, Ms, N l\4, RA) ZDRAVSTVENo oBMočJE čEzMERNo P|TJE ALKoHoLNlH PlJAČ 15,11 12,O2 11,25 % 25,00 20,00 15,00 10,00 5,00 0,00 NG KP KR LJ RA CE NM t\48 t\rs ZDRAVSTVENA REGIJA ČEzMERNo P|TJE ALKoHoLNlH PlJAČ 10,16 7 'oĄ 20,07 ĺ8'75 15,55 'ĺ2'99 13,54 12,92 11,01 Stika 4a. Pogosŕosŕ čezmernega pitja atkoholnih pijac po treh velikih geog rafski h ob moci i h Slove n ii e. Slika 4b. Pogosŕosŕ čezmernega pitja alkoholnih pijač po devetih zd rav stve n i h o b m o cj i h S l ove n ij e, razv ršče n i h od zah od a p roti vz h o d u' Tudi alkoho|no opijanje v grobem narašča od zahoda protivzhodu (slika 5a)' podrobnejša razdelitev Slovenije na devet zdravstvenih območij pa pokaŽe, da je ta trend več kot očiten (slika 5b). 61 55,00 50,00 45,00 40,00 35,00 30.00 25,00 20,00 15,00 1 0,00 5,00 0,00 zhodno (NG,KP,KR) osrednje (LJ) vzhodno (cE,MB, r\4S, NM, RA) ZDRAVSTVENo oBMoČJE oPlJANJE z ALKoHoLNlMl P|JAČAMl 41,56 45,45 37,38 Slika 5a' Pogosŕosŕ alkoholnega opijanja po treh vetikih geografskih območjih Slovenije' 60,00 50,00 40,00 % 30,00 20,00 10,00 0,00 NG KP KR LJ CE N t\4 IVB t\4s ZDRAVSryENA REGIJA oPlJANJE z ALKoHoLNlMl PUAčAMl 49,19 41,56 45,89 44,66 38,96 42, 44,42 36,99 36,75 Slika 5b' Pogosŕosŕ alkoholnega opijanja po devetih zdravstvenih območjih Slovenije, razvrščenih od zahoda proti vzhodu. ZAKLJUCEK S podrobnimi analizami podatkov smo ugotavljali, kolikšna je ogroŽenost odraslih prebivalcev Slovenije s čezmernim pitjem alkoholnih pijač in 62 opijanjem. Med prebivalci Slovenije so s čezmernim pitjem alkoholnih pijač naiool1 ogroŽeni moški, stari 60-64 let, z največ dokončano 2-3-letno po-nicńo šolo, najpogosteje brez aktivne zaposlitve, iz delavskega bruŽbenega sloja iń vaškega okolja vzhodnega dela Slovenije. Med 5 % anketirančev, kí so najbolj ogroŽeni z opijanjem, je največ moških, starih 25-39 let, preteŽno z dokončano 2-3-letno poklicno šolo, zaposlenih, iz srednjega druŽbenega sloja, mestnega ali vaškega okolja in preteŽno iz vzhodnega dela Slovenije. obremenjenost s tveganim pivskim vedenjem (čezmernim pitjem oziroma opuanjem) se razlikuje predvsem po starostnih skupinah, očitno pa tudi po gôógräĺskil'| predelih Slovenije. Zatobi bilo smiselno preventivne dejavnosti, Ři naj oi med drugim zmanjšale tudi pojavljanje raznih vrst rakov, usmeriti na čim mlajše starośtne skupine, predvsem v bolj ogroŽenih predelih oziroma regijah. Reference 1. Bagnardiý Blangiardo M, La Vecchia C, Corrao G. Alcohol consumption and the risk of cäncer. Ameta-analysis. Alcohol Research Health 2001 ; 25: 263-70' 2. Čebašek-Travnik Z, Hovnik Keršmanc M. Pivske navade pri Slovencih. ln: Štabuc B, editor' Prehrana in rak. Vlll. seminar >ln memoriam dr. Dušana Reje<. Ljubljana: Zveza slovenskih društev za boj proti raku,2000:33-42. 3. Zaletel-Kragelj L. Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije. Ěrotokol raziskave' Ĺjuoljana: lnštitut za socialno medicino Medicinske fakultete in Cl NDI Slovenija, 2001 : 52. 4. Zaletel-Kragelj L, Gruntar-Činč M, Maučec-Zakotnik J. Regional differences in some socio_económic determinants of health and some dealth-behaviour in Slovenia CINDI health monitor survey 200'l Results. ln: Book of abstracts, lnternational conference - promoting neálth tnrough physical activity and nutrition (Krepimo zdravje z gibanlem in zdřavo prehrano), 18.21 . april2002, Radenci, Slovenija: 177. 5' Prättälä R, Helasoja V Laaksonen M, Laatikainen T, Nikander Ę Puska P. clNDl health monitor. Proposal for practical guidelines. Publications of the National public health institute, Finland, 2001 : 20. 6. Helakorpi S, Patja K, Prättälä R, Uutela A' Health behaviour and health among Finnish'aduit poiulation, spring 2001. Publications oí the National public health institute, Finland, 2001 : 202. 7. Grabauskas V Klumbiene J, Petkevičiene J et al. Health behaviour among Lithuanian adult population, 2000. Publications of the National public health institute, Finland, 2001:133. 63 8. Pudule l, Grinberga D, RitumaAet al. Health behaviouramong Latvían adult population, 2000. Publications of the National Public Health lnstitute, Finland, 2001:148. 9. Čebašek-Travnik Z. Zloraba in odvisnost od psihoaktivnih snovi pri starejših. lsis 1999; 8 (4): 83-a. 64