W ladyslawa Stola, Pröba typlogii rolnictwa Ponidzia. P race G eografi- czne N r 81, ln s ty tu t G eografii P o lsk ie j A kadem ii N auk, W arszaw a 1970. S tran i 147. K akor že om enjeno v predhodnem poročilu, so si p o ljsk i geografi pod vodstvom prof. J. K ostrow ickega že izdela li kom pleksno m etodo za tipologijo km etijs tva . P rof. K ostrow icki sam nam je podal predhodno shemo take t i ­ po logije za vso P oljsko, n jegov i m la jši sodelavci p a so se lo tili k o n k re tn ih reg ionaln ih poskusov n je n e uporabe. P rv i o b jav ljen i poskus te v rs te pom eni doktorsko delo W ladyslaw e Stole na p rim eru Ponidzia (porečja rek e Nidze na jugovzhodnem P oljskem ). Po shemi, k ak ršno si je v ta nam en ustv a ril oddelek za ag ra rno geografijo In š titu ta za geografijo P o ljsk e A kadem ije zna­ nosti, je av to rica sistem atično obdelala za svoje področje n a jp re j d južbeno- posesine razm ere ta m k a jšn jeg a k m e tijs tv a (posestno s tru k tu ro km etij, v e li­ kostno s tru k tu ro ind iv idualn ih gospodarstev in razd rob ljenost k m etij), potem organ izac ijsko-tehn ične poteze (km etijsko p reb iva lstvo in živo delovno silo, km etijsko izrabo zem lje, ž iv inorejo , in tenzivnost km etijstva) in kot tre t je p rodukcijske poteze k m e tijs tv a (sm eri globalne pro izvodnje, p roduk tivnost zem lje in dela, sm eri tržne pro izvodnje, stopnjo in raven tržnosti km etijstva), n a k a r so v zak ljučnem , sin tetičnem pog lav ju op rede ljen i tip i k m e tijs tv a te r k m e tijsk e reg ije z ozirom na p rev lado tega ali d rugega tipa. Na osnovi 10 osnovnih potez (razdrob ljenosti gospodarstev, štev ila k m e tijsk eg a p reb iv a l­ stva na 100 ha k m e tijsk e zem lje, t. i. pokazalca intenzivnosti, p roduk tivnosti zemlje, produktivnosti dela, oboje v žitn ih enotah, stopnje tržnosti, sm eri iz­ rabe zemlje, sm eri zorane zemlje posebej, usm erjenosti globalne proizvodnje in usm erjenosti tržne proizvodnje) je op red e ljen ih v Ponidziu šest osnovnih tipov, ki p a se dele še d a lje n a podtipe (vsega 12). O predelitve p o n az arja jo grafično t. i. p o k aza te ljsk i tipogram i. N a osnovi tako o p red e ljen ih tipov je av to rica opredelila za Ponidzie pe t sorazm erno iz razitih ag ra rn ih reg ij, k i se dele d a lje na su b reg ije (skupaj 11). Solidno kom pleksnost tako zasnovane m etode zago tav lja že zgoraj navedena v sestranskost m eril, p ri čem er p a je tre b a še posebej oceniti k o t pozitivno, da skuša av to rica p ri vseh op red e lit­ vah nakaza ti tu d i povezavo z agroekološkim i pogoji. Ta prv i, solidno uspeli p rim er reg ionalne uporabe tipološke m etode, k i jo skuša izgraditi prof. Kostrowicki, k ar vzbuja k posnem anju in preizkusom v drug ih p redelih in v d rugačnih razm erah. Svetozar Ilešič Werner A. Gallusser, Struktur und Entwicklung ländlicher Räume der Nordwestschweiz. A ktualgeograph ische A nalyse der K u ltu rlandschaft im Zeitraum 1955—1968. Basler Beiträge zur Geographie, Heft, 11., Basel 1970. S tran i 324, 143 ilu s trac ij. A vtor si je s področja severozahodne Švice, južnega za led ja Basla, k i sega od baselskega Porenja v Švici čez Juro na obrobje švicarske podgorske p lanote (M ittelland) izbral 11 tip ičn ih poskusnih občin, različnih po okolju in po stopnji razvoja ter jih podrobno analiz iral z vid ika transform acij pode­ želja v najnovejšem času, rezu ltate analize p a poskušal posplošiti za vse pod­ ročje. Po m etodoloških opombah, iz k a terih izvemo, katere statistične in an ­ ketne vire, razen tega p a rezu ltate k a r tira n ja v terenu je uporab lja l in po k ra tk i presoji p rirodnih razm er, katerih težišče p a je prenesel v samo obravnavo družben ih razm er, nam je podal glavne aspek te preb iva lstvenogeografske si­ tuacije (gostoto, jezikovno-versko in poklicno struk turo , razm erje med krajem stan o v an ja in delovnim metom, osnove p reb iva lstvene d inam ike v ob rav n av a­ nem razdobju, opredelitev dem ografskega tipa). Sledi bogata in orig inalna opre­ delitev naselbinskega prostora (Siedlungsraum ) z oznako osnovnih potez n a­ selbinske izoblike (lega, velikost, razporeditev), opredelitvijo funkcijske s tru k ­ tu re naselij in njihovih posam eznih delov (funktional-räum liche Gliederung), zatem socialne stru k tu re naselij in njihovih posam eznih delov (kjer srečamo posrečeni pojem die dörflichen Sozialräume), vključno tud i sekundarna počit­ n iška nase lja , obravnavo »aktualne naselb inske dinam ike«, pa aspektov nase l­ binske fiziognomije (z nič manj zanimivim pojmom physionom ische Siedlungs- einheiten). Posebno obsežno poglavje obravnava struk turo in funkcijo današ­ nje agrarne pokrajine, p ri čemer seveda avtor vključi razen naselja samega tudi zemljišče, njegov razdelitveni sistem (pri čemer je zanimiva, zelo umestna novost opredelitev posebnega razdelitvenega tipa na tleh nekdanje gmajne, t. i. A llm endeaufteilungsflur), oblike izrabe tal in še posebej kmetijski obrat kot funkcijsko enoto agrarne pokrajine. Poglavje se konča s poskusom opredelitve agrarnega prostora po njegovi intenzivnosti. Zaključno poglavje je posvečeno »aktualni dinamiki agrarne in gozdarske pokrajine« v celoti, kjer pridejo na vrsto preoblikovanja agrarne pokrajine (racionalizacija, rajonizacija, zložbe, arondacije, razselitve, spremembe v izrabi tal, nazadovanje kmetijske delovne sile, nazadovanje kmetijskih obratov, razvoj mehanizacije, spremembe v go­ zdarski izrabi, p redvsem nove pogozditve itd.). P r i obravnavi sprememb v iz ra­ bi tal n im ajo prednosti po ljedelska tla, temveč se še posebna pozornost posveča sadjarstvu (z zanimivo označbo raznih tipov sadjarskih zemljišč — O bstbau­ fluren) in raznim oblikam zelenih površin. V p rav i poplavi regionalnih študij o p reob likovan ju podeželja, ki j ih doživlja Evropa, še posebno na nem škem jezikovnem ozemlju, se rni zdi G allusser jeva š tud i ja zanimiva novost, m orda celo izjema. To ve l ja še poseb­ no za nas, k je r smo, kak o r se mi vedno bolj zdi, za spoznanje preveč zašli pod vpliv m ünchenske »socialno-geografske« šole in n jen ih včasih preozkih in enostranskih aspektov. Tudi G allusser sicer p o jm u je »socialno geografijo« kot obravnavo razslojitve vasi na »socialne skupine« in svoje vasi tudi k a r ­ t i ra s tega vidika, ne š te je pa teh skupin k o t g lavnega p redm eta svojega proučevanja , temveč kot enega od fak torjev , ki določajo ne samo socialno prostorsko diferenciacijo posameznih vaških delov, temveč tudi n jihovo funk ­ cijsko in še posebej fiziognomsko diferenciacijo. F iziognom ija nase lja ni p r i G allusserju ob poudarku na n o tran j i s t ru k tu r i p rav nič pozabljena ali po tisn jena v ozadje, temveč ji je av tor posvetil posebno podrobno k a r t i ra n je . P r i tem pa niti ne gre samo za taln i načrt, temveč za tipe hiš in gospodarskih poslopij, k i so v delu p redstav ljen i z obilico fotografskih posnetkov. Prav ilno stoji Gallusser na stališču, da je »aktualnost« ali »aplikativnost« geografskega p roučevan ja preoblikovanj na podeželju ravno tudi v potrebi po smotrnem urejan ju tudi čisto zunanje, gradbene podobe podeželskih naselij. Še dva poudarka , ki p r ih a ja ta v G allusserjevi š tudiji močno do izraza, v e l ja podčrtati. V težn ji za tem, da bi ko t geograf, k i želi služiti tudi p r a k ­ tičnim potrebam , prenesel težišče čisto na »aktualnogeografslco analizo?, k a ­ k o r je to podčrtano že v podnaslovu, av tor zavestno in dosledno izloča histo- rično-genetsko obravnavo naselij. S tem m arsikdo od nas ne bo soglašal, k e r vodi to pogosto k preveč deskrip tivni opredelitvi podedovanih s tru k tu rn ih in fiziognomskih oblik. Dokaz za to je ravno poglavje o poljski razdelitvi, k je r avtor sam ne more mimo genetske s trani (prim, že omenjeno posebno opredelitev t ipa A llm endeaufte ilungsflur). Več našega soglasja bi doživel drugi av to rjev poudarek n a uvodu v razpravo. Tam je nam reč podčrtano (str. 11), da področij , ki so že po svojem okolju, pa tudi po svojem razvoju v podrob­ nem tako diferencirana, k a k ršn a je severozahodna Švica, nobena p lan iran ju n am en je n a proučitev ne sme za je ti samo z »mišljenjem v abs trak tn ih mo­ delih«, tem več se mora, če želi obvladati vso zapleteno množico dejstev, opreti n a podrobno proučitev posameznih pojavov konk re tne pokra jine , k a r pomeni podrobno poznavanje s t ru k tu rn ih in razvojn ih problem ov v te renu samem in v stiku s prebivalstvom. Glede tega pa skora j ne more biti razlike v stališču med geografom slovenskega podeželja in geografom podeželja v Švici. Svetozar Ilešič Aldo Pecora, Memoria illustrativa della carta della utilizzazione del suolo del Friuli-Venezia Giulia (Fogli 2 e 5 della C a rta della utilizzazione del suolo d’lta lia ). Con un a »Introduzione« del C arm elo Colam onico. Consiglio Nazio- nale delle ricerche, Rom a 1970, s tran i 172 z 20 skicam i.