Številka 1 - leto 9 januar 1981 SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO In SKUPŠČINA OBČINE LITIJA sprejmeta LISTINO o prijateljstvu in sodelovanju Občini Krško in Litija bosta trajno razvijali prijateljstvo in sod lovanje v korist splošnega družbenega razvoja in krepitve medsebojnih odnosov. V skladu s tem bosta prijateljstvo in sodelovanje temeljila na vsestranskem povezovanju delovnih ljudi in občanov obeh občin v vseh oblikah samoupravnega, družbeno-ekonomskega in poli tičnega razvoja. To sodelovanje bosta obe občini uresničevali s trajno izmenjavo izkušenj ter načrtovanjem in Izvajanjem skupnih akcij, dogovorjenih s programom sodelovanja zlasti na področju razvoja samoupravljanja, gospodarstva, kulture in telesne kulture. Krško, 17. 12. 1980 Litija, 17. 12. 1980 Na proslavi občinskega praznika naše občine 24. decem bra lani, je bila podpisana tudi posebna listina o prija teljstvu in sodelovanju občin Litija in Krško. Sodelovanje med obema občinama je bilo že doslej zelo tesno, saj občini Litija in Krško že dolga leta vežejo mnogi skupni interesi, ki so se tudi v praksi že realizirali in predstavljajo novo obogatitev za obe občini. Zlasti na področju kulture nas povezuje veliko skupnega, saj je Janez Vajkard Valvasor živel in ustvarjal na gradu Bo-genšperk v sedanji občini Litija, zadnja leta svojega življenja pa je preživel v Krškem, kjer je tudi pokopan. Na osnovi tega, smo že doslej z občino Krško razvijali kulturno dejavnost. Tudi medsebojno sodelovanje na drugih področjih, kot na telesnokulturnem, se razvija že več kot 15 let. Zlasti pa smo doslej z občino Krško znali poiskati skupne interese pri razvijanju gospodarstva. Konkreten rezultat pa se je pokazal z oblikovanjem najprej obrata, nato pa TOZD Kovinarske Krško na Dolah pri Litiji. Sodelovanje na gospodarskem področju se je ze doslej izražalo tudi v medsebojni izmenjavi izkušenj in stališč, kar je obema občinama koristilo pri nadaljnjem razvoju. Vzporedno z izmenjavo izkušenj na področju gospodarstva, pa je potekalo tudi sodelovanje pri razvoju samoupravljanja ' in krepitvi delegatskega in demokratičnega sistema samoupravnega socializma. litijain smartno karta krajev itija in Šmartno karta krajev Geodetski zavod SR Slovenije je izdelal prvo karto Litije in Šmartna v merilu 1:5000. Karta, za katero je osnovno gradivo pripravila Geodetska uprava naše občine, je izredno lično izelana - na njej se vidi vsaka hiša in ulica — in bo nedvomno dobrodošla vsem občanom, kot tudi strokovnim službam. Karta je natisnjena v večbarvnem tisku in jo je natisnilo Časopisno in grafično podjetje Delo v Ljubljani. Zlasti sta privlačna oba letalska posnetka litije in Šmartna, ki sta na ovitku, saj takih posnetkov doslej še nismo videli. Ker občani kažejo veliko zanimanja za karto, jo bo možno tudi kupiti v litijski knjigarni po zmerni ceni 30 din. Sedaj imamo v občini karto občine in karto Litije in Šmartna z neposredno okolico. Obe RAZPIS Športno društvo Dole razpisuje Odprto smučarsko prvenstvo občine v veleslalomu in skokih na "25 m skakalnici Tekmovanje bo za šoloobvezne otroke v soboto, 31. januarja, za vse ostale kategorije pa v nedeljo, 1. februarja 1981naDolah. J Podrobnejša navodila in obvestila bodo posredovana s plakati in dopisi v 00 sindikata V OZD. lični karti bi kazalo tudi javno razgrniti, kar bi lahko prevzelo Turistično društvo v litiji. V mnogih mestih so namreč na železniških postajah in drugih javnih mestih nameščeni posebni zastekleni panoji s kartami občine in mest. No, in sedaj imamo priložnost, da tako tujcu kot popotniku, ki pride v našo občino, pomagamo, poiskati cilj. Predsednika občinskih skupščin Krško Sflvo Gorenc (levo) in Litije, Jože DernovSek (desno) sta na proslavi občinskega praznika podpisala listino o prijateljstvu in sodelovanju. (Foto: Zofka) Občinska priznanja za leto 1980 Na proslavi občinskega praznika 24, decembra lani, so bila podeljena tudi štiri občinska priznanja za leto 1980. Postopek za izbiro predlogov je izvedla Občinska konferenca SZDL litija, sklep o podelitvi priznanj pa je prejel družbenopolitični zbor občinske skupščine Litija.-. Občinska priznanja za leto 1980 so prejeli: 1. KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA s področja kmetijstva 2. MESARIJA IN PREKAJEVALNI-CA LITIJA s področja gospodarstva 3. MOŠKI PEVSKI ZBOR ZVON ŠMARTNO s področja kulture 4. ZUPAN VIKTOR s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite UREDNIKOV STOLPEC Bogenšperk in gostilna Ob novoletnih praznikih srno ljudje gotovo već v gostinskih lokalih kot druge dni. Zato se v teh časih tudi več pogovarjamo o gostinstvu kot sicer. Tudi tokratno temo zato namenjam gostinstvu, in sicer - gostinstvu na gradu Bogenšperk. Da ne bom ponavljal že tolikokrat izrečenih besed o Bogenšperku, Valvasorju ter o neizmernih vrednotah vsega, kar je vezano na grad in Valvasorja, .prehajam na konkretno vprašanje. Iz skoraj ze propadlega gradu je odbor za njegovo obnovo z amaterskim delom uspel grad urediti že tako daleč, da je njegovo ime seglo že kar krepko po naši deželi. To se vidi tudi pri obisku gradu in sploh zanimanju za ta enkraten kulturno zgodovinski spomenik.. Pravim enkraten, ker Bogenšperk je samo eden in Valvasor tudi. Pa tudi vse, kar je kulturno-zgodovinskega v gradu, je enkratno. Razen nečesa. Gostilne. Ta pa ni enkratna - razen opreme. Takšnih gostiln je vsepovsod dosti, prav gotovo pa s taksno opremo tudi boljših. Ko je vznikla ideja o ureditvi gostinskega lokala v gradu, je bilo veliko govora o nečem novem. robnem, privlačnem in mor-celo enkratnem ali vsaj redkem. Toda iz vseh teh pričakovanj je bore malo tudi nastalo. Gostinski lokal v gradu prav po ničemer dobrem ali posebnem ne slovi — razen po lepi opremi. Režim in človekovo počutje v njem pa je slej ko prej na ravni poprečne gostilne. Za nameček pa je v njem pričela razbijati še nekakšna nedoločena pop glasba, ki med častitljivimi grajskimi zidovi nekam nenaravno in kičasto odmeva. Takole mi je ondan rekel nek občan, ki se še kar spozna na gostinstvo in turizem (in kulturo): „Gostinski lokal na Bogenšperku ne bi smel biti bife s sankom kot osrednjim objektom, ampak lokal s klasično razpoloženjsko glasbo, ki bi se v to okolje podala. Tako bi ta lokal bil namenjen predvsem tistim obiskovalcem — slučajnim in stalnim - ki pridejo v to okolje zadovolje-vat svoje potrebe po kulturi in ki v grajskih prostorih vedno znova najdejo dah po bogati kulturi, ki je .bila pred stoletji v gradu. Taksnih obiskovalcev gradu tudi ni malo, vsekakor pa več kot tistih, ki se hodijo naslanjat na sank in jim je kaj malo mar, če je v tem gradu Valvasor napisal Slavo vojvodine Kranjske ali ne." Torej, Gostinsko podjetje Litija, ali se da kaj storiti pri tem ali ne? Mnogi občani pravijo, da bi se dalo. Da bi se dalo v lokalu urediti tak režim, da bi pol Ljubljane in Zasavja prihajalo na grad, kjer bi pustili tudi dosti denarja. Toda samo s sankom in nedoločeno pop glasbo jih ne bomo privabili. Ce bi tudi gostinski lokal vsaj malo tako zaslovel po deželi kot sam grad, bi se dohodek od te dejavnosti najmanj podvojil. In ne nazadnje, saj bi se lahko tudi od drugih kaj naučili, kako se tel stvari streže. Pa se daleč ne bi bilo treba iti, na primer v Domžale In okolico. Včasih znajo (in hočejo) tudi zasebniki veliko napraviti. Tate zadnji stavek ponujam pristojnim v razmislek. P. S. K izbiri te teme so me vzpodbudile tudi informacije, da je bilo letošnje silvestrovanje na gradu precej klavrno, veliko prijavljenih le obisk zaradi najavljene ..kvalitetne" glasbe odpovedalo, tisti pa, Id so prišli, so se po polnoči večinoma preselili v dolino. 53234848234848535348534848234823532348232323 Kmetijska zadruga Litija Občinsko priznanje za področje kmetijstva je za praznik občine prejela Kmetijska zadruga Litija. Naša občina je razvoju kmetijstva v preteklem srednjeročnem obdobju namenila posebno skrb. V tem, v katerega smo pravkar stopili, je Kmetijska zadruga pomemben nosilec razvoja, saj s svojo dejavnostjo pokriva večji del naše občine. Lenka Dientel, diplomirani inženir kmetijstva, direktorica Kmetijske zadruge, pravi, da bo poglavitna skrb delavcev kmetijske zadruge v organizirano kmetijsko proizvodnjo vključiti kar največ kmetov. Danes je v zadrugo včlanjenih okoli 350 kmetov, okoli 150 pa je tistih, ki z zadrugo kooperirajo. Zelo lepi in spodbudni rezultati so doseženi v preusmerjanju kmetij na večjo tržno proizvodnjo. 113 kmetij je že dokaj preusmerjenih. Ti kmetje, ki v zemlji vidijo svoj vsakdanji zaslužek, so obnovili ah izgradili nove hleve, se opremili s stroji za obdelovanje zemlje^ pridelovanje živinske krme ter povečali število glav živine v novih oziroma obnovljenih hlevih. Za preusmeritev se je poleg teh odločno še 200 novih. Rezultati načrtnega dela v preteklih letih in danes bodo vidni čez nekaj let, kmetijstvo je pač takšna panoga gospodarstva, kjer trenutnih rezultatov ni mogoče pričakovati. Kmetje, ki so organizirani v Kmetijski zadrugi litija, se usmerjajo predvsem v govedorejo, kombinirano z mlečno proizvodnjo, saj so za to zvrst kmetijstva v naši občini najbolj ugodni pogoji. Tudi lastna proizvodnja kmetijske zadruge temelji na govedoreji in mlekarstvu. Na Grmačah imajo 200 glav živine, 130 krav in 70 plemenskih telic. Ljubljanskim mlekarnam odstopijo letno 500.000 litrov mleka. V štirih kokošnjakih na Grmačah in Ponovičah pa pridelajo letno okoli 6 milijonov jajc. V novo srednjeročno obdobje stopa Kmetijska zadruga s smelimi načrti Na Grmačah planirajo gradnjo novega hleva za 200 glav molznic. Sedanji hlev je zastarel, zato ga bodo uporabili za skladišče. Preusmerjanju kmetij bodo tudi vnaprej posvečali vso potrebno 'skrb. Predvidevajo, da se bo na individualnih kmetijah letno stalež goveje živine povečeval za 120 glav. Ker čutijo, da jim primanjkuje strokovnjakov, nameravajo s pomočjo skupnosti za pospeševanje kmetijstva v kratkem zaposliti veterinarja - tehnologa, ki bo še posebej dobrodošel za kmete, ki bi se zeleh preusmeriti v prašičerejo. Tovarišica Lenka je najin pogovor takole strnila: »Občinsko priznanje pomeni nam delavcem priznanje za dosežene uspehe pri razvoju lastne kmetijske proizvodnje in organiziranju : izasebne, hkrati pa obveza, da storimo še večje napore za razvoj kmetijstva na našem območju. v ta hotenja smo skušali vključiti kar največ kmetov, s katerimi dobro sodelujejo, saj je priznanje tudi njihovo. Med delovnimi ljudmi v drugih industrijskih panogah je že doraslo spoznanje, da je vlaganje v hitrejše pridelovanje hrane naša skupna strateška naloga. To ugodno klimo do položaja kmetijstva v občim in tudi širše moramo izkoristiti za še večji napredek. Naš skupni cilj naj bo, da bomo v naslednjih letih pridelali dovolj hrane za domače potrebe in da Jugoslavija postane večji izvoznik hrane, kot je trenutno." o» Večji proračun Zbori občinske skupščine Litija so na decembrski seji sprejeli odlok o spremembi odloka o proračunu občine Litija oziroma odlok o rebalansu proračuna za leto 1980. Plan prihodkov občinskega proračuna za leto 1980 je bil 46,884.000 din, z rebalansom pa so se prihodki zvišali- za 1,905.000 din in tako znašajo prihodki po rebalansu 48,789.000 din. Izvirni prihodki so se zvišali za 1,103.000 din, dopolnilna sredstva republike pa za 802.000 din. Zaradi večjih prihodkov so se povečali tudi izdatki proračuna. Največ sredstev je bilo razporejenih za razne postavke v proračunu, predvsem na tiste, kjer je zaradi objektivnih okoliščin prišlo do večjih izdatkov oziroma potreb npr. sredstva za zatiranje živalskih kužnih bolezni za 214.000 din, sofinanciranje urbanistične služ- be za 31.000 din, sofinanciranje stanovanj miličnikov za 450.000 din, gradnjo upravnih prostorov za 46.000 din, priznavalnine borcem NOV za 50.000 din, pomoč družinam kadrovcev za 40.000 din, Občinska konferenca ZSMS za 20.000 din, Uprava javne varnosti Ljubljana za 46.700 din, družbeni pravobranilec samoupravljanja za 30.000 din, Temeljno javno tožilstvo za 38.000 zbor združenega dela: 10 delegatov je glasovalo za amandma Vač, dva sta bila proti in trije vzdržani. politični zbor občinske skupščine, ostala dva zbora pa sta glasovala le o amandmaju delegacije krajevne skupnosti Vače. Zbor združenega dela je amandma Vačanov sprejel, zbor krajevnih skupnosti pa ne. Usklajevanje Ker na sejah posameznih zborov občinske skupščine ni prišlo do enotnih odločitev, je bilo potrebno oblikovati skupno komisijo vseh treh zborov, ki bo pripravila do naslednje seje predlog za uskladitev spornega vprašanja. Vsak zbor je v komisijo izvolil po tri delegate. Naslednja seja občinske skupščine bo v februarju in takrat bodo delegati ponovno odločali o vprašanju krajevnega urada Vače. Sicer pa predlog odloka o novi organiziranosti občinskih upravnih organov v ostalem besedilu ni bil sporen in nanj ni bilo nobenih drugih pripomb. O razpletu tega vprašanja bomo še poročali. USKLAJEVALNA KOMISIJA V usklajevalno komisijo so posamezni zbori imenovali tele delegate: zbor združenega dela: Senica Nace (Predilnica), Mah Marjan (Strokovne službe komunalne in stanovanjske SIS) in Pušnik Marija (Mercator), zbor krajevnih skupnosti: Hauptman Janez (Kresnice), Meglic Jože (Šmartno) in Klopčič Silvo (Vače), družbenopolitični zbor: Kaplja Miro, Kralj Regina in Pintar Branko. Jih ne bo več na seje? Da je vprašanje zares zaostreno priča tudi diskusija delegata iz Vač na seji občinske skupščine, ki je povedal, da delegatov iz Vač ne bo več na seje občinske skupščine, če bo krajevni urad ukinjen. V tem ga je podprla tudi delegatka iz Dol, ki je tudi smatrala, da nima več smisla hoditi na seje občinske skupščine, če bo prišlo do združitve krajevnih uradov Dole in Gabrovka, kar je bilo povedano v obrazložitvi odloka kot rešitev v bližnji prihodnosti. OBČINSKA SKUPŠČINA JE OBRAVNAVALA OSNUTEK DRL RAZPRAVA »O KON RAZPRAVO O OSNUTKU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ZA NASLEDNJE SREDNJEROČNO , OBDOBJE 1981-85 BOSTA VODILA SOCIALISTIČNA ZVEZA IN SINDIKAT. RAZPRAVA MORA BITI DOBRO ORGANIZIRANA IN POGLOBLJENA. Družbeni plan občine je tisti dokument, ki bo urejal naše življenje in dejavnost v naslednjih petih letih. Zaradi pomembnosti tega dokumenta je potrebno, da delovni ljudje in občani v javni razpravi zares organizirano delujejo, saj bo le tako možno družbeni plan občine smatrati kot dokument delovnih ljudi in občanov. Temeljni cilji Večja produktivnost dela, stabilizacija, boljše gospodarjenje in nadaljnja krepitev samoupravljanja ter delegatskega sistema so osnovni cilji našega razvoja v naslednjih petih letih. Temeljni cilji družbenega plana naše občine izrazito poudarjajo, da bo naš standard — tako osebni kot družbeni — odvisen le od gospodarskih rezultatov, ki jih bomo dosegali. Visoka rast družbenega proizvoda Družbeni proizvod bo v prihodnjih letih v naši občini naraščal po stopnji 7,5 % letno, kar je izredno velika rast. V republiškem družbenem planu je rast družbenega proizvoda opredeljena z letno stopnjo rasti 3,5 %, vendar pa je treba ugotoviti, da je naši občini višja oziroma hitrejša rast pravzaprav potrebna. Če hočemo napredovati, se ne smemo zadovoljiti le s poprečjem, ampak moramo v naši občim doseči nekaj več. Sicer nas bodo drugi prehiteli, kar pa bi pomenilo zaostajanje naše občine za napredkom. Sicer pa izračun rasti družbenega proizvoda v naslednjih letih temelji na podatkih iz naših OZD. K tako visoki rasti družbenega proizvoda bo prispevala 30 % rast zaposlenosti, ostalih 70% pa bomo zagotovili z večjo produktivnostjo dela, z boljšo organizacijo dela, znižanjem stroškov proizvoda, boljšim izkoriščanjem surovin, energije in večjim izvozom, ki naj raste realno za 15,3 % letno (uvoz naj bi rasel letno 5,4%). S tem bomo najmanj 80 % uvoza pokrili z izvozom. Tudi rast dohodka bo 7,5 % letno, kar je prilagojeno načrtovani rasti družbenega proizvoda. Največja rast dohodka je predvidena v drobnem gospodarstvu (15,8 %) v industriji 8,8 % in v kmetijstvu 3,5-4%. Zaposlovanje bo raslo 2 - 3 % letno, s tem da bo prioritetno zaposlovanje v produktivnih dejavnostih, oziroma vsaka nova zaposlitev naj vpliva na povečanje dohodka oziroma izboljšanje dela. Nove naložbe Bistvena osnova za povečanje gospodarske moči in družbenega standarda občine bodo nove naložbe, ki bodo za celotno 5-letno obdobje znašale 2.100.000.000 din. Večji del teh sredstev (68 %) bo namenjen za nove naložbe v gospodarstvu. Predilnica bo 191.710.000 din namenila za nabavo nove opreme, ravno tako tudi Pletilja v višini 5.700.000 din. Usnjarna v Šmartnem bo izvedla investicijska vlaganja v višini 20.000.000 din za novo krznarno, prizidek k usnjarni, konfekciji krzna s skladišči, za čistilno napravo ter za obnavljanje opreme in modernizacijo. Lesna industrija litija bo v okviru štirih TOZD v nove naložbe vložila 184.842.000 din (Mizarstvo 63 milijonov din za izgradnjo hale in modernizacijo tehnologije, Plastika 28 milijonov din za izgradnjo proizvodne hale, Furnir 7 milijonov din za popravilo transportnih naprav in Žaga nekaj manj kot 87 milijonov din za izgradnjo proizvodnih objektov. Mizarstvo Litija bo investiralo 2.310.000 din za nabavo nove opreme, Mizarstvo Gabrovka pa tudi za obnovo opreme in proizvodno halo. Industrija apna Kresnice bo vložila 230.905.000 din za modernizacijo kamnoloma in modernizacijo transportne poti od kamnoloma do Kresnic. Gradmetal bo investiral 160.999.000 din za izgradnjo skla-diščno-poslovnega objekta in dokončanje investicije za proizvodnjo betonskih elelementov. Kovina Šmartno bo vložila 119.000.000 din v izgradnjo proizvodnih prostorov in nabavo opreme, Kovinarska na Dolah pa 30 milijonov za izgradnjo proizvodne hale z opremo. PKT Litija bo vložila 5.700.000 din za novo opremo, Mesarija in prekajevalnića, pa 10 milijonov za ureditev pakirnice, črevarne, klavnice in hladilnice. KZ Gabrovka—Dole bo vložila 24 milijonov in za modernizacijo opreme in izgradnjo skladišča; KZ Litija pa 66 milijonov din za modernizacijo mlečne farme, skladišča, hidromelioracije, izgradnjo trgovine za kmetijsko orodje ter servis za popravilo kmetijskih strojev. Gozdni obrat Litija bo namenil 16.100.000 din za rekonstrukcijo cest in gojitev gozdov. Centromerkur bo razširil blagovnico v Litiji in v to vložil 40 milijonov din. Elektrotehna Ljubljana bo investirala 12 milijonov din v novo poslovalnico. Gostinsko podjetje Litija bo 30 milijonov vložilo v adaptacijo restavracije Pošta, pričelo pa bo tudi z gradnjo hotela. V novo knjigarno v Litiji bo vloženo 8 milijonov din. Investitor bo Cankarjeva založba ali Mladinska knjiga. Avtobusno postajo v Litijo bo zgradil Viator - SAP, vrednost naložbe pa bo 20 milijonov din. SAP-Viator bo zgradil tudi delavnice v vrednosti 35.700.000 din. Komunala Litija bo investirala 3 milijone din za izgradnjo proizvodnih prostorov in v opremo. Elma bo na Polšniku razširila proizvodne kapacitete v vrednosti 5 milijonov din. Tiskarna Slovenija bo na Vačah vložila v opremo in prostore za razširitev proizvodnje 15 milijonov din. Ilirija Vedrog bo na Dolah organizirala proizvodnjo in za to namenila 24 milijonov din. Pekarna Center bo v Šmartnem za razširitev in modernizacijo proizvodnje namenila 10 milijonov din. Mercator bo za modernizacijo trgovskih pfostorov in skladišča namenil 8 milijonov din. Istra Benz Koper bo zgradil črpalko v Gabrovki in povečal prodajne možnosti na servisu v Litiji. V ta namen bodo investirali 10 milijonov din. Na Savi bo TKG Ljubljana investirala 10 milijonov din za začetek proizvodnje. Tobak Ljubljana bo vložil sredstva za pridobitev novih poslovnih prostorov. IUV TOZD Maloprodaja bo povečala prodajne površine. Varnost Ljubljana bo v Litiji z razširitvijo dejavnosti pridobila poslovne prostore. Nova stanovanja V naslednjih petih letih bo zgrajenih 250 novih stanovanj in sicer po 50 letno. Največ novih stanovanj - več kot 200 - bo zgrajenih v Krajevni skupnosti Litija - desni breg. Tu bosta ob Ulici Komandanta Staneta zgrajena dva vrstna bloka, ob Maistrovi ulici štirje vrstni stanovanjski bloki, ob Partizanski cesti pa bodo vrstni bloki s približno 80 stanovanji. V Gabrovki bo zgrajen stanovanjski blok s 15 stanovanji. V tem bloku bo tudi otroški vrtec. Na Dolah bosta zgrajena dva stanovanjska bloka s po 12 stanovanji. V Kresnicah pa bo imel blok 16 stanovanj. Tudi z individualno stanovanjsko gradnjo bodo občani pridobili stanovanja oziroma hiše. V Krajevni skupnosti Litija - levi breg bo v zazidalnem otoku GS 4 pridobljenih 20 parcel in še 10 po urbanističnem načrtu. Na desnem bregu Litije bo tudi največ individualne gradnje. Ob Grbinski cesti bo pridobljenih 8 parcel za vrstne hiše, ob-Partizanski cesti pa 28 parcel za vrstne hiše. Po urbanističnem načrtu pa bo možno zgraditi še 20 hiš ob Sitarjevški, Grbinski in' Partizanski cesti. V Šmartnem bo na Ustju in v Miški dolini pridobljenih 20 parcel za individualno gradnjo. V drugih naseljih pa bo individualna gradnja potekala na podlagi urbanističnega reda in v skladu s prostorskim planom občine. Predvidoma bo v teh vaških naseljih zgrajenih 100 stanovanjskih hiš. Komunalna dejavnost V okviru komunalne dejavnosti bo komunalno urejenih 5 hektarov zemljišč za usmerjeno stanovanjsko gradnjo v območjih, ki so urejena z zazidalnimi načrti, oziroma na katerih planiramo individualno ali družbeno gradnjo stanovanj. Seveda je v psnutku družbenega plana opredeljen tudi nov vodovod za Litijo in Šmartno iz Reka Gozda in gradnja centralne čistilne naprave v Litiji ter predčiščenje v Šmartnem (Usnjarna, Mesarija). V skladu s finančnimi možnostmi bodo potekala tudi dela pri gradnji in modernizaciji skupnih komunalnih naprav. Gre za ureditev mostu preko Save v Jevnici oz. za podaljšek mostu, za modernizacijo ceste v Jablaniško dolino in manjše ureditve občinskih cest in mestnih ulic, med drugim tudi za ureditev glavnega trga v Litiji. Pri vzdrževanju skupnih komunalnih naprav bo tudi v prihodnjem obdobju potrebno zagotoviti sredstva za vzdrževanje zimske službe za 128 km občinskih cest I. kategorije, za vzdrževanje in zimsko službo 400 km občanskih kategoriziranih in nekategoriziranih cest, za mestne ulice, otroška igrišča, zelene površine uvjavno razsvetljavo. Od kod denar za komunalno dejavnost? Viri sredstev za komunalno dejavnost so v osnutku družbenega plana zelo različni. Za uresničitev dejavnosti bo denar pritekal iz naslednjih virov: - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - združena sredstva OZD iz čistega dohodka za komunalno opremljanje stanovanjskih sosesk, gradnjo občinskih cest in mostov, vodovod, čistilne naprave, - prispevki investitorjev za priključitev na komunalne naprave, - prispevki investitorjev za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, - prispevki uporabnikov komunalnih uslug ob ceni za enostavno reprodukcijo, - sredstva od prodanega bencina, • - sredstva od cestnin, - sredstva krajevnih skupnosti, - sredstva republiških interesnih skupnosti in - druga sredstva. Urejanje voda V naslednjem obdobju bo Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava uredila nabrežine Save v Litiji, Kresnicah, Kresniških Poljanah in Hotiču, dokončala bo regulacijo vodotokov v Šmartnem, izvedena bo regulacija Jevniškega potoka, melioracije pa bodo izvedene na Grinačah, Moravčah, Turnu, Ješčah, Sobračah, Pustem Javorju in Sopoti. 1000 novih telefonov V naslednjem srednjeročnem obdobju bo PTT zgradila krajevno kabelsko omrežje za Litijo, Šmartno in Kresnice. Pridobili Pa bomo tudi 600 novih telefonskih številk za Litijo in Šmartno z okolico, ter 400 za Kresnice z okolico. PTT ima v planu tudi gradnjo novih PPT prostorov v Litiji ui Gabrovki, zamenjavo centrale na Primskovem z novo povezavo z Litijo ter 50 javnih telefonskih govorilnic. Boljši električni tok DES TOZD Elektro Ljubljana - okolica bo v naslednjem obdobju zgradila transformatorske postaje na Boltiji, Planini oz. Debečah, Vintarjevcu (Ravni Osredek), Zg. Hotiču, Konju, Zg-Jevnici, Kresnicah, Cirkušah, Sp. Logu, Šmartnem (Kovina, Peka' rija), Hrastju, Potoku, Litiji (Ponoviška, Graška Dobrava, stanovanjska gradnja), Sobračah, Pustem Javorju in Golišah. Elektro Trbovlje bo transformatorske postaje zgradilo na Ravnah, Mogolniku, Ljubežu, Jablanici in Zglavnici. Elektro Novo mesto pa bo transformatorske postaje zgradilo v Tlaki in Vodicah. Večinoma bodo Elektro podjetja do novih in obstoječih transformatorskih postaj napeljala tudi visokonapetostne daljnovode. Racionalna izraba zemljišč Osnovni koncept poselitve litijske občine se ne bo v bodoče bistveno menjal. Največ prebivalstva se bo naseljevalo v območju ŽBENEGA PLANA OBČINE LITIJA ZA OBDOBJE 1981-85 CA JANUARJA 1981 mesta Litija in Šmartna z bližjimi okoliškimi naselji. Tudi na periferiji se bodo nekateri centri pospešeno razvijali, osnovno gibalo poselitve pa bo gibanje zaposlenosti oz. nove zaposlitve. Vsa kmetijska zemljišča bo potrebno optimalno izkoristiti in tudi sicer bo dan velik poudarek prav čuvanju kmetijske zemlje in s tem tudi pridobivanju hrane. Gradnja bo potekala le na kmetijsko neuporabnih zemljiščih, če pa bo iz zares utemeljenih razlogov potrebno zidati tudi na kmetijskem zemljišču, pa bo takšna zemljišča potrebno dosledno nadomeščati z usposabljanjem drugih kmetijskih zemljišč. Tudi sicer je v planu poudarjeno pridobivanje novih kmetijskih površin z usposabljanjem zemljišč, ki so sedaj za kmetijstvo manj uporabna ali neuporabna. Družbeni standard bo odvisen od gospodarjenja Razvoj družbenih dejavnosti bo v prihodnjih petih letih odvisen od gospodarskih rezultatov, ki jih bomo dosegli; Sredstva za skupno porabo bodo naraščala po stopnji 6,3 % letno, delež sredstev za skupno porabo v dohodku pa se bo zmanjševal in sicer od 26,1 % letno v letu 1980 na 25,1 % v letu 1985. Izvajalci programov bodo skrajno racionalno in varčno gospodarili s sredstvi in bodo vsako leto sprejemali posebne ukrepe za varčevanje. Investicije v družbenih dejavnostih so v planu opredeljene v realizaciji programa IIL občinskega samoprispevka. Drugih in-' vesticij skorajda ne bo, razen prizidka k otroškemu vrtcu Najdi-hojca v Litiji, ureditev prostora za otroško varstvo na Vačah, nadaljnja obnova gradu Bogenšperk, odplačilo anuitete za kredite za ureditev dvorane na Stavbah in sofinanciranje igrišč v krajevnih skupnostih. Več otrok v organiziranem varstvu Na področju otroškega varstva bo Skupnost otroškega varstva prek izvajalcev izvajala številne naloge. Priprava otrok na vstop v folo (mala šola) bo trajala 120 ur za otroka, predvideno pa je, da bi v letu 1981 v malo šolo vključili 330 otrok, v naslednjih letih pa po 300. Opredeljene so tudi naloge v zvezi z varstvom otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter minimalni obsegi denarnih pomoči za otroške dodatke. Tudi brezplačne 80-urne programe za otroke, ki niso vključeni v vrtec bodo izvajali v tistih krajevnih skupnostih kjer ni vrtcev. Na Debelem rtiču na morju bo vsako leto letovanje za 60 predšolskih otrok. V razne druge oblike dejavnosti pa bo letno vključenih po 600 otrok. V tistih krajevnih skupnostih, kjer ni možnosti za novogradnje ali ureditev prostorov za otroško varstvo, bo le-to organizirano v varstvenih družinah. Tako bo na Savi zagotovljenih 16 mest od 1981 leta naprej, v Ribčah in Hotiču pa po 8 mest od leta 1984 naprej. Vzpodbujanje inovacijske dejavnosti Raziskovalna dejavnost bo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju ena izmed dejavnosti, ki bo na najrazličnejše načine pospeševala naš razvoj. Vzpodbujanje inovacijske dejavnosti bo ena izmed glavnih nalog« raziskave pa bodo potekale tudi na področju povečevanja produktivnosti dela, prestrukturiranja gospodarstva, preskrbi s hrano in energijo: Pričetek usmerjenega izobraževanja Med številnimi dejavnostmi vzgoje in izobraževanja bo v prihodnjem obdobju sofinancirano tudi družbenopolitično izobraževanje v okviru Delavske univerze. Nov zakon o osnovni šoli določa vpeljavo deljenega pouka telesne vzgoje (v letih 1984 in 1985) za kar bo treba zaposliti tri nove učitelje telesne vzgoje. Tudi nova šola na Ježi, ki bo zgrajena v tem obdobju, bo zahtevala nekatera nova sredstva (amortizacijo, tehnično osebje). V Kresnicah bo v letu 1983 uvedena celodnevna šola, in sicer v treh oddelkih. Tudi pri podaljšanem bivanju se bo število oddelkov povečalo od 7 na 10, delež vključenih otrok pa se bo povečal za4f%. V tem obdobju bo v naši občini organiziran oddelek usmerjenega izobraževanja za kovinarsko stroko, za katero je evidentiranih največ potreb. Razvijanje amaterske kulturne dejavnosti Poleg dejavnosti knjižnice bo razvoj kadrov za redno in amatersko kulturno dejavnost ena izmed prioritetnih nalog v prihodnjem obdobju na kulturnem področju. Mreža potujoče knjižnice bo razširjena na vse krajevne skupnosti, do leta 1985 pa bo dosežen tudi normativ temeljne knjižne zaloge, to je dve knjigi na prebivalca. Letni nakup knjig bo tako 1700 knjig. Zveza kulturnih organizacij bo skrbela predvsem za razvoj amaterskih kulturnih dejavnosti na področju gledališča, glasbe, likovne in filmske dejavnosti. Grad Bogenšperk bomo še naprej obnavljali, prav tako pa bo treba pristopiti k obnavljanju in vzdrževanju kulturnih dvoran v krajevnih skupnostih. Boljši pogoji v zdravstvu Tekmovalni šport in množičnost Na telesnokulturnem področju se bo število udeležencev vključenih v redne oblike raznih telesnokulturnih dejavnost^ povečalo od 24 % v letu 1981 na 30 % v letu 1985. Poudarek bo na organiziranju takšnih oblik telesnokulturne dejavnosti, ki bodo zajele najširši krog občanov. Tekmovalni šport bo prioritetno usmerjen v nadaljnji razvoj košarke, rokometa in nogometa z upoštevanjem racionalnih tekmovalnih sistemov, t Sicer pa bo tudi v telesni kulturi potrebno v tem obdobju pridobiti nove amaterske trenerje in organizatorje telesnokulturnih aktivnosti. Z izgradnjo novega zdravstvenega doma so se pogoji za opravljanje zdravstvenih uslug bistveno izboljšali. Še nadalje bo potrebno v novem zdravstvenem domu širiti specialistične službe (za oči, nos in grlo, ortoped, psihiater, internistično-pulmološka dejavnost), i Zdravstveno varstvo bo usmerjeno predvsem' v preventivo in varstvo pri delu, s čimer bomo morali bistveno znižati število odsotnosti z dela zaradi bolezni. V tem obdobju bo zgrajena nova zdravstvena postaja na Dolah. Center za socialno delo Na področju socialnega skrbstva bodo v naslednjem obdobju nadaljevali naloge, ki so bile izvajane že doslej (denarne pomoči, zavodsko varstvo, rejnine, svetovanja itd.), na podlagi zakona o socialnem skrbstvu pa bo v občim pričel delovati tudi Center za socialno delo. Zaposlovanje nezaposlenih Zaposlenost v občim bo v prihodnjih letini rasla za 2 do 3 %. Konec leta 1985 bo v občini zaposlenih blizu 5500 občanov, kar je 30 % vsega prebivalstva. Prednost pri zaposlovanju bodo imeli nezaposleni in tisti, ki se vozijo na delo v druge občine, s čimer bomo zmanjševali fluktuacijo, i Posebna pozornost bo namenjena tudi zaposlovanju invalidov. Več sredstev za krajevne skupnosti Samoupravne interesne skupnosti bodo v prihodnjih letih v svojih programih določile naloge, ki se bodo uresničevale v posameznih krajevnih skupnostih. V letu 1981 je predvideno 2,347.000 din za krajevne skupnosti. Ta sredstva bodo krajevnim skupnostim razdeljena po dveh kriterijih: 25 % sredstev bodo krajevne skupnosti dobile na podlagi števila prebivalcev, 75 % sredstev pa bodo solidarnostna sredstva, ki bodo razdeljena za prioritetne naloge v krajevnih skupnostih. Med prioritetne naloge spadajo modernizacija komunikacij, ki so pomembne za prevoz otrok in delavcev, oskrba s pitno vodo in urejanje pokopališč. Prednost pri pridobivanju teh solidarnostnih sredstev bodo imele manj razvite krajevne skupnosti oziroma manj razvita območja krajevnih skupnosti in tiste krajevne skupnosti, ki bodo vložile več lastnih sredstev za uresničevanje nalog iz srednjeročnega programa. IZ KIIA.IKVM1I SKI l»\OSTI t KS ŠMARTNO Srečanje z borcema DO — Pred dnevom JLA in občinskim praznikom so imeli v Smarski šoli več prireditev. Poleg proslave in ureditve razstavnega panoja v avli sta se dve ekipi osmošolcev udeležili tradicionalnega pohoda na Tišje, nekateri razredi nižje stopnje pa so obiskali razstavo orožja v litiji Za vse uečence od 5. do 8. razreda so pripravili srečanje z borcema Dolenjskega odreda Janezom Kocijančičem in Jože-tom Peskarjem; seznanila sta jih z organizacijo in delovanjem JLA ter z akcijami na litijskem področju, v katerih sta med NOB tudi sama sodelovala. Nove oblike sodelovanja s starši — Skupne roditeljske sestanke v Smartnem težko obisku- KS VAČE jejo starši učencev, ki prihajajo na matično šolo z najbolj oddaljenih podružnic. Da bi se jim šola čimbolj približala, je organizirala prvič sestanka na Mamolju in Primskovem. Obisk je bil presenetljiv, ker se le trije straši opravičeno niso odzvali vabilu. Podobno sodelovanje načrtujejo tudi za starše šolskega okoliša Stangarske Poljane. Uspel je tudi poskus izvedbe oddelčne konference, ki so ji prisostvovali starši, zato bodo s to obliko sodelovanja nadaljevali zlasti pri razredih, ki imajo slab učni uspeh. Imenovanje gradbenega odbora — Svet šole je na zadnji seji imenoval devetčlanski gradbeni odbor, ki bo spremljal gradnjo strehe in dveh učilnic v šmarski šoli. Z deli bodo pričeli takoj, ko bodo nastopile ugodne vremenske razmere. Sedanja ravna streha na več mestih že pušča, zato nastaja na zgradbi iz dneva v dan večja škoda. Poživiti delo SZDL — Na programski konferenci KO SZDL Šmartno so delegati kritično spregovorili o dem krajevnih organizacij in druStev v minulem letu. Vse dosedanje napake je treba čimprej odpraviti, nedelavne člane pa zamenjati. Med osrednje naloge v letu 1981 so uvrstili poživitev dela delegacij in potrošniških svetov, ureditev preskrbe Šmartna s pitno vodo, pomoč pri gradnji gasilskih domov v Smartnem in Za vrstniku ter spremljanje uresničevanja HI. občinskega samoprispevka. Plesne vaje kdaj bodo dokončani, želja vseh pa je, da bi bih čimprej. Gasilska blagajna bo prenesla le še dograditev gasilskih prostorov, računajo pa še na sredstva (700 tisoč dinarjev), ki naj bi jih krajevna skupnost dobila po — Osnovna organizacija ZSMS terena Šmartno si zelo prizadeva, da bi poživila delo mladih. V minulih mesecih je priredila nekaj predavanj v mladinskem klubu, v drugi polovici decembra pa je stekel v avli šole plesni tečaj, ki ea obiskuje veliko mladine iz Smartna in okolice. B.£. Srečanje na Vačah V nedeljo, 21. 12. 1980, so se v eni izmed učilnic OŠ Vače zbrali starejši krajani in krvodajalci iz krajevne skupnosti Vače. Na srečanje jih je povabila KO RK Vače, akcijo pa je podprla tudi krajevna skupnost in Slovenija ceste TOZD Industrija apna Kresnice. Zal niso mogli priti vsi, ki so bih povabljeni, kajti zadržala jih je slaba pot, nekatere pa tudi bolezen. Vse te so aktivisti RK obiskali na domu in jim s prijateljskim stiskom rok in skromnim darilcem zaželeli srečno in predvsem zdravo novo leto. Krvodajalci, ki so darovali kri 5-krat ah 10-krat, so dobili KS HOTIČ priznanja za svojo humanost. Predsednik Občinskega odbora RK, tov. Karlo Lemut, pa je KO RK podelil zahvalno listino Rdečega križa Slovenije. Za prijeten program so poskrbeli učenci OS Vače, mladi člani RK. Resni, tudi od dela utrujeni obrazi, so se ob njihovem nastopu razlezli v prisrčen nasmeh. Srečanja se je udeležil tudi. najstarejši krajan, 92-letni Juvan Alojz iz Klenika. Če bi bila pot lepša, bi se verjetno pripeljal s svojim motornim kolesom, ker pa je bila precej ledena, se je odpravil na srečanje kar peš. Na sami prireditvi smo od- Gasilski dom pod streho Lansko jesen so kljub slabemu vremenu in pomanjkanju gradbenega materiala gasilci PGD Hotič pokrili novi gasilski dom. Objekt je za Hotič izrednega pomena, ne samo s protipožarnega stališča, ampak tudi zato, ker bodo v njem našle prostor dejavnosti, kijih krajani zadnja leta najbolj pogrešajo. Ideja o gradnji prizidka gasilskega doma, oziroma novega doma, je v Hotiču stara skoraj toliko.kot stari gasilski dom. Kmalu po njegovi dograditvi se je pokazalo, da je premajhen predvsem za kulturne namene. Dokončna zamisel in odločitev o gradnji pa sta dozoreli na občnem zboru gasilskega društva v začetku leta 1978. Gasilska blagajna je bila takrat prazna, a so se gasilci odločili za mesečni samoprispevek 100 dinarjev, ki ga aktivni člani plačujejo že dve leti. Na osnovi sklepa občnega zbora so ustanovili gradbeni odbor, ki ga vodi Stane Vičič. Na podlagi idejnih načrtov so delavci GIP Beton pripravni projektno dokumentacijo. Po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj je delo steklo. SIS za protipožarno varnost SRS je prispevala 100 tisoč dinarjev, krajevna skupnost Hotič 1S0 tisoč dinarjev, krajani so darovali okrog 40 kubičnih metrov lesa, deset zasebnih avtoprevoz-nikov je zastonj prepeljalo 250 kubičnih metrov gramoza in opravilo še nekaj prevozov s se-paracije v Zgornjem Hotiču do gasilskega doma v Spodnjem Hotiču. Da je gasilski dom dobil streho, pa je bilo potrebno še 4.500 ur prostovoljnega dela, ki so jih 90 % opravili gasilci, ostale pa drugi krajani Predsednik gradbenega odbora Stane Vičič pravi: „Zahvaliti se moram vsem, ki so kakorkoli pomagali pri gradnji Le s skupnimi močmi bomo dom dokončah in ga izročili namenu. Želim, da bi krajani pomagali tudi še naprej." V novem gasilskem domu (njegov tloris je 11x19 metrov) bo poleg gasilske opreme in sejne sobe se dovolj prostora za kulturno dejavnost — dvorana je v prvem nadstropju čez celotno zgradbo, in za trgovino, ki jo kraj nujno potrebuje. Na žalost je ostalo podstrešje neizkoriščeno, ker v času razprav o namembnosti doma ni bilo investitorja niti uporabnika teh prostorov. V letošnjem letu nameravajo hotiški gasilci s pomočjo vseh krajanov gradnjo nadaljevati. Najprej bodo dokončali prostore za gasilsko dejavnost, da bodo izpolnjeni osnovni pogoji za izboljšanje gasilske operative. Za ostale prostore je težko reči. posebnem programu tretjega samoprispevka in bodo namenska—za dograditev doma. Gasilsko društvo Hotič šteje 40 aktivnih članov, ki so se ob pomoči krajanov lotih težke naloge in dokazali, da je možno tudi danes s skromnimi sredstvi in veliko prostovoljnega dela marsikaj narediti Kakšno delo so opravili, pove podatek, da je novi gasilski dom že sedaj vreden med 3,5 do 4 milijone dinarjev. x. Š. krili, da imamo v svoji sredini tudi slavijenko; Podbevšek Ju-lijana, Zajčeva mama je praznovala svoj rojstni dan. Ob zvokih harmonike se je pav korajžno . zavrtela s svojim sosedom in nihče ji ne bi prisodil, da ji letošnja zima prinaša že 84. leto. Iz ust udeležencev se je razlila pesem: Mi se imamo radi Se stiski rok, iskrene želje po sreči in zdravju v novem letu in obljuba, da bomo drug dragemu' pomagali, če bo potrebno. Razah smo se srečni, s trdnim sklepom, da se prihodnje leto spet dobimo. M.R. Obiskali Dom počitka Tišje Moški pevski zbor Hotič — Kresnice je za lanski 29. november nastopil v Domu počitka Tišje. Zbor, ki sta ga vodila zborovodja Ivan Juvan in Fran- K S JEVNICA ček Jančar, je zapel deset narodnih in umetnih pesmi Nastopi pred praznikom republike v domu Tišje so postali za pevce iz Hotiča m Kresnic že tradi- cionalni, saj že nekaj let pripravijo koncert za oskrbovance ravno ob tem času. T. Š. Jevničani so praznovali Krajani Krajevne skupnosti Jevnica praznujemo krajevni praznik 28. januarja v spomin na prve izseljene družine leta 1943 iz območja krajevne skupnosti V počastitev praznika bodo v januarju organizirane športne prireditve (tekmovanja v namiznem tenisu, šahu in streljanju ter smučanju), razstava ročnih izdelkov krajanov (pletenine, vezenine, kovinarski izdelki, leseni elementi in drugo) ter dejavnost učencev podružnične osnovne šole. Osrednja proslava bo v soboto, 31. januarja 1981, ob 17.30 uri v zadružnem domu v Jevnici Na proslavi bo KO ZZB izročila šahovskemu pionirskemu odredu prapor, ki se bo imenoval po najmlajšem padlem borcu v KS Jevnica Bokal Pavlu - Mihi - Mihov odred. Na pionirski prapor bo pripet tudi spominski trak — Končanevi pionirji, in to v spomin šestim otrokom, ki so bih KS SAVA skupaj z materjo zažgani nad hlevom Končarjeve domačije. Tudi letos bodo zaslužnim krajanom in organizacijam izročena krajevna priznanja. S praznovanjem krajevnega praznika potrjujemo zgodovinsko izročilo iz NOB, in razvoj območja ' krajevne skupnosti ob koncu vojne do leta 1980, ki sloni na prostovoljnem delu krajanov in družbeni pomoči V obdobju 1981-85 načrtujemo izgradnjo podaljška mostu čez Savo, ki je dotrajan, ureditev lokalnega vodovoda Jevnica—Kresniške Poljane, izgradnjo telefonskega omrežja, postavitev trafo postaj v Goliščah in Zgornji Jevnici ter TV pretvornika na Gorišci, ureditev gozdne ceste Laze - Jevnica in položitev zaporne plasti asfalta na cesti Jevnica - Kresniške Poljane ter Jevnica — Janče. Z izgradnjo skladiščnih prostorov za zadružnim domom bomo pridobili prostore za skladišče trgovini, kurilnico za centralno ogrevanje zadružnega doma ter orodišče za opremo CZ in gasilskega društva, ki smo ga ustanovni v letu 1980. Aktivno delujejo vse DPO in društva (ŠD Enotnost, KUD in Gasilsko društvo). S sprejetjem srednjeročnega plana KS Jevnica za obdobje 1981—85 v decembru 1980 smo začrtah razvoj območja KS v tem obdobju, ki sloni predvsem na ureditvi pre-potrebnih komunalnih objektov in naprav ter otroškega varstva. Slednje bomo realizirah iz sredstev III. občinskega samoprispevka. Razumljivo je, da ostajata prostovoljno delo in samoprispevek občanov pomembno sredstvo za hitrejši razvoj KS Jevnica. R.S. Odraz celoletnega dela V zadnjem mesecu v letu 1980 je bflo v KS Sava več pomembnih dogodkov, ki so bih odraz celoletnega. dela in so tudi smernice za nadaljne delo. -Republiška sanitarna inšpekcija sije ogledala prostor za razširitev pokopališča na Savi Gradbeni odbor pripravlja številno dokumentacijo, kije potrebna za tako zahtevna dela. — Tovarna kovinske galanterije Ljubljana ima namen odpreti oddelek v vasi Sava, zato je sprejemala ponudbe za zaposlitev v tem oddelku. Zaposlovali bodo pretežno nekvalificirano delovno silo in to predvsem ženske. Oblika dela je montiranje drobnih kovinskih delov. — V Bezjakovi hiši na Savi so uredili prostore za varstvo predšolskih otrok, ki se bo pričelo v februarju. Skupnost otroškega varstva Litija organizira družbeno varstvo otrok v varstvenih družinah z namenom, da omogoči organizirano vzgojo in varstvo prešolskih otrok. V družinskem varstvu se zagotovijo otrokom osnovni pogoji za telesni in duševni razvoj, kar vključuje pravilno prehrano, možnost za gibanje, počitek ter varnost. — Skupščina KS Sava je sprejela samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 1981-85. — Zazvonili so prvi telefoni, z napeljavo pa bodo nadaljevali v januarju. — DPO, pionirji, mladinci in vaški pevski zbor „Savski glas" so pripravili proslavo za občinski praznik. - Zadnjo nedeljo v letu se je 12 najboljših šahistov iz KS pomerilo na šahovskem turnirju v zadružnem domu na Savi. Zmagal je Skubic Janez iz Ponovič. „Škoda, da podobnih tekmovanj ni več med letom", so zatrjevali vneti šahisti. - Predšolske otroke je v šoli obiskal dedek Mraz in jih obdaril s skromnimi darili. Učenci OŠ Sava so pripravili kulturni program in igrico: Sneguljčica pride k škratom. Težko je bilo opazovati žalostne obraze šolarjev, ki niso mogli razumeti, da jim dobri Dedek Mraz ni nič prinesel. Zadnjo soboto v letu so pionirji OŠ Sava obiskali predsednike družbenopolitičnih organizacij in društev, vodje delegacij in upokojene aktiviste. Nesli so jim lastnoročno izdelane čestitke in jim zaželeli mnogo uspehov pri težkem in odgovornem delu v letu 1981. A. O. OBVESTILO Samoupravna stanovanjska skupnost Litija obvešča vse imetnike stanovanjske pravice, da lahko VLOGE ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE oddajo do 28. 2.1981 na Samoupravno stanovanjsko skupnost Litija, Ulica solidarnosti 5. Komisija za delovna razmerja GIP BETON - ZASAVJE, Zagorja ob Savi - o.sol.o. TOZD KOMUNALA LITIJA, b.o. 61270 LITIJA, Valvazorjev trg 3 objavlja prosta dela in naloge: 1. ZIDAR pogoji: — 3-letna poklicna šola, gradbene smeri, zaključni izpit — 1 leto delovnih izkušenj — poskusno delo traja 3 mesece 2. POM02NI ADMINISTRATOR: pogoji: — dokončana osnovna šola — znanje strojepisja — poskusno delo traja 3 mesece Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov. J K V I>I<:< OfltlKI S TOVORNJAKOM V OBCESTNI KANAL Dne 3/12-1980 ob 19.50 je Stjepan P. Iz Ljubljane vozil tovorni avtomobil iz Litije proti Ljubljani. V Ribčah je med vožnjo zapeljal iz vozišča v desni obcestni kanal in vozil po njem kakih 40 metrov, poškodval je 18 m odbojne obcestne ograje in končno je vozilo obviselo na cestnem useku. V tem času je za tovornim vozilom pripeljal z osebnim avtomobilom voznik Jože V. Iz Ljubljane in prehiteval tovornjak prav v času, ko je le ta vozil po obcestnem kanalu. Ko je tovorni avtomobil že skoraj povsem prehitel, so se v desni del osebnega avtomobila odbili poškodovani deli obcestne ograje. Pri tem je nastala materialna škoda na obeh vozilih in drsni ograji za pribl. 56.000,00 din, medtem ko telesnih poškodb ni bilo. Z AVTOM V DREVO Dne 6/12-1980 ob 14.30 je Silvester O. "iz Trbovelj vozil osebni avtomobil iz smeri Zagorja proti Litiji. Ko je pripeljal v Spodnji Log v blagi desni ovinek, je vozilo začelo zanašati in ga pri tem obrnilo za 360°, nato je na desni strani ceste v smeri vožnje zapeljal s ceste po Poroke, rojstva, smrti... V mesecu decembru se je na Bogenšperku poročilo 16 parov. Od teh parov so bili 4 iz območja naše občine. » Poročili so se: FLORJANČIČ JOŽEF, tesar, iz Škofje Loke In FERLIČ LIDIJA, grafik, iz Trbovelj. KF.NZ TONE, komercialist, iz Zagorja ob Savi in MURGELJ MARICA, prodajalka iz Ivančne gorice. REZAR ERNEST. ekonomist, iz Trbovelj in GRACAR MARIJA, predmetna učiteljica iz Trbovelj. . < PIPOVSEK JOŽEF, šofer, iz Zagorja ob Savi in KALŠEK VIDA, kontrolorka, iz Zagorja ob Savi. KRAPE Ž VILIBARD, varnostni inženir, iz Ljubljane in ŠKOFIJ ANEC ALOJZIJA, trgovski poslovodja, iz Ljubljane. ČERNE FRANC, strojnik, z Jeznega vrha in MOŽINA MARIJA, krznarski krojač, iz Višnjega grma. DRNOVŠEK ZDRAVKOT šofer, iz Orehovice in LOVRAČ FRANCKA, medicinska sestra, iz Polsine. MAJETIC DRAGUTIN, prometni tehnik, iz Litije in KO KALJ STANISLAVA, delavka, iz Litije. SONK FRANC, šofer, iz Zagorja ob Savi in ZUPAN ANICA, kuharica, iz Znojil. UMRLI IZ OBČINE LITIJA V DECEMBRU: Rozina Marija, stara 68 let, z Ustja; Bevc Alojz, star 67 let, iz Brezovega; Bremec Rozalija, stara 82 let, iz Tlake; Zavrl Marija, stara 77 let, iz Moravč; Marlncic Marija, stara 82 let, z Verda, umrla v domu TIŠJE; Martinsek Ivana, stara 71 let, iz Kresnic, umrla v domu TIŠJE; Sirk Frančiška, stara 78 let. Iz Liberge; Menegalij Franc, star 78 let, iz St. Poljan; Stopar Frančiška, stara 81 let, iz Vintarjevca; Seme Pavlina, stara 81 let, iz Gabrja pri Stični, umrla v domu TIŠJE; Kukovica Rudolf, star 64 let, iz Litije; Medved Anton, star 78 let, iz Mamolja; Lajovic Alojzij, star 54 let, Iz Kresnic; Konjar Stanislav, star 64 let, iz Litije; Zagorec Martin, star 72 let, iz T ep; Auflič Miroslav, star 28 let, iz Litije; Nagode Emil, star 70 let, iz Jevnlce; Onišak Vincenc, star 65 let, iz Litije; Godec Avguštin, star 52 let, iz Jevnice; Vodenik Leopold, star 78 let, iz Konjšice. V mesecu decembru se je na območju občine rodilo 10 dečkov in 8 deklic. j £ Razpisna komisija občinskih upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE LITIJA objavlja prosta dela in naloge REFERENTA ZA ANALIZE IN CENE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za opravljanje del in nalog na tem področju izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višjo izobrazbo ekonomske smeri — tri leta delovnih izkušenj, po možnosti na podobnih delih in nalogah Glavna opravila: — vodenje upravnega postopka glede cen v občinski pristojnosti ter opravljanje ostalih strokovnih nalog v zvezi z izvajanjem politike cen v občini (spremljanje in analiziranje gibanja cen, pripravljanje predpisov s tega področja, vodenje kartoteke cenikov in - izdelovanje statističnih poročil itd.) sodelovanje pri izdelavi analiz poslovanja delovnih organizacij s področja gospodarstva in pripravi letne cene razvoja gospodarstva, spremljanje izvajanja sprejetih planov, pripravljanje in sodelovanje pri izdelavi srednjeročnih in dolgoročnih planov občine. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje in jih veseli podobno delo, naj pošljejo ponudbe z dokazih o izobrazbi v 15 dneh po objavi prostih del in nalog pri Samoupravni skupnosti za zaposlovanje Litija, na naslov: Skupščina občine Litija, Parmova 9, Litija, v zaprti kuverti z oznako „za razpisno komisijo". Komisija za delovna razmerja doma „Tisje" Šmartno pri Litiji razpisuje — dela in naloge TAJNICE - ADMINISTRATORJA za določen čas; Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še tele: — dokončana srednja šola; — znanje strojepisja; Pismene prijave pošljite na naslov: DOM „TISJE' ŠMARTNO PRI LITIJI bregu navzdol 13 metrov, nato pa se z vozilom zaletel v drevo. Pri tem se je vozilo prevrnilo na streho in tako obstalo. Pri nesreči se je lažje telesno poškodovala sopotnica Marija J. iz Trbovelj, materialna škoda na vozilu pa se ceni pribl. na 30.000,00 din. ZBIL PEŠAKINJO IN POBEGNIL Dne 31/12-1980 ob 17.15 je pešakinja Silva H. iz Litije na Cankarjevi cesti v litiji, prečkala cesto. V tem trenutku je pripeljal neznani voznik, verjetno z vozilom AUSTIN MINI bele barve, zbil pešakinjo po cesti, za trenutek ustavil, nato pa dodal plin in odpeljal naprej. Pri nezgodi je pešakinja dobila telesne poškodbe, odpeljana Je bila v ZD Litija, nato pa z rešilnim avtomobilom v KC Ljublja- na. Za voznikom se še poizveduje in naprošamo vsakogar, ki bi o nesreči kaj vedel, da to sporoči najbližji postaji milice. SPEČEGA V TRAVI ZAŽGAL Meseca oktobra 1980 je L S. šel v Volčjo jamo k znancu Jožetu P. in mu posredoval neko sporočilo. Jože gaje povabil v hišo na pijačo in ga močno opiL Ko se je L Šl vračal proti domu, je zaspal v bližini Jožeto-vega doma. To je videl Jože, spečemu v hlačnice natlačil suho slamo in jo zažgal- Hlačnice so hitro zgorele do kolen in zaradi vročine in opeklin se je L Š. prebudil O krutem, nečloveškem ravnanju znanca se ni upal nikomur povedati, ker se je bal še večjega maščevanja. Svoj „podvig" bo Jože zagovarjal na sodišču. ZAKAJ TAKO? Pred novoletnimi prazniki so v parit pred banko postavili lično novoletno jelko s pisanimi lučkami, ki je okolje prijetno popestrila. Žal pa so nepridipravi že prvo noč odvili vse barvne žarnice na jelki, ki so bile dosegljive s tal. Ko so žarnice zamenjali, se je isti »postopek" naslednjo noč spet ponovil Takšnemu početju včasih pravimo nekulturno. Torej, Litijani še nismo preveč kulturni. Mar ne? RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE LITIJA OBJAVLJA RAZPIS o podelitvi nagrad in priznanj Inovator leta 1980 1. Za nagrade in priznanja „INOVATOR LETA 1980" lahko kandidirajo delavci m združenega dela in družbenih dejavnosti v občini Litija, ki so v letu 1980 uresničili dosežke s področja inventivne dejavnosti oziroma inovacije (izumi, tehnične izboljšave, koristni predlogi, nasveti, opozorila, tehnološki dosežki). 2. kandidate za nagrado in priznanja JNOVATOR LETA 1980" lahko predlagajo: - komisija za inventivno dejavnost v TOZD ali DO, - delavski sveti TOZD ari DO, - družbenopolitične organizacije, - društva in - fizične osebe. 3. Pismena prijava mora vsebovati sledeče: - osebne in splošne podatke avtorja dosežka mnulitue dejavnosti oziroma inovacije, - kratek opis, iz katerega bodo razvidni: pomembnost, pogoji in mesto nastanka, prihranek na materiala, energiji itd. uporabnost, izvirnost in ekonomski afi drugi učinki, ki jih dosežek inventivne dejavnosti oz. inovacije zagotavlja, - risbo ali pregledno skico, - dokazilo, da je dosežek kncuUvnc dejavnosti ose. inovacijo obravnavala in ugodno resda komisija za inventivno dejavnost ali drug pristojni organ. 4. Na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj J nova tor leta" bo izvršni odbor raziskovalne skupnosti Litija ocenil dela predlaganih avtorjev dosežkov inventivne dejavnosti oz. inovacij in podelil tri denarne nagrade s plaketami. 5. Prijave pošljite na naslov: Raziskovalna skupnost Litija Valvazorjev trg 9, 61270 Litija. Rok za prijavo je 30.1.1981. 7. Poročilo o podelitvi nagrad in priznani bo objavljeno v Glasilu občanov in drugih sredstvih javnega obveščanja, ' 8. Dodatne informacije v zvezi z razpisom posreduje Raziskovalna skupnost Litija, telefon številka: 881-229. Fanta za gretje namesto olja V aprilu sem naročila na litijskem litra Benzu kurilno olje. Na seznamu sem bila napisana med prvimi, prejela naj bi ga takoj po sprostitvi prodaje. Ko so začeli raz-važati kurilno olje, sem takoj telefonirala vodji Servisa, ki mi je obljubil, da bo olje pripeljal dne 18. 9. 1980. Ker pa mi na določeni datum olja ni pripeljal, sem spet telefonirala, tokrat mi je obljubil olje za 22. 9. 1980 in dodal, da če olja ta dan ne dobim, mi bo posodil dva fanta iz njegovega servisa, da me bosta grela. Tuđina ta drugi rok mi olja ni pripeljal, zato sem ponovno urgirala po telefonu in še enkrat je rok prestavil na 7. 10. 1980. Ker stanujem ob cesti in ko je vodja Servisa peljal olje v Kresniske poljane, sem ga ustavila in mi je še enkrat zagotovil, da olje pripelje 7. 10. 1980, toda žal sem zaman čakala. Takoj naslednji dan sem poklicala vodjo servisa, ki pa mi je na moje razočaranje odgovoril, da olja sploh ne bom dobila, ker da je spet neka prepoved. Po tem razgovoru, sem se obrnila na inspekcijsko službo v Litiji, da posreduje na Istrabenzovem servisu. Se isti dan sem naročila olje pri Petro-hi, kjer sem ga tudi naslednji dan prejela. Toda na veliko razočaranje vodje servisa, ki je po intervenciji inšpekcije olje ^pripeljal in ga tudi odpeljal nazaj, se prej pa je bil grob z mojo 10 let staro hčerko, med drugim ji je tudi rekel da nimam več vstopa na „njegov" bencinski servis, ker sem ga prijavila inšpekciji. Kos Marjana Kresnice 55 Za odgovor oziroma pojasnilo smo zaprosili Istrabenzov bencinski servis v Litiji, ki nam je odgovor tudi posredoval. Odgovor Istra Benza: Naročnik kurilnega olja Kos Marjana iz Kresnic je resnično naročala kurilno olje pri našem servisu še pred sprostitvijo nakupa o prepovedi prodaje kurilnega olja. Po sprostitvi prodaje kurilnega olja smo že v prvih dneh imeli ogromno naročil za olje, med njimi tudi naročilo Kos Marjane iz Kresnic, ki je bila vpisana za dobavo olja za 7. 10.1980. Zaradi prevelikega števila naročil pa tega dne nismo zmogli prepeljati olja vsem naročnikom. Tega dne smo razvažali olje celo do 22. ure zvečer, kljub temu, da se je naš delovni čas zaključil že ob 14. uri. Kos Marjani smo olje pripeljali 8. 10. 1980 dopoldne, in takrat sploh še nisnto vedeli, da se je tov. Kos Obrnila tudi na inšpekcijsko službo. Torej ji olja nismo dostavili zaradi intervencije inšpekcije, ampak preprosto zato, ker je prišla takrat na vrsto, kar je pozneje ugotovila tudi inšpekcija, da je bilo razvažanje olja ?ravilno, torej po vrstnem redu. ov. Kosova je 8. 10.1980, ko smo ji olje pripeljali, le-tega odklonila in nam s tem povzročila nepotrebne materialne stroške. Glede izjave, „da bosta namesto olja prišla dva fanta za gretje" pa dopuščamo možnost, da je bilo to res izrečeno, vendar, če je bilo, je bilo izključno v šali in zaradi zmanjševanja napetosti ob stanju, ko olja ni bilo možno dobiti. Navedbe Kos Marjane o grobem razgovoru z njeno hčerjo pa moramo Zavrniti, da njene navedbe niso točne, saj tistega dne, ko smo pripeljali olje (8.10. 80), ni bilo doma niti nje niti njene hčere, saj sta nam odprla in povedala, da olja ne bodo sprejeli, oče in mati (ne vemo točno ah njena ali od njenega moža). Z njeno hčerko se takrat torej sploh nismo pogovarjali. Istra Benz Litija Vodja bencinskega servisa: Ludvik KOFOL Bo avtobus vozil skozi vas? Delegati iz Ribč so na seji občinske skupščine postavili vprašanje vožnje avtobusa skozi vas Ribče. Gre za šoloobvezne otroke, ki bi vstopali in izstopali v vasi veliko varneje kot pa sedaj na glavni cesti Litija-Ljubljana, ki je zelo prometna. Oddelek za gospodarstvo SO Litija je izvedel razgovore s SAP-VIATOR-JEM, skupne ugotovitve pa so naslednje: cesta skozi vas Ribče v sedanjem stanju ne omogoča varne vožnje avtobusa. Predvsem nastopajo problemi srečevanja, propustov in klanec z ljubljanske smeri. Če bi odpravili navedene probleme, bi lahko tisti avtobusi, s katerimi se vozijo šoloobvezni otroci, vozili tudi skozi vas. Oddelek za gospodarstvo bo v kratkem opravil komisijski ogled ceste, ugotovil dejansko stanje in poiskal možnosti za čimprejšnjo ureditev ceste in s tem vožnjo nekaterih avtobusov skozi vas. Vodovod na Jastrebniku Vaščani Jastrebnika v Krajevni skupnosti Štangarske Poljane nameravajo zgraditi vodovod skozi vas. To nalogo je dala v srednjeročni plan tudi Krajevna skupnost Štangarske Poljane. Računajo, da bi napeljava vodovoda stala približno 400.000 din, od zajetja vode do zadnje hise, kamor bi vodovod napeljali, pa je približno 4 km. Vaščani lastrebnika imajo sedaj vodo kapni-co, ki pa je^ tudi večkrat zmanjka, pri eni hiši pa morajo vodo nositi celo 100 m daleč. Sprašujejo, kako bi bilo možno vodovod Čimprej zgraditi. Pri tem so tudi sami pripravljeni sodelovati, kar so dokazali tudi leta 1976, ko so dobili elektriko. Takrat so z denarjem in delom prihranili veliko sredstev. Oddelek za gospodarstvo SO Litija je delegatsko vprašanje posredoval skupščini sklada za financiranje nalog krajevnih skupnosti pri Občinski konferenci SZDL Litija. Izvršilni odbor in skupščina tega sklada pa sta že sprejela sklep, da se vprašanje vodovoda na Jastrebniku v letu 1981 rešuje prioritetno. Čistilne naprave v Gabrovki še ne bo Pred leti to bili izdelani že načrti za predračun čistilne napreve v Gabrovki, pa se še ni nič premaknilo. Zato so delegati iz Gabrovke občinski skupščini postavili vprašanje, kaj bo s čistilno napravo, saj se potok Mirna zelo onesnažuje. Odgovor ni bil nič kaj razveseljiv. Izgradnja čistilne naprave v Gabrovki je namreč izpadla iz srednjeročnega plana 1981-1985 Izgradnje čistilnih naprav, tako pri nosilcu izgradnje KZ Gabrovka - Dole, kot tudi sofinancerju Območni vodni skupnosti Ljubljanica - Sava. Če se pokvarijo električne naprave Iz Krajevne skupnost j Sava so delegati vprašali, kako naj se občani ravnajo, ce se pokvarijo taksne električne naprave, ki jih lahko popravijo le v elektro službi. Kako je z dežurno službo pri tem? Oddelek za gospodarstvo SO Litija je pojasnil, da ima DES Elektro Ljubljana okolica organizirano stalno dežurno Službo pri nadzorništvu v Lmji. Dežurno službo lahko občani pokličejo po telefonu 881-590. ŠPORT IN mm UIT MB W7 A JPW T Turnir v malem nogometu Nogometni klub Litija je organiziral turnir v malem nogometu v počastitev praznika občine Litija. Turnir se je odvijal v nedeljo, 28. decembra 1980, v telovadnici OŠ Litija, pokroviteljstvo pa je prevzela SO Litija, ki je podarila zmagovalni ekipi lep pokal. Skupno je sodelovalo 28 ekip, kar je rekordno število, je tudi dokaz, da je za to zvrst rekreacije precejšnje zanimanje. Tekmovanje je trajalo skoraj 10 ur, skupno je bilo odigradnih 28 tekem. Po zelo zanimivih tekmah je na koncu zmagala ekipa RECEPT, za katero so nastopih: . Pajer M., Jovanovič V., Tekalec E., Javanovič D., Videmšek M., Prelogar J.,GradišekM. Zmagovalni, ekipi je predal pokal predsednik SO Litija tov. Demovšek, ki je poudaril, da naj bi ta turnir postal tradicionalen, kar so vsi prisotni z veseljem sprejeli. Drugo in tretje uvrščeni ekipi sta prejeli plakete, dočim je bil najboljši strelec turnirja Prelogar Jože. Za najboljšega igralca je bil proglašen Kavčič, za najboljšega golmana pa je bil proglašen Groznik Mitja. Najstarejši igralec turnirja pa je bil Gnjatic Živko. REZULTATI: Četrtfmale: Venttlčki Jamarski dom Recept Polfinale: Jamarski dom Recept Za III. mesto: Ventilčki Za I. mesto: Recept NK Enotnost Diagnoza Dobrava Ventilčki Gradmetal Gradmetal Jamarski dom 1:0 9:5 3:2 4:2 7:1 4:2 8:2 37 prostovoljcev Decembra lani je na Javorskem pilu vstopilo v teritorialno enoto 37 mladincev in mladink — prostovoljcev. Po pohodu iz Šmartna do Javorskega pila so prostovoljci položili venec k spomeniku NOB, ob vstopu v enoto TO pa sta jim spregovorila Jože Dernov-sek, predsednik občinske skupščine in Marjan Kahne, sekretar OK ZSMS Litija. O bitki na Javorskem pilu pa je mladim prostovoljcem spregovoril še Mirko Mantelj iz Gabrovke. Mladi prostovoljci so se po svečani zaprisegi podpisali tudi v knjigo o prostovoljnem vstopu v enoto TO. Po sprejemu v TO so se mladinci prostovoljci in prostovoljke udeležili še kviza v Gabrovki, ki je bil izveden na temo „Revolucionarna pot tov. Tita in razvoj SLO od NOB do danes". Uspešen pohod ■m MEDNARODNI MOJSTER STOJAN PUC V LITIJI Občinski praznik so počastili tudi mladi šahisti - pionirji in mladinci. V soboto, 20. 12. 80 so povabili znanega šahista, udeleženca številnih turnirjev doma in na tujem, večkratnega slovenskega prvaka mednarodnega mojstra Stojana Puca. Z nadebudnimi šahisti iz Smartna, Litije, Save in Kresnic je odigral propagandno simultanko. Vseh 25 pionirjev se mu je hrabro upiralo skoraj 3 ure, na koncu pa sta z njim remizirala Jurič Igor (Šmartno) in Jereb Matej (Kresnice). Mojster je pohvalil znanje pionirjev in obljubil, da bo se prišel v Litijo. M j VIKEND TURNIR V počastitev praznika občine Litija je bil 21. 12. 80 organiziran v Litiji velik šahovski turnir na katerem je sodelovalo 50 tekmovalcev, od tega 2 mednarodna mojstra (Barle, Puc), 1 mojster (Osterman) in 21 mojstrskih kandidatov. Turnir je zajel, z izjemo Mariborčanov, skoraj vse šahiste, ki v Sloveniji kaj pomenijo. Igrali so 9 kol po švicarskem sistemu. REZULTATI: 1. Orel Oskar, MK — 7 točk; 2. Steiner Darko, MK — 7 točk; 3. - S. Zorman Vojko, MK: Osterman Rudi, M - 6,5 točk: 6. - 12. Barle Janez, MM; Saradjen Janko, M K; Mazi Leon, MK; Miloševič Radiša, MK; Silak Marjan, MK; Semrl Marjan, MK; Mencinger Vojko, MK - 6 točk, itd. PLASMA ČLANOV V ŠK LITIJA: Kolar Srečo, MK - 16 - 23 (S točk); Meglic Jože III. - 24 - 29 (4,5 točk); Berloznik Adolf IIL - 37 - 40; Copar Anton III. - 41 _ 44; Stekulic Nino, IV. - 37 - 40; Jurič Igor, IV. - 47 - 49; Obreza Janez, III. - 30 - 36. Turnir je zelo uspešno vodil zbor republiških sodnikov pod vodstvom Živojina Pero vica. M , Eden izmed vestnih in dobrih organizatorjev prireditev ob tem prazniku je tudi Občinski štab teritorialne obrambe Litija, ki skupaj z Občinskim odborom ZRVS, Občinsko konferenco ZSMS ter nekaterimi društvi redno organizira tradicionalni pohod na Tišje ter občinsko tekmovanje v strelja- Podeljene Valvasorjeve plakete Konec decembra so bile na Bogenšperku podeljene prve Valvasorjeve plakete posameznikom, ki so bili posebno aktivni in uspešni na raznih področjih družbenega dela. Plakete bodo odslej podeljene vsako leto, podeljuje pa jih poseben koordinacijski odbor samoupravnih interesnih skupnosti za podeljevanje Valvazorjevih plaket. GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Mija Ber-nik (lektor), Mojca Lebin-ger, Lojze Kotar,* Slavko Urbič, Boris Žužek in Franc Mali. Predsednik časopisnega sveta: Stane Pungerčar. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. .Priprava za tisk: IBM Dnevnik. Tisk: Ti skarna Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p. p. 6. Časopis* prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. - •• Plakete se- imenujejo po Valvasorju, ki je v gradu Bogenšperk ustvarjal veličastna dela in nam zapustil bogato kulturno dediščino. Podelitev Valvasorjevih plaket v naši občini nedvomno pomeni še eno novo pot vzpodbujanja občanov pri njihovem delu tako v organizacijah združenega dela kot na amaterskem področju v različnih dejavnostih. Plakete so prejeli: Eva Kovic za delo na področju vzgoje in izobraževanja, Alojz Sluga za delo na področju inventivne dejavnosti, Marjan Oblak za delo pri obnovi gradu Bogenšperk, Avgust Spat za delo na Streljanje je bilo sestavni del pohoda na Tišje Že vrsto let občani naše občine v decembru praznujejo svoj praznik, v spomin na junaški boj borcev drugega štajerskega bataljona z Nemci. V krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah na slovesnostih in drugih prireditvah ocenjujejo uspešnost svojega dela in podeljujejo priznanja najbolj zaslužnim. V počastitev praznika pa organizirajo tudi celo vrsto športnih in drugih tekmovanj. nju z zračno puško in radiote-legrafiji. 9. tradicionalnega pohoda na Tišje se je 20. 12. 1980 udeležilo v 22 ekipah 150 pripadnikov teritorialne obrambe, rezervnih starešin in mladine. Iz Šmartna so krenili prek Cero-vice, Ravnega vrha na Tišje. Med pohodom so morah opraviti tudi preizkušnje iz znanja topografije, premagovanja ovir, metanja ročne bombe in streljanja z malokalibrsko puško. Najbolj uspešni so bih tokrat člani ekip: Občinskega štaba TO Trebnje, Osnovne organizacije ZSMS Rozmanov trg. Enote TO starešine Huč Romana. Med šolskimi ekipami pa je bila najboljša ekipa osnovne šole Dušan Kveder-Tomaž Litija- m. Občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško za prehodni pokal je bilo 7. 12. 1980 v strelskem domu v Šmartnem. Sodelovale so ekipe teritorialnih enot, zveze rezervnih vojaških starešin in milice. Najboljša je bila ekipa Krajevne organizacije ZRVS Litija—levi breg. Najbolj uspešni posamezniki pa: Jug Franc, Namestnik Dane in Žnidar Franc. IL občinskega tekmovanja v radiotelegrafiji se je udeležilo 15 radiotelegrafistov iz 5 ekip. Zmagala je ekipa Občinskega štaba TO Litija, najbolj uspešni radiotelegrafisti pa so poštah: Godec Anton, Zaman Tomaž in Ribič Janez. rj £ področju telesne kulture in vsestransko društveno aktivnost, Mitja Jelni-kar za delo v mladinski organizaciji in Miha Vahen za širjenje pevske kulture v naši občini. Slavnostni govor na podelitvi je imel predsednik koordinacijskega odbora za podeljevanje Valvasorjevih plaket Ivan Godec, plakete je podelila podpredsednica odbora Mija Bernik, kulturni program pa je izvedel Ladko Korošec. Na sliki od leve proti desni: Mitja Jelnikar, Alojz Sluga, Era Kovic, Miha Vahen, Avgust Spat in Marjan Oblak. zadnja pa bo na vrsti angleška pustolovka .Agent skrivne službe št. 1 -2. Kdor se bo želel v kinu razvedriti, se bo v tem mesecu večkrat odločil za obisk. SKLIC IZREDNE SKUPŠČINE - Na zadnji seji skupščine kulturne skupnosti Litija so delegati pogosto v razpravi omenjali probleme, ki zadevajo delo na terenu. Da bi čimbolj smotrno začrtali pot nadaljnjemu vsebinskemu razvoju kulture v občini, bodo do konca januarja sklicali izredno konferenco. Na njej bodo spregovorili o stanju in obnovi kulturnih domov, nadaljnjem delu pevskih zborov in dramskih skupin, razvoju knjižničarske mreže v občim, gostovanju poklicnih gledališč v Litiji ter nalogah sindikatov pri razvijanju kulture v delovnih organizacijah. VEČER PO DOMAČE - KUD Fran Levstik iz Gabrovke je pripravil pred novim letom zabavno prireditev Večer po domače, ki je privabil v dvorano šole nad 360 obiskovalcev. V programu je sodelovalo 14 instrumentalistov (harmonika, citre, kitara, tamburice, orgle) štirje pevci, dve pevski in ena plesna skupina iz krajevnih skupnosti Gabrovka in Dole. Poleg prizadevnih članov odbora KUD-a sta pri organizaciji sodelovala še Presad in Osnovna šola Gabrovka. B. 2. 5 l NOVOLETNI OBISK - Smarski oktet najmanj enkrat letno obišče člane domske skupnosti v Črnem potoku. Tokrat je v domu Tišje priredil koncert predzadnjo decembrsko nedeljo in navdušenim poslušalcem s pesmijo voščil srečno novo leto. * SLIKARSKA RAZSTAVA - V avli dvorane na Stavbah so 24. decembra odprli razstavo oljnih slik Ivana Kisovca iz Jevnice. Slikar je predstavil obiskovalcem nad 30 del, kjer prevladujejo domači pokrajinski motivi in tihožitja. GABROVČANKE IN ŠMARČANI PELI V LITIJI - V počastitev občinskega praznika se je zvrstilo v središču občine tudi več kulturnih prireditev, kjer so sodelovali domači zbori. Na proslavi ob dnevu JLA je nastopal ženski pevski zbor iz Gabrovke, na osrednji svečanosti na dan praznika pa moški pevski zbor „Zvon iz Smartna. FILMSKI KAŽIPOT - V februarju, najkrajšem mesecu, se bo v šmarskem kinu zvrstilo pet filmov, kar trije so ameriški. „Dvoboj na Missouriju" bo privabil ljubitelje kavbojk, „Pregnani kavboj" in „Vohun, ki me je ljubil" pa privržence pustolovskih filmov. Sledila bo slovenska parodija „Ubij me nežno"; film za otroke ni primeren, I Stopnje prispevkov v letu 1981 Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Litija so na svojih sejah koncem decembra 1980 sprejele ugotovitev, da so organizacije združenega dela v občim Litija sprejele samoupravne sporazume o temeljih planov SIS za obdobje 1981—1985 in prispevne stopnje za financiranje splošnih družbenih potreb v samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1981 STOPNJE PRISPEVKOV IZ OSEBNEGA DOHODKA SO NASLEDNJE: 1. Zveza skupnosti otroškega varstva (po delovnem mestu) 2. Občinska skupnost otroškega varstva — po domicilu (redni program, investicije) - po delovnem mestu (denarne dajatve) 3. Izobraževalna skupnost (po domicilu) 4. Kulturna skupnost Slovenije (po domicilu) 5. Občinska kulturna skupnost (po domicilu) 6. Telesnokulturna skupnost Slovenije (po domicilu) 7. Občinska telesnokulturna skupnost (po domicilu) 8. Skupnost socialnega skrbstva (po domicilu) 9. Skupnost zdravstvenega varstva (nadom, po delovnem mestu) 10. Skupnost PIZ v SRS Skupaj iz osebnega dohodka Republiški davek iz osebnega dohodka Občinski davek iz osebnega doh. delavcev Skupaj davki in prispevki iz OD STOPNJE PRISPEVKOV IZ DOHODKA TOZD SO NASLEDNJE: a) po osnovi osebnega dohodka 1. Skupnost zdravstvenega varstva 11,61 % 2. Skupnost za zaposlovanje 0,25 % 3. Skupnost PIZ v SRS (za nesrečo in poklicno bolezen) 0,80 % 4. Skupnost starost, zav. kmetov Slovenije 0,56 % b) Prispevek iz dohodka po osnovi dohodka: 1. Izobraževalna skupnost Slovenije 0,22 % 2. Posebne izobraževalne skupnosti za: (uvrstitev po panogah) 3. Raziskovalna skupnost Slovenije o,28 % 4. Posebne raziskovalne skupnosti (uvrstitev po panogah) 5. Občinska raziskovalna skupnost 0,16% c) Prispevek iz dohodka po osnovi poslovnega sklada 1. Skupnost PIZ v SRS 2. Skupnost PIZ v SRS 1,27% 0,27 % ZA STANOVANJSKO GRADNJO V OBČINI SO STOPNJE NASLEDNJE: - 1,35 % od bruto osebnih dohodkov iz dohodka TOZD za družbeno pomoč - 0,32 % od bruto osebnih dohodkov iz dohodka TOZD za solidarnost na ravni republike - 0,30 % od bruto osebnih dohodkov iz čistega dohodka TOZD za kadrovska stanovanja v občini; opomba: Pre^ dilnica tega sporazuma še ni podpisala - 1,30 % od bruto osebnih dohodkov iz čistega dohodka za komunalno urejanje štabnih zemljišč Za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav v občini: - 1,7 % od bruto osebnih dohodkov iz dohodka TOZD 1,16% 1,14% 1,45% S i 6,96% % 0,56 % 0,47 % 0,55% 0,32% 1,78% 1,70% 11,10% 26,69 % 1,00% 0,50% 28,195 % I J. I !