■o Im Ir- ■co •in ic> "o Ir- Ne več zgolj proti, tudi predlogi za? PETKOV INTERVJU Spregovoril je Milko Škoberne celjski okrožni sodnik kot ujetnik »lastnega« sistema 90,6 95,1 95,9 100,3 Št. 99/Leto 67/Celje, 14. december 2012/Cena 1,50 EUR Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic Argumenti dvignjenih rok Logika protestov se je minulo sredo premaknila na dvorišče Gorenja. Retorika o »gotovih« je izsilila božičnico, ki bo kljub drugačnim namenom uprave zdaj enaka kot lani. Toda gospodarske razmere v državi ter v mnogih podjetjih so letos drastično drugačne. Tretje Pušnikovo slovo od Celja I18 A Turizem in rekreacija iz TRC pod ZPO ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE Pri ruski družini v Šentjurju Kršitve človekovih pravic pred domačim pragom NA KOLESIH Ko obtičiš v zastoju p www.erotika69.si www.ce-sejem.si . -«/ NIZ3A 13°/0 CENA iTubrana stanovanj varovana stanovanja : SHERPA ■ Za ogled pokliCite www 051365 287 .mikstanovanjd.3' Božičnica kakor kje UVODNIK Od ulice do novega dogovora Morda so Celjani ves svoj gnev izživeli že na prvem protestu pred desetimi dnevi. Ali pa je bilo v sredo premrzlo, da bi se spet zbrali tako množično kot prvič. Morda se pripravljajo na vseslovensko ljudsko vstajo, ki naj bi bila čez teden dni, in varčujejo z močmi. Ali pa razmere sploh niso tako dramatične, da bi se zato splačalo na ulico? V to močno dvomim, bolj se dozdeva, da marsikdo razmišlja, kako naprej. Ali bo pomagalo, če se vsak teden udeležuje protestov, se bo zato kaj spremenilo? En Kanglerjev odstop še ne prinese pomladi... Bistveno vprašanje je, kako doseči, da bo prišlo do nujnih sprememb, in to brez nepotrebnega nasilja. Toda zdi se, da postajajo dialogi na osnovi pritiska ulice naš vsakdan. Če so bili v Mariboru radarji povod za izbruh besa ljudi nad splošnimi razmerami, se je tokrat božičnica izkazala za kamen spotike v Gorenju. Tudi tu naj bi bili vzroki za nezadovoljstvo globlji, saj delavce skrbi, kakšna bo njihova prihodnost. Del proizvodnje se seli na jug, njih prerazporejajo ali pa jih ne potrebujejo več. S spontano stavko pred vhodom so v nekaj urah spremenili sklep o višini božičnice in vodstvo prisilili h kompromisom. »Očitno smo prišli v obdobje, da se lahko z odgovornimi pogovarja samo ulica,« je bila med drugim misel Gorenjevega sindikalista in delavci so pač izkoristili ta trenutek. Po hitri anketi med podjetji na Celjskem lahko ugotovimo, da večinoma delavci ne bodo videli niti 150 evrov in morda so ob dogajanju v Velenju tudi sami dobili kakšno idejo . Če so vsaj za zdaj Gorenjevi delavci zadovoljni in bodo s 300 evri dodatka nekoliko lažje staknili konec s koncem, pa je vprašanje, kako bo ta poteza razveselila lastnike podjetja. Za sedem tisoč zaposlenih v Gorenjevih podjetjih v Sloveniji namreč pomeni nova višina božičnice neto 2,1 milijona evrov. Ali to pomeni manj dobička, ki bi ga lastniki vložili v razvoj in ohranjanje delovnih mest? Ali pa bo to lahko eden od izgovorov, ko bo treba krčiti, morda odpuščati... Medtem v slovenskih mestih protestniki še vedno zahtevajo pravno državo in odstop politične elite. Kako naprej? Idej je veliko, večina je soglasna pri tem, da je treba zamenjati dosedanjo oblast, da je treba spremeniti volilni sistem, uveljaviti ljudsko nezaupnico v primeru nezadovoljstva z izvoljenim predstavnikom, poklicati na odgovornost bankirje, zapleniti nedokazano pridobljeno premoženje, ohraniti javno šolstvo... Skratka, potreben je nov družbeni dogovor. Z vsem naštetim se lahko strinja večina v tej državi, ki se je naveličala obljub o lepem življenju in namesto tega dobila »kri, znoj in solze«. Pa še to bi verjetno prenesla, če bi v prihodnosti videla kako svetlo točko in zagotovilo, da je odrekanje potrebno zato, da bo vsaj njihovim otrokom bolje. Pa jim tega zagotovila nihče ne more dati. Medtem na socialnih omrežjih ne krožijo samo povabila na nove proteste, temveč tudi nekakšni osnutki novega družbenega dogovora. Danes je nov dan se imenuje pobuda, pod katero so se podpisali mnogi in tudi ideje so najrazličnejše, od tega, kako vsem zagotoviti dobro življenje in dober politični sistem ter človeku prijazno ekonomijo, brez privatizacije in uničenja naravnih virov. »Ker želimo živeti od veselja in ne trpljenja drugih, od njihove bližine in ne oddaljenosti,« so zapisali snovalci. Na prvi pogled se sliši utopično, toda ideja se širi, podpisov je vse več, predlogov in komentarjev tudi. In četudi vse morda ta hip ne zgleda izvedljivo, je vendarle korak naprej od izražanja nezadovoljstva na ulicah, nadgradnja vsega, kar je bilo zadnje dni izpisano na plakatih in izrečeno med ljudmi. Spet so na potezi civilna gibanja vseh vrst in posamezniki, da ustvarjalno združijo moči. Podobno kot so pred dvajsetimi leti takšna gibanja izpeljala osamosvojitev. Tudi ta se je takrat marsikomu zdela neizvedljiva. Obvestilo o delovnem času oglasnega oddelka Obveščamo vas, da za božič, v torek, 25. decembra 2012, in za novo leto, v torek, 1. januarja 2013, časopis Novi tednik ne bo izšel. Zato bo zaprt tudi oglasni oddelek, in sicer v soboto, 22. decembra 2012, ter v soboto, 29. decembra 2012. Časopis Novi tednik bo v povečanem, prazničnem obsegu izšel v petek, 28. decembra, ter v manjšem obsegu tudi v petek, 4. januarja. Delovna dneva v oglasnem oddelku bosta dan pred božičem, torej v ponedeljek, 24. decembra 2012, in dan po novem letu, torej v sredo, 2. januarja 2013, in sicer do 12. ure. UREDNIŠTVO PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK mm mm mm V teh dneh mnogi nekoliko očitajoče ali pa žalostno, kakor se vzame, gledajo delavce Gorenja. Ti bodo namreč dobili bo-žičnico, medtem ko, roko na srce, v večini podjetij na Celjskem lahko o tem priboljšku samo sanjajo. Božičnice, da ne bo pomote, ne boste našli v nobenem davčnem zakonu - in tudi noben drug slovenski zakon ne omenja dohodka s takšnim opisom. No, pred davki se ta priboljšek k rednim letnim dohodkom ne bo mogel skriti, saj v davčni upravi vedo, katera izplačila podjetja izplačujejo kot božičnico. Nekateri kot del regresa, drugi kot poračun za prehrano, tretji kot nagrado za uspešno delo ... Ko smo preverjali, v katerih podjetjih bodo konec leta izplačali dodaten denar, je bila večina preprosto tiho. Če prevedemo, to verjetno pomeni, da v večini božičnic ne bo. Najvišja božičnica po navadi pripada zaposlenim v elektroenergetiki, torej na našem območju Termoelektrarni Šoštanj in Pre- mogovniku Velenje. Glede letošnje božičnice se uradno pojasnilo »matere« obeh velenjskih družb, Teša in premogovnika, glasi, da odločitev o izplačilu božičnice še ni bila sprejeta. Neuradno pa se sliši, da naj bi prejeli med 1.300 in 1.500 evri bruto, saj naj bi zaposlenim poleg božičnice dolgovali še del regresa. V Cinkarni Celje bodo, po besedah predsednika uprave Tomaža Benčine, zaposleni prejeli po 750 evrov neto božičnice, ki jo bodo izplačali v četrtek. Na dodatek oziroma priboljšek lahko računajo tudi zaposleni v nazarskem podjetju BSH Hišni aparati, ki bodo prejeli po približno 500 evrov v bruto znesku. Verjetno še kje, ne samo v podjetju Grah Lighting Automotive, bi slišali pojasnila, da so zaposleni skozi vse leto nagrajeni za svojo uspešnost v različnih oblikah, božičnica je le ena izmed njih. O letošnji božičnici pa v konjiškem podjetju še niso sprejeli odločitve. US Različni odtenki božičnice Kot so pred zbrano množico navajali predstavniki podjetniškega sindikata, so že vse leto upravo Gorenja opozarjali na slabe razmere v podjetju in na nizke plače, vendar jim ni prisluhnila. Podobno je bilo tudi pri pogajanjih glede izplačila božičnice, vseeno pa je predsednik podružnice Skei Gospodinjski aparati Ivo Vidakovič zadovoljen z dogovorom. »Vse zahteve je uprava potrdila, podpisali smo sporazum, ki vključuje 300 evrov neto izplačila, spoštovanje kolektivne pogodbe in socialnega sporazuma. Ta je zelo pomemben, saj smo eno redkih podjetij v Sloveniji, ki jim socialni sporazum zagotavlja ohranitev delovnih mest vseh zaposlenih. Po uporu 2009 je nastalo nekaj anomalij, ko smo dvigovali plače celi Sloveniji, vendar se je pojavila uravnilovka, saj so se dvignile samo najnižje plače in zdaj ni več pravih razlik. Imamo 20 zaposlenih, ki so prejemali solidarni dodatek do minimalne plače, kar se bo po tem sporazumu odpravilo. Enotni dodatek se bo vključil v delovno dobo, kar je dobro, saj vsi dodatki na delovno dobo, dogovarjali, lahko za vsako stvar pričakujemo tisoč, deset tisoč ljudi na ulicah. Kako se bomo potem pogovarjali, ne vem. V Gorenju so danes ljudje zaupali sindikatu, v nasprotnem primeru ne vem, kaj bi se zgodilo. Upam, da se je iz današnje zgodbe kdo naučil, da se je s predstavniki zapo- Uprava Gorenja: »Prvoten dogovor je bil prejemek v višini 150 evrov, saj so razmere na trgih v letošnjem letu za Gorenje in za vse proizvajalce potrošnih dobrin zelo težke, Gorenje pa je tudi sredi procesov prestrukturiranja proizvodnih lokacij.« stalnost ... povečujejo plačo,« je nizal Vidakovič. Kako je možno, da se v enem dnevu spremeni odločitev o izplačilu božičnice? Očitno smo prišli v obdobje, da se lahko z odgovornimi pogovarja samo ulica. Ostali, tudi inštitucije, nismo več verodostojni. Če se bomo tako slenih bolje odkrito pogovarjati, seveda tudi pravočasno, ne potem, ko je prepozno. zaposlene. V sindikatu smo opozarjali, vendar smo od uprave slišali, da delamo dramo. Zaposleni so se o jutranjem zboru začeli pogovarjati v torek popoldne in me o tem tudi obvestili. Sam sem jim pojasnil, da uradno, po zakonu, stavke ne moremo napovedati, vendar, če gredo ven, jim bomo stali ob strani, saj kot sindikat ščitimo ljudi in njihove pravice. Stavka v Gorenju verjetno temelji tudi na splošnem nezadovoljstvu? Ko človeku lahko kaj vza-meš, ga lahko obvladuješ. Ko mu nimaš kaj vzeti, je neobvladljiv. V Sloveniji očitno Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič pozdravlja odločitev Gorenjeve uprave, ki je zaradi protesta delavcem obljubila božičnico v višini prej dogovorjenega zneska (300 evrov), ne razume pa, zakaj je bilo potrebno pred tem božičnico znižati za polovico. Če je sredstev za izplačilo božičnice dovolj po protestu, jih je bilo verjetno tudi pred njim. »V našem obratu, torej v obratu hladil-no-zamrzovalnih aparatov, bodo preselili velik del proizvodnje. Ob sobotah in na tri izmene smo delali zato, da smo napolnili skladišča, izdelke pa že vozijo v Srbijo. Po novem letu se selimo v druge programe po Gorenju in tam nadaljujemo delo. Je to normalno?« Zagotovo se bo pojavilo vprašanje, če je bila stavka organizirana oziroma kako se je vse skupaj sploh začelo? V ponedeljek smo upravo opozarjali, da ljudje, ki so delali 20 sobot, zahtevajo neko nagrado. Nazadnje so slišali obljube, da naj bi prejeli nekaj več denarja konec leta. Vendar se je uprava odločila za 150 evrov, kar je bil šok za prihajamo v položaj, ko ljudje nimajo več kaj za izgubiti. Veste, lačni so tudi otroci ... In napoved za naprej? Zaposleni so se, kot je bilo dogovorjeno, takoj vrnili na delo. Vendar če do 15. januarja ne bodo rešena odprta vprašanja, bomo 16. januarja spet zunaj. Ampak takrat nas bo več, tudi druga in tretja izmena. In te mase ne bo lahko ustaviti. s Ivo Vidakovič Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac TATJANA CVIRN Po dobrih treh letih Gorenjevi znova na »kapiji« Spontano stavko je zanetilo 150 evrov razlike pri izplačilu božičnice, vendar je nezadovoljstvo globlje »Najkrajšo smo potegnili delavci za določen čas. Res je, da so nas ob sklenitvi pogodb obvestili in nam niso obljubljali daljših zaposlitev ali celo zaposlitev za nedoločen čas. Vedelo se je: v najboljšem primeru do decembra. Torej do 21. decembra in to je to.« V torek, potem ko so zaposleni v Gorenju izvedeli, da jim letos »pripada« 150 evrov neto božičnice, je zavrelo, najbolj med delavci v programu hladilno-za-mrzovalni aparati. Lani je nadomestilo za prehrano ali božičnica, kakor hočete, znašala 300 evrov. »Od septembra smo delali vse sobote, brez dodatnega plačila. Obljubljali so nam, da se bo to poznalo konec leta,« so bile temeljne besede, ki so pred Gorenjevo »kapijo« zbrale po podatkih uprave 300, po podatkih sindikata tudi 1.200 ljudi. Ob 6. uri: Zaposleni se začnejo zbirati v jutranjih urah - nekateri odhajajo z nočnega dela, drugi prihajajo na delo. In obstanejo. Stavkajo ne samo zaradi božičnice, v zadnjem letu je med Gorenjevimi delavci še več drugih negotovosti in nezadovoljstva. »Ni samo božičnica, bilo je obljubljeno, da če bomo delali, bomo pošteno nagrajeni. Sam sem ne glede na nadure dobival približno enako plačo in tudi s tem dogovorom nisem zadovoljen.. Poleg tega vse razpada in po 31 letih mi je težko videtii, da halo rušijo, proizvodnjo pa selijo v Srbijo. Narod je na koncu z živci, pa te selitve... Vse prestavljajo gor in dol. Res je, da imamo službo, da imamo plače, vendar vsak dan poslušamo, da Gorenje razpada in da nihče ne ve, kaj bo čez 3 ali 4 leta.« Ob 7.30: Pred stavkajoče stopi predsednik uprave Fra-njo Bobinac in jim zagotovi, da bodo prejeli 300 evrov neto božičnice. Ljudje s tem zagotovilom niso zadovoljni, stavka se nadaljuje. Delavci se oglašajo z različnimi parolami, tudi tisto »gotov si« oziroma z velenjsko prikrojeni različici »puko si«. Vmes pozivi Bobincu, naj pride pred delavce. Ob 9.30: Pred stavkajoče drugič stopi predsednik uprave Bobinac. Še enkrat zagotovi, da bodo zaposleni do konca prihodnjega tedna prejeli višjo božičnico, do danes plačo, vendar samo v primeru, če se takoj vrnejo na delo. V nasprotnem primeru jim tega ne more zagotoviti, pod vprašajem bodo tudi delovna mesta. Ob 9.40: Na eni strani predsednik Bobinac, na drugo stopi sindikalist Ivo Vidakovič v vlogi pogajalca. Vprašanje in odgovori, pospremljeni z odobravanjem ali žvižgi. Bo-žičnica: bo izplačana; socialni sporazum: ostaja v veljavi; vrnitev za stroje: ne; reševanje uravnilovke oziroma nagraje- vanja po načelu enakih želodcev: se bodo dogovorili; ... Če ne bo dogovora v prvi polovici januarja, sledi stavka. In novi pozivi ljudem, naj se vrnejo na delo. Tako nekako je mineval dialog, vendar ljudje še vedno niso zadovoljni. Zahtevajo podpisan dogovor s točno določenimi datumi. Ob 10.30: Po dolgotrajnem čakanju se pred ljudi vrneta sindikalista Žan Zeba in Vida-kovič, ki prebere podpisano pogodbo s 5 točkami. Večini zahtev je ugodeno, po obljubi, da se 16. januarja prihodnje leto znova srečajo, če ne bo dogovora glede uravnilovke, se zaposleni v trenutku vrnejo na delovna mesta. Ostanejo samo še varnostniki, v proizvodnji pa bolj ali manj zadovoljni zaposleni. Aktualno temo je pripravila Urška Selišnik. Foto: SHERPA. Vaše mnenje o prispevku in temi nam lahko posredujete na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si »V Gorenju nas je tri četrtine žensk, ki smo po dobrih treh letih spet prišle na >kapijo<. Dokazale smo, kaj pomeni biti žena, gospodinja in trpinka, predvsem ranjena mama. Ta je sposobna narediti vse, da lahko ustreže svojemu otroku. Kaj šele, če nima za hrano!« med pozivom, naj se zaposleni vrnejo na delo. Zahtevana božičnica bo. Večina protestnikov je prihajala iz obrata HZA, hladilno-zamrzovalni aparati. - Št. 99 - 14. december 2012 - 4 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Nadzorniki žugajo upravi Negotovost zaradi prodaje ROGAŠKA SLATINA - Potem ko so se pojavile informacije, da naj bi nadzorni svet Steklarne Rogaška na sredini seji odpoklical predsednika uprave Da-vorja Šenijo, so zaposleni v njegovo podporo zbrali 60 podpisov. Nadzorniki so se odzvali z žuganjem, češ da jih »skrbi nepotrebno nagovarjanje, ustrahovanje zaposlenih in enostransko informiranje s strani poslovodstva, ki je lastnikom in nadzornikom odgovorno za poslovanje družbe«. O menjavi Šenije so spregovorili v podjetniškem sindikatu, kjer so trdili, da steklarno uspešno vodi že od oktobra 2007. Letošnje leto naj bi steklarna sklenila s 34 milijonov evrov prihodkov, medtem ko so jih lani ustvarili za 35,9 milijona evrov. V prvih desetih mesecih letos je imela steklarna 800 tisoč evrov dobička, kar je za pol milijona evrov več kot v enakem obdobju lani. Štiri ponudbe V sredo so nadzorniki potrdili, da se pogajajo o prodaji družbe. Avgusta so zavezujoče ponudbe predložili štirje ponudniki, ki so se Predsednik uprave Davor Šenija. O njegovi razrešitvi, o kateri se že dlje časa šepeta, nadzorniki v sredo niso razpravljali, ker točke ni bilo na dnevnem redu. lahko v popolnosti seznanili s poslovanjem steklarne, položajem v družbi in z njenim finančnim stanjem. Pri predstavitvi stanja v steklarni Rogaška je sodelovala tudi uprava družbe. »Zaradi preteklih poslovnih odločitev lastnikov in uprave steklarne so ostala nerešena nekatera vprašanja, ki so bistvenega pomena za nadaljnje delovanje steklarne. Pogovarjamo se z bankami upnicami s ciljem zagotoviti obstoj družbe. Vsa ta vprašanja v tem trenutku rešujejo zastavni upniki z namenom, da steklarni pomagajo iz globoke krize in zagotovijo normalno poslovanje in razvoj,« v imenu nadzornega sveta pravi predsednik Žiga Andoljšek. Steklarno Rogaška prodaja Metropolitana kot zastavna upnica propadlega cerkvenega Holdinga Zvon Ena. Kot še opozarjajo nadzorniki, družba v tem času potrebuje predvsem dobro poslovanje in notranji mir, kar je ključna naloga uprave, še posebej v situaciji, v kateri so svetovni trgi s kristalom. S svojim ravnanjem uprava družbo izpostavlja tveganjem in zmanjševanju ugleda pri poslovnih partnerjih ter potencialnih investitorjih. Cilj zastavnih upnikov je, da v pogajanjih z zainteresiranimi investitorji iztržijo maksimalno možno kupnino in da družbi z izbiro primernega partnerja omogočijo nadaljnji razvoj in rast ter ohranitev delovnih mest. US, foto: GrupA (arhiv NT) Dolg se manjša 372 evrov dolguje vsak Celjan CELJE - Celjski mestni svetniki so v torek sprejeli drugi rebalans letošnjega proračuna, glavni razlog zanj pa je bila ukinitev družbe TRC. Njena gostinsko-turistična dejavnost se bo prenesla pod okrilje ZPO Celje. Kot je ob obravnavi rebalansa proračuna poudaril župan Bojan Šrot, je glede na razmere zadovoljen s poslovanjem občine in stanjem v občinski blagajni. Celoten dolg občine namreč zdaj znaša 18,2 milijona evrov, zadnji obrok pa bo treba odplačati leta 2031. V letošnjem letu je mestni občini uspelo zmanjšati obseg zadolženosti za 2,3 milijona evrov. Na prebivalca zdaj znaša dolg 372 evrov. Glede na primerljive slovenske občine znaša celotna celjska zadolženost približno polovico koprske, ob precej večjem številu prebivalcev pa je celoten celjski dolg le za približno 3 milijone evrov višji od velenjskega. Na prihodkovni strani naj bi se do konca leta v občinski blagajni nabralo dobrih 54 milijonov evrov, odhodkov pa bo za okrog 56,3 milijona evrov. Zmanjšuje se zlasti postavka prodaje zemljišč, kar je posledica še manjšega povpraševanja po nakupih zemljišč, kot je kazalo jeseni, in trenutnega stanja na nepremičninskem trgu. Prav tako je zaradi prekinitve obnove starega me- stnega jedra tudi pritok dela evropskega denarja za sofinanciranje pomaknjen v prihodnje leto. Na odhodkovni strani se najbolj občutno povečuje postavka proračunske rezervacije. Glavni razlog za rebalans sta bila namreč poslovanje družbe TRC in prenos dejavnosti, ki jih opravlja, pod okrilje družbe ZPO Celje. Občinski proračun bo s tem obremenjen za okrog 1,4 milijona evrov. Seveda pa hkrati v občinski lasti ostaja malo manj kot 6,3 milijona evrov, kolikor znaša premoženje družbe. Ob tem se bo zmanjšal tudi proračunski primanjkljaj, ki naj bi konec leta 2012 znašal le 2,16 milijona evrov. IS Zdravstvo brez dogovora MOZIRJE, NAZARJE - Tudi po torkovem srečanju županov s predstavniki ministrstva za zdravstvo se problem javne zdravstvene mreže v Zgornji Savinjski dolini ni razrešil. Težava je v tem, da je večina zdravnikov v zdravstvenem domu v Nazarjah in so med tednom v času dežurstev ločeni od Mozirja, kjer je poleg sedeža javnega zavoda tudi urgentna služba. Že pred časom so v spremenjenem odloku predvideli selitev sedeža zavoda v Nazarje, da bi potem občina pridobila denar za gradnjo prizidka. Inšpekcijske službe so že pred časom od zavoda zahtevale, da dežurno in urgentno službo organizira na enem mestu. Zdaj so v Mozirju našli rešitev za širitev tamkajšnjega zdravstvenega doma in sve- tniki seveda ne podpirajo več selitve sedeža. Na torkovi seji so župani ostalih petih občin pozvali županjo in župana ter svetnike v Mozirju in Nazarjah, naj se skušajo dogovoriti za dobrobit vseh uporabnikov. Seveda je povsem drug problem tudi pomanjkanje splošnih zdravnikov, kar je ena od težav, ki prav tako še naprej pesti zgornjesavinjsko zdravstvo. US Vedno boljša mera! Depozit z naraščajočo obrestno mero. Izberite najboljše za svoje prihranke. Sklenite vezavo za obdobje enega leta, kljub temu pa lahko vsake tri mesece brez vsakih stroškov prekinete vezavo. 1. VARČEVALNO OBDOBJE 3. VARČEVALNO OBDOBJE do 91 dni 2,60 % letno od 182 do 271 dni 3f20 % letno 2. VARČEVALNO OBDOBJE 4. VARČEVALNO OBDOBJE od 92 do 181 dni 2,90 % letno od 272 do 365 dni 3,70 % letno i I banka celje www.banka-celje.si Poravnavajo stare obveznosti ŠTORE - V občini, ki ima iz obdobja nekdanjega župana Franca Jazbeca velike dolgove, načrtujejo za prihodnje leto dve večji občinski naložbi. V osnutek proračuna za leto 2013 so uvrstili dokončanje obnove kulturnega doma ter urejanje športnega parka pri osnovni šoli. V proračunu za prihodnje leto načrtujejo 3,8 milijona evrov skupnih prihodkov ter 3,5 milijona evrov odhodkov, razliko predstavlja zadolžitev za nadaljevanje obnove kulturnega doma. Občina bo prihodnje leto prav tako še naprej odplačevala stare dolgove, od letos ji prav tako ostaja precej še neplačanih rednih obveznosti do dobaviteljev, ki jih nameravajo poravnati prihodnje leto. Te, redne obveznosti znašajo kar milijon evrov. V Štorah so namreč letos zgradili nov vrtec, za katerega so morali do konca septembra poravnati vse finančne obveznosti. V proračunu za leto 2013 so tako za prihodnje leto načrtovani prihodki in odhodki od letošnjih višji za pet odstotkov. In koliko namerava občina prihodnje leto plačati za stare obveznosti? Iz naslova nekdanjih spornih poroštev zasebnemu podjetju Hudournik je v proračunu za leto 2013 185 tisoč evrov, še dvesto tisoč mora plačati za nekaj let star kredit državni zakladnici. In koliko znašajo stari dolgovi Občine Štore v celoti? Iz izvensodnih poravnav, ki so povezane z nekdanjimi poroštvi in drugimi finančnimi obveznostmi v korist Hudournika, dolguje občina trenutno v celoti še 1,1 milijona evrov, za izgubljeno tožbo v pravdi s Slovenskimi železnicami 600 tisoč ter za kredit iz državne zakladnice 400 tisoč. Preden je Občina Štore začela odplačevati dolgove je bila dolžna v celoti 5,9 milijona evrov, od tega 2,9 milijona zaradi Hudournika. BRANE JERANKO Vendarle z novo podobo ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina že več let načrtuje celovito obnovo 35 let starega šmar-skega kulturnega doma. Za nepovratno sofinanciranje je že zaprosila na dveh javnih razpisih, a neuspešno. V tretje ji je vendarle uspelo. Občinska uprava je prejšnji teden od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejela sklep o sofinanciranju projekta. Evropski sklad za regionalni razvoj bo za malo manj kot 1,7 milijona evrov vredno naložbo prispeval skoraj 900 tisoč evrov. Na občini poudarjajo, da je kulturni dom nujno potreben prenove in da ne ustreza vsem varnostnim zahtevam. Tako bo popolnoma novo podobo dobila dvorana s 300 sedeži, novi bodo oder, oprema ter odrska in scenska tehnika, obnovili bodo sanitarije in skladišče. Poskrbeli bodo še za zmanjšanje toplotnih izgub, vgradili bodo tudi klimatske naprave. Projekt predvideva še gradnjo treh manjših prizidkov, v katerih bodo med drugim požarne stopnice, garderoba in primerno zaodrje. Javni razpis za izvajalca del bo občina izvedla takoj po sprejetju proračuna, predvidoma januarja prihodnje leto, kulturni dom pa naj bi v novi podobi zasijal že prihodnje leto. AD IZ NAŠIH KRAJEV Turizem in rekreacija ostajata Vl^^ ^Ä^^T I I Družba ustanovljena in ukinjena zaradi posojila - Za zaposlene v TRC nobenih III J sprememb CELJE - Je družba Turizem in rekreacija Celje (TRC) vreča brez dna ali se je turi-stično-gostinska dejavnost, ki jo opravlja ta družba, sposobna preživeti sama? To vprašanje so si zastavljali mestni svetniki, ki so se na zadnji letošnji seji izrekli za ukinitev družbe in prenos dejavnosti na ZPO Celje. Župana Bojana Šro-ta so pooblastili, naj izvede vse potrebno, da se družba po hitrem postopku ukine s koncem poslovnega leta, opravljanje dejavnosti pa brez prekinitve nadaljuje pod okriljem ZPO Celje. Spomnimo, da se TRC ukvarja s turistično in z gostinsko dejavnostjo na Celjski koči ter v središču mesta, leta 2006 pa je bila družba ustanovljena prav zaradi lažjega koriščenja ugodnih finančnih spodbud za ureditev turistične infrastrukture. Njen začetni kapital je bilo zemljišče, ki ga je prevzela kot pravna naslednica občinskega LPC. Tudi v TRC je bila kot ustanoviteljica edina družbenica mestna občina, ki je družbo letos enkrat že dokapitalizirala, pred tem pa je kot svoj vložek prispevala tudi del poslovnih prostorov na Mariborski cesti, v katerih zdaj deluje restavracija Trač. V zadnjem času je sicer brez upoštevanja amortizacije družba poslovala pozitivno, a je imela blokiran račun zaradi nezmožnosti plačevanja naložbenih obveznosti ter najetega posojila. Konec novembra je tako imela malo več kot 320 tisoč evrov obveznosti do dobaviteljev in za 950 tisočakov še nezapadlih obrokov posojila. Brez sprememb za zaposlene Ker v Celju želijo ohraniti turistično-gostinsko dejavnost na čelu s hotelom na Celjski koči, so v mestni občini kot najprimernejši način reševanja težav pripravili predlog za prenos te dejavnosti pod okrilje družbe ZPO Celje. V praksi to pomeni, da bodo celotno dejavnost prenesli na družbo ZPO. Prav tako bodo znotraj nje zaposlili tudi vse delavce sedanjega TRC, ki trenutno zaposluje 14 ljudi, in sicer direktorico, dva receptorja, ki sta hkrati tudi komercialista, vodjo strežbe in vodjo kuhinje, po tri natakarje in kuharje, dva kuharska pomočnika ter vzdrževalca. Vsi so zaposleni za nedoločen čas, in kot so ugotavljali v nadzornem svetu družbe, vsi tudi potrebni za nadaljevanje dejavnosti - zato bodo delovna mesta obdržali. Kakšne spremembe jih čakajo, so jim predstavili prejšnji teden in delavci so se strinjali s prezaposlitvijo. Predlog ukinitve TRC in prenos dejavnosti na ZPO so kot najustreznejšo rešitev za ohranitev dejavnosti podprli tudi mestni svetniki. Preglednost poslovanja Da bi zagotovili transpa-rentnost poslovanja celotne družbe, TRC v matično družbo ZPO ne bodo pripojili, ampak bodo vanjo prenesli celotno dejavnost s samostojnim obračunom poslovanja. Je pa zaradi tega, ker ne bo več podvajanja nekaterih upravljavskih in poslovno-ra-čunovodskih opravil, trženja in podobnih nalog, pričakovati, da bo prenos »pocenil« poslovanje turistično-go-stinske dejavnosti za blizu 50 tisoč evrov letno. Naj ob tem spomnimo, da se Celjska koča na nek način vrača tja, kjer je nekoč že bila. V družbi ZPO, ki ob mestnih parkiriščih skrbi tudi za vse javne športne objekte v Celju, so namreč že pred leti upravljali s smučiščem na Celjski koči. Prav zaradi gradnje hotela in priložnosti, kako priti do ugodnejših možnosti financiranja, pa so takrat ustanovili samostojno gospodarsko družbo TRC. In ta se zdaj - zaradi tega, ker preprosto ni zmogla več odplačevanja najetih posojil - tudi poslavlja. IVANA STAMEJCIC Foto: SHERPA (arhiv NT) Mestni odbori za ukinitev, a pregledno poslovanje Odbori mestnega sveta so že prejšnji teden podprli ukinitev TRC in prenos dejavnosti v ZPO, v razpravi pa so vsi mestni svetniki podprli to, da je treba ohraniti in morda še razvijati rekreativno-turistično dejavnost na Celjski koči. Ob tem sta se zlasti svetnika iz vrst Desusa Jože Bučer in Jože Zimšek zavzemala za to, da se zagotovi transparen-tnost poslovanja v bodoče in da se na mizo položi tudi poročilo o celotnem poslovanju v preteklosti. Jože Bučer se je čudil, od kod mestni občini de- cembra 1,4 milijona evrov, kolikor jih je potrebno za poplačilo obveznosti pred ukinitvijo TRC, in zahteval, da mestni svet tudi v bodoče spremlja letno poslovanje, »da se v Celjsko kočo ne bi prelival denar«. Jože Zimšek, ki mu veliko pomeni ohranitev rekreacijskega območja, pa je vztrajal, naj svetniki dobijo natančno poročilo o preteklem poslovanju. Župan Bojan Šrot je ob tem dodal, da v mestni občini ne razmišljajo zgolj o ohranitvi, pač pa o razvoju rekreacijske dejavnosti na Celjski koči, saj je območje več kot primerno za poho- dništvo in kolesarstvo. Za uveljavitev slednjega tudi ne bi bila potrebna velika vlaganja, saj so gozdne poti že urejene in bi bilo treba poskrbeti le za označevalne table in promocijo. Kot je bilo slišati, denar oziroma premoženje, ki se je zadnja leta vlagalo v družbo TRC, ni bilo zapravljeno oziroma ni izgubljeno, pač pa je zgolj spremenilo svojo obliko. »Iz enega zemljišča je nastal hotel, iz drugega športna infrastruktura,« je pojasnjevala direktorica občinske uprave in članica nadzornega sveta TRC Tina Kramer. Smučišče le streljaj nad Celjem bi lahko bilo še veliko bolj izkoriščeno. Ob primernih vremenskih pogojih ter pravočasnem umetnem zasneževanju bi lahko na Celjski koči letno našteli tudi okrog sto smučarskih dni. Prenova mestnega sveta CELJE - Mestni svetniki so v svoje vrste sprejeli novo članico. Občinska volilna komisija je namreč na podlagi odstopne izjave dr. Branka Lobnikarja, edinega svetnika stranke Zares, ki se je iz Celja preselil v Ljubljano, izvedla postopek izbire, po katerem ga bo za preostanek mandatne dobe nadomestila Sabina Kosmatin. Glede na veljavna pravila proporcionalnega volilnega sistema bi Lobnikarja sicer moral nadomestiti Matija Golner, ki se je na listi Zaresa v istem volilnem okraju uvrstil na drugo mesto, vendar je ta komisijo pisno obvestil, da funkcije člana Mestnega sveta Mestne občine Celje ne bo sprejel. Tako Lobnikarjevo mesto v mestnem svetu zdaj pripada Sabini Kosmatin. Kot je povedal predsednik občinske volilne komisije Matevž Žugelj, se komisija prav zdaj ukvarja še z izbiro svetnika oziroma svetnice, ki bo v mestnem svetu na- domestil edinega predstavnika Celjske neodvisne liste Štefana Juga. Ta je namreč zaradi hudih zdravstvenih težav podal odstopno izjavo s svetniškega mesta. IS s pmorn in toplote Smrekarjeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetje, d.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si 6 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Se tatovom vode slabo piše? Blagajno za položnice zapirajo SLOVENSKE KONJICE - Za odjemalce vode na območju Slovenskih Konjic bosta od začetka januarja veljali dve novosti. Prva je zaprtje blagajne Javnega komunalnega podjetja Slovenske Konjice, kjer občani plačujejo položnice brez provizije, druga podražitev vode za gospodinjstva. V Konjicah je z vodo povezanih še kar nekaj težav, vse od prevzemanja zasebnih vodovodov do vodnih izgub in črnega odjema. »Blagajno zapiramo predvsem zaradi varnostnih razlogov. To delovno mesto ni urejeno tako, kot bi moralo biti tam, kjer se ravna z denarjem,« pojasnjuje novi direktor komunale mag. Franc Dover. V blagajni plačuje položnice za komunaline sto- ritve do štiristo občanov na mesec, ki se do tja potrudijo priti, da jim ni treba plačati bančne provizije. Direktor omenja, da bodo občani položnice vnaprej plačevali brez provizije. Novost v povezavi z vodo bo višja konjiška vodarina, ki je le del celotne cene za vodo. Sama vodarina se bo z novim letom podražila za gospodinjstva z 32 centov za kubični meter na 71 centov, za gospodarstvo jo bodo pocenili (s 74 centov na 71 centov). V komunali omenjajo primer, da bo štiričlanska družina, ki zaenkrat plačuje položnice za vodo v višini 22 evrov na mesec, v prihodnje plačevala 28 evrov (DDV v ceni ni upoštevan). Za Konjičane in okoličane načrpajo več kot 1,7 kubičnih metrov vode, prodajo je približno osemsto tisoč evrov. Velika razlika nastaja zaradi odjema gasilcev, izgub na omrežju, čiščenja V komunali omenjajo primer, da bo štiričlanska družina, ki mesečno porabi 15 kubičnih metrov vode in trenutno plačuje položnico v višini 26 evrov na mesec, v prihodnje plačevala 30 evrov (DDV v tej ceni ni upoštevan). fekalnega vozila po vsakem odvozu greznične gošče ter zaradi črnega odjema. V komunali so letos že povečali nadzor nad odjemom pitne vode iz hidrantnega omrežja, ki ga opravljajo v gasilskih društvih. Za večino gasilskih društev so v tem letu poskrbeli za merilna odjemna mesta, gasilci morajo po novem o vsakem odvzemu vode poročati. Črnemu odjemu, po domače povedano kraji vode, napovedujejo vojno. »V najkrajšem mogočem času bomo lastnike skušali pozvati, da se javijo sami, če se ne bodo, jih bomo odkrili,« napoveduje novi direktor. Vsaka hiša je priključena na javni vodovod in pri popisu števcev lahko razmeroma hitro ugotovijo, kje je popis opravljen in kje ne. Trenutno usklajujejo baze podatkov. »Ko bomo v prvem mesecu prihodnjega leta to uskladili, bo sledila širša akcija obveščanja teh odjemalcev vode, za tem pa bomo tudi primerno ukrepali,« dodaja Dover. BRANE JERANKO Živ spomin na osvoboditev CELJE - Združenje borcev za vrednote NOB je v torek pripravilo slovesnost ob 68. obletnici osvoboditve političnih zapornikov iz zloglasnega Starega piskra. Slovesnost na dvorišču Starega piskra in zatem v Celjskem domu so pripravili v spomin na noč s 14. na 15. december 1944, ko je aktivistom uspelo brez enega samega strela osvoboditi 127 pretežno političnih zapornikov. Po besedah predsednika združenja Marjana Petana so v Celju zelo ponosni, da je med njimi še vedno živ in zelo dejaven Ivan Grobelnik Ivo, eden od aktivistov, ki so sodelovali pri osvoboditvi zapornikov. Ob tem jih v združenju veseli še dejstvo, da je spomin na osvoboditev zapornikov iz Starega piskra med Celjani še kako živ, saj se spominske slovesnosti vsako leto udeleži veliko ljudi. Po uvodnem programu na dvorišču Starega piskra, ko so gimnazijci med drugim prebirali poslovilna pisma nekdanjih zapornikov njihovim domačim, se je slovesnost nadaljevala v dvorani Celjskega doma, kjer je ob letošnji obletnici zbrane nagovoril direktor Pokrajinskega muzeja Celje in pooblaščenec celjskega župana Stane Rozman. Jutri, v soboto dopoldne, sledi že 9. tradicionalna pot pohodnikov Starega piskra. Pohodniki se bodo ob 9. uri zbrali pred vhodom v Stari pisker in krenili do Slatine, kjer bo krajši postanek za topel napitek in košček domačega kruha, nato pa pot nadaljevali še do Šmartnega v Rožni dolini, kjer bo zaključna slovesnost. Pohodniki se bodo lahko tistim, ki bodo krenili iz mesta, pridružili tudi med potjo - na primer pri Plavi laguni, na Ložnici, pri šoli na Lavi ali pa na Lopati. IS Foto: GrupA Po uvodnem programu na dvorišču Starega piskra, ko so gimnazijci med drugim prebirali poslovilna pisma nekdanjih zapornikov njihovim domačim, se je slovesnost nadaljevala v dvorani Celjskega doma. GLAVNI TRG Petek, 14. december, ob 17.00 VELIKO ODPRTJE PRAVLJIČNE DEŽELE Pravljična dežela odpre svoja vrata s pravljičnimi vilami in pravljičnimi junaki. GLAVNI TRG Petek, 14. december, ob 20.00 BREZPLAČNI KONCERTI NA PROSTEM: NUDE Več info o programu Pravljične dežele: Vladimira Skale, V.S. Styling, tel.: 031 270 001,03 828 01 20 (od 10.00 do 14.00), e-mail:celje.pravljicnadezela @gmail.com Več info o prireditvah: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-pošta: tic@celje.si, www.celeia.info Organizator Osrednjega programa ter Božično- zw»cel£iaceije novoletnega sejma Ekskluzivni pokrovitelj Pravljičnega Celja v tiskanem mediju Pokrovitelj Pravljičnega Celja ^eceiEn.„ii.p.gotofi so<, od tu naprej pa skupaj gradimo skupno prihodnost. Potrebujemo nov družben konsenz, kjer bo posameznik izhajal iz skupnega dobrega, pravica posameznika pa iz pravic kolektiva. Ekonomija mora delati za ljudi in ne obratno. Dovolj je samouresničujočih se prerokb o sebičnem, racionalnem, od drugega odtujenem posamezniku, dovolj lastnih interesov pred drugimi, dovolj mitov o avtonomnem in neodvisnem individumu. Smo skupnost, vsak potrebuje drugega in le v skupnosti lahko negujemo kreativnost in odpiramo polja svobode, razvijamo naš potencial in sanjamo prihodnost. Želimo živeti od veselja in ne trpljenja drugih, od njihove bližine in ne oddaljenosti,« so med drugim v skupini Danes je nov dan še zapisali v svoje zahteve po tem, da si v Sloveniji spet zgradimo skupno moč in veselje do življenja, ki ju je razbil pohlep. ampak bo v službi skupnih interesov. Hočejo odprt politični prostor in umik političnih elit. Civilni sferi je treba omogočiti dostop do mehanizmov odločanja. Narava je subjekt zaščite, zato so interesi naravnega okolja skupni interesi in imajo živali pravico do dostojanstva. Napredek, razvoj in gospodarska rast ne smejo biti izgovor za neodgovorno ravnanje z naravo, zato skupina Danes je nov dan terja tudi pravico (do) narave. Pravica do človeku prijazne ekonomije pomeni, da je javni dolg rezultat zasebnega delovanja, zato naj ga ne plačuje javnost. Hočejo ustvariti okolje, v katerem bodo uspevala podjetja, ki so prijazna do človeka in narave - vsakdo ima pravico do dela in dostojnega življenja. Vsi ljudje imajo tudi pravico do vključenosti, zato skupina zavrača delitve na podlagi kakršnih koli osebnih okoliščin. Dovolj je politike izključevanja, ki naključnim družbenim skupinam jemlje dostojno življenje, jih potiska na družbene robove ter jim krade moč, ki jim pripada. Z ustavo zagotovljena pravica do enakosti ne sme biti samo deklarativna. Pravica do vključenosti in človekove pravice veljajo za vse. In prav slednje je edino, za kar so v skupini odločno zapisali, da o tem ni mogoče razpravljati. IVANA STAMEJČIČ GOSTUJOČE MNENJE Med tistimi, ki so na spletnem omrežju Facebook podprli zahteve skupine Postavi se zase tudi ti - Celjani protestirajo, smo nekaterim zastavili konkretna vprašanja, kako je to treba storiti; dobili pa le dva odgovora, ki ju v celoti objavljamo kot »gostujoče mnenje«. To ne odraža nujno tudi mnenja in stališč redakcije Novega tednika. Postavi se zase, prvič! »Državljani te države imamo dva velika sovražnika: neučinkovite državne institucije in politične stranke! Slednje so nam v dobrih dveh desetletjih z manipulacijami, laganjem, kriminalnimi dejavnostmi in ideološko indoktrinacijo ukradle moralno in kapitalsko dediščino prejšnje države in se v neizmernem pohlepu po oblasti in denarju zalizale v državno tkivo po celotni oblastniški vertikali od vrha do dna. Dovolj je bilo! Zato je treba zamenjati aktualno vrhovno oblast s tehnično vlado! Prepoznane politike in gospodarstvenike na vseh ravneh, ki so delovali za svoj in svojih bližnjih žepe, poklicati na materialno odgovornost in jim onemogočiti kakršnokoli nadaljnjo dejavnost v zvezi z državnim upravljanjem. Spremeniti volilni sistem. Uveljaviti instrument odpoklica izvoljenih predstavnikov ljudstva - od predsednika države do lokalnih svetnikov. De facto ločiti Cerkev od države. Ohraniti brezplačno javno šolstvo na vseh nivojih, od osnovne šole do univerze. Nad vse nosilce izvršilne oblasti na vseh ravneh poslati komisijo za ugotavljanje izvora premoženja, kadar obstaja sum prilaščanja državnega premoženja in javnih sredstev, in v tem oziru uveljaviti instrument (začasne) zaplembe premoženja. Ni nedotakljivih posameznikov v naši državi. Kriminalna dejanja, storjena v škodo državljanov, ne smejo zastarati. Najboljši zgled, kako državo vzeti v svoje roke<, so Islandci. Ko bi le njihov pogum in vztrajnost premogli tudi Slovenci. Nihče se ne bo zavzel za nas, če se ne bomo sami. Postavi se zase (tudi za svoje otroke!) tudi ti! MARIJAN PUŠAVEC, profesor, Liboje Postavi se zase, drugič! Psi lajajo, karavana gre naprej! Protesti v Celju ne odražajo neposrednega nezadovoljstva Celjanov do župana Celja, ampak splošno nezadovoljstvo do vsega - sistema, države, politike, sodstva, pravne države... Pri vsem tem pa se moramo vprašati, kaj bo po protestih, ki se bodo končali. Ali bomo dobili lepšo državo, ali bomo dobili nove politike ali politiko? Odgovor je ne, razen če ne bomo začeli uporabljati inštrumente države, ki so nam bili dani in za njih ne vemo. Da dosežemo to, začnimo pri nas samih in začnemo lahko uporabljati orodja, ki so nam dana.. To pomeni, da se začnemo aktivno izobraževati, kaj nam država omogoča. Naj navedem lep primer lokalnega aktivizma, kjer je občina Celje omogočila, da javnost pove, kaj je narobe, katere luči ne delajo ... To je portal za Celjane na lokalni ravni http://www.ser-vis48.si/, na državni ravni pa sta podobna http://predlagam. vladi.si/ in http://e-uprava.gov. si, kjer lahko vsak predlaga spremembe. Vendar se te spremembe ne končajo na teh por-talih, tu se le začnejo. Za vsak predlog, ki ga damo, je treba pridobiti podporo (lokalno, nacionalno, strokovno, pravno, politično...), kar pomeni povezovanje. In to povezovanje oziroma sodelovanje civilne družbe - posameznikov, bo prineslo spremembe. Čakanje na druge, da bodo kaj spremenili, je tako, kot dati svojo usodo v tuje roke, kar pa smo Slovenci predlogo počeli. Lahko ukrepamo in spreminjamo državo po meri državljanov - saj imamo to možnost in začeti moramo danes! - da bo prišlo do sprememb v prihodnosti!« TOMAŽ KOREN, inženir, Celje NOVI TEDNIK ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE Življenje v strahu ni vredno svojega imena Obiskali smo družino Tarasov, ki se je pred letom preselila iz Rusije v Šentjur V dveh razredih Osnovne šole Franja Malgaja je lani ob tem času kar vrvelo. »Kdaj prideta, kakšna bosta, kako se bomo pogovarjali?« so se vrstila vprašanja. Z novim letom sta se jim v četrtem in šestem razredu namreč pridružila Saša in Nikita Tarasov iz Rusije. Z očetom in mamo sta se priselila iz mesteca v bližini Sočija ob Črnem morju. Brez znanja slovenščine sta sredi šolskega leta padla v povsem nov svet. Cela vrsta šentjurskih otrok pa je z učitelji in drugimi šolskimi delavci poskrbela, da sta kar se da mehko pristala. Slovensko-ruska zgodba se je v resnici začela že pred 20 leti. Ela, danes poročena Kavka, je bila takrat pred življenjsko prelomnico. Ko se je z možem odločila za selitev v Šentjur, je v mestecu ob Črnem morju ostal del srca z njenimi domačimi. Najtežje se je ločila od takrat 11-letne nečakinje Jane. »Že takrat sem si želela, da bi se deklica nekoč preselila v Slovenijo. Presrečna sem, da se je po vseh teh letih v resnici odločila za kaj takega,« je še vedno ganjena Ela. Sistem, ki deluje samo za bogate Odločitev, da z družino odideš na drug konec sveta, ni lahka. Jana in Sergej sta o tem razmišljala že pred leti. Otroka sta bila takrat še majhna in bi bilo veliko lažje. A s koreninami je povezanih preveč ljudi, ki jih imamo v svojem življenju radi. V Rusiji sta se preživljala z oddajanjem manjših apartmajev v obmorskem letovišču. Sergej jih je bolj ali manj sam zgradil, saj je izjemno spreten, ko je treba poprijeti za les ali kakršen koli drug gradbeni material. Malokdo se lahko pohvali z idiličnim razgledom na morje z domačega balkona, a ta žal ni odtehtal slabih plati življenja v Rusiji. »Na naših ulicah je veliko Nikita, Jana, Sergej in Saša so Šentjur sprejeli za svoj novi dom, še posebej, ker jih je kraj toplo in gostoljubno sprejel. nasilja in kriminala. Ko ne moreš zagotavljati varnosti svojim otrokom, se vprašaš, ali je vredno,« spregovorita o svojih največjih strahovih. Še vedno sta včasih začudena, da se ljudje po naših mestih tudi pozno zvečer brez strahu sami sprehajajo. V njunem domačem mestu tega ne bi imeli ravno za najbolj pametno početje. »Nočem, V Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur so za prišleka najprej zaprosili za dodatno učno pomoč, ki so jo namenili učenju slovenščine. Prijavili so se tudi na projekt Popestrimo šolo, kjer so pridobili še dodatne ure učenja slovenščine za tujce. Alenka Kalan, profesorica angleščine in ruščine, je bila ruske konverzacije v šoli izjemno vesela. Vsakič znova jo navduši tudi odnos otrok do novih sošolcev. »Zelo so zaščitniški in tovariški. Zelo težko so ju pričakovali in res so ju lepo sprejeli. Veliko smo tudi prevajali in se učili ruskih besed, še preden sta sploh prispela.« da mislite, da ne maram svoje domovine. A ruska družba je precej zašla. Srednjega sloja praktično ni več. Na eni strani imamo majhen delež bogatašev, ki imajo vse, in na drugi reveže, ki ne štejejo nič. Javne službe, pravni, zdravstveni in šolski sistem delujejo samo, če imaš denar. Sicer ne pomeniš nič.« Ob tem Jana skoraj ne najde besed za prijaznost in zavzetost zdravstvenega osebja pri nas. Nikita ima namreč resne zdravstvene težave. »Vsak dan znova se potrjuje, da smo se odločili prav.« »Greenpeace« za živali trenutno brez azila Sergej se je v Sloveniji zaposlil pri svaku. »Ne moremo si ravno privoščiti razkošja in nikjer ni enostavno preživeti. Skromno živimo, vendar mirno in spokojno,« brez maloduš-ja pojasni. Jana na drugi strani skrbi za dom in otroka. Kadar le utegne, sede za slikarsko platno. Stene po stanovanju krasijo prelepi akvareli izpod njenega čopiča. Ker si to veselje in umetniško žilico delita s teto Elo, jo je ta seveda nemudoma vključila tudi v Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik v Šentjurju. Poleg slikarskega platna se ves čas pridušeno oglaša rumena papiga. To je trenutno edini ljubljenček, ki si ga lahko privoščijo. Jani se ob tem kar milo stori. Poleg domačih v Rusiji najbolj pogreša prav živali, ki jih je imela doma celo vrsto. »V družini jo imamo za >greenpeace<. Kar naprej je reševala mačke, pse in druge živali,« jo smeje zatoži Ela. »Vem, kako jih pogreša. Upam, da bo nekoč imela dovolj prostora tudi za svoje kosmate prijateljčke.« Šolska dobrodošlica z ruščino in darili V Šentjurju je družino Tarasov resda pričakala topla dobrodošlica sorodnikov, a to je bilo tudi vse, česar so se lahko nadejali. Vključevanje v nov svet praktično brez znanja tujega jezika za nikogar ni bilo enostavno. Za otroka, ki sta se znašla med povsem neznanimi obrazi novih sošolcev, še najmanj. Tega prehoda so se v družini najbolj bali. A dobili so več, kot so sploh upali pričakovati. V osnovni šoli Franja Malgaja v Šentjurju imajo namreč čisto po naključju tudi profesorico ruščine. In tako so jima stopili nasproti, kolikor se je le dalo. »Pravzaprav ni besed, s katerimi bi se jim lahko zahvalili. Ravnatelju Marjanu Gradišniku, seveda Alenki Kalan, ki je pomagala premostiti jezikovno prepreko, pedagoginji Darji Steblovnik in celi vrsti drugih učiteljev. Že prvi dan so ju otroci izjemno toplo sprejeli. Pozdravili so ju s pesmico v ruščini, vsak sošolec je zanju pripravil drobno darilce. Bilo je neverjetno,« razlagata starša. Kot pravita, jim jezik še vedno dela težave. Konec koncev med stenami njihovega doma vlada ruščina. Zunaj pa je najbolj suverena najmlajša Saša, ki z veseljem priskoči na pomoč tudi ostalim. StO, foto: GrupA Ela in Jana sta kot sestri. »Rada bi se ji zahvalila za vse, kar je storila za nas, a so vse besede premalo,« se Jana privije k teti. Jana nas je pogostila s tradicionalno rusko praznično jedjo. Peljmeni so nekakšni tortelini z mesnim nadevom. Tokrat so jih postregli s kislo smetano. Jana v prostem času najraje slika. ZGODBE IZ KAMRE (filkamra www.kamra.si Ponovno Glasbena matica Razvoj slovenskega glasbenega šolstva v Celju Društveno življenje v mestu je bilo po vojni potrebno spodbude, predvsem ga je bilo potrebno uskladiti in povezati. Celjsko pevsko društvo je zato 7. januarja 1919 v Narodnem domu sklicalo sestanek vseh celjskih nepolitičnih društev z namenom, da bi pregledali svoje dosedanje delo in se dogovorili tudi za večjo povezanost društev med sabo. Do napovedanega občnega zbora je prišlo kljub kratkoročni napovedi šele v septembru 1919 in tam so med drugim sklenili, da bodo za Celje in bližnjo ter daljno okolico ustanovili samostojni glasbeni zavod z nazivom Glasbena matica v Celju. Za pouk je mestna občina dala na razpolago prvo nadstropje v poslopju prejšnje nemške glasbene šole na Slomškovem trgu, nemško godbeno društvo pa je šoli Glasbene matice prodalo svoj inventar. Ravnatelj šole je ostal Paul Stolz, ki je vodil tudi prejšnjo nemško glasbeno šolo. Stolza, Nemca po rodu, so zaradi njegovih strokovnih sposobnosti očitno spoštovali meščani obeh narodnosti, saj je šolo vodil od leta 1915 do 1923, nato pa odšel. Razlogi Skladatelj in glasbeni pedagog Slavko Osterc (1895-1941) je na celjski glasbeni šoli poučeval v letih od 1921 do 1925. Mirko Gruden, ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke in predsednik Glasbene matice v Celju v letih od 1919 do 1930 niso znani, iz objav v takratnem lokalnem tisku pa je mogoče razbrati tolikšno poslabšanje razmer, da se z njimi očitno ni mogel več sprijazniti. Z nastankom nove slovanske države in odpravo nemške prevlade v mestu se je očitno nekoliko polegel nacionalni naboj, ki je spodbujal slovensko kulturniško telo k burni aktivnosti in samodokazovanju na vseh področjih - tudi glasbenem. Kultura, ki je bila prej pogosto nadvse primerna javna obleka za politične interese, se je začela vračati k svojemu primarnemu poslanstvu - k posamezniku in njegovim estetskim potrebam. Novim političnim povzpetnikom vseh vrst in barv ni bila več potrebna kot zunanji izraz njihove narodne pripadnosti ali kot sredstvo za mobilizacijo volilnega telesa. Politika je presedlala na življenjsko močnejša področja in začela zasedati medijski prostor z drugimi javnimi temami. Spremembe so se očitno odrazile tudi v utripu šole celjske Glasbene matice. Število gojencev, ki je v prvem letu vpisa v glasbeno šolo še presegalo šolske kapacitete, je začelo upadati. Potrebne so bile korenite spremembe. JANKO GERMADNIK V prvem nadstropju starega šolskega poslopja iz časa Marije Terezije na Slomškovem trgu 10 je v letu 1919 dobila prostore celjska Glasbena matica. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Povzeto po: Janko Germadnik: 100 let slovenskega glasbenega šolstva v Celju, Celje, 2008. Mali godalni orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom Petre Arlati Kovačič Mladi godalci in pihalci spet presenetili Mali godalni in Mali pihalni orkester Glasbene šole Celje sta v ponedeljek zvečer nastopila v celjskem Narodnem domu. Na že tradicionalnem koncertu so se predstavili mlajši učenci, stari osem let in več, ki kljub mladosti z izvedbami skladb pritegnejo širok krog občinstva. Člani obeh orkestrov namreč večkrat presenetijo z lastnimi aranžmaji uveljavljenih klasičnih in popularnih skladb in to je priložnost, da se dokažejo tudi mladi izvajalci. »Zelo sem zadovoljna z napredkom, saj smo vložili veliko dela in truda. Pomembno je, da učenci uživajo pri igranju v orkestru in se naučijo zvok glasbila umestiti v skupino,« je bila po koncertu zadovoljna Martina Anderlič, dirigentka malega pihalnega orkestra, ki je vodenje prevzela letos. Okrog 35 mladih pihalcev se kali v orkestralni igri in so podmladek Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje Mestni kino Metropol pod vodstvom dirigenta Bernarda Beline. Letos se je v malem pihalnem orkestru zamenjalo kar nekaj učencev. Starejše člane, ki so prestopili v mladinski orkester, so zamenjali mlajši učenci. Pri izbiri skladb za letošnji novoletni koncert so tako upoštevali prilagajanje in uvajanje novih, mlajših članov. Kot izpostavlja Anderličeva, je najpomembneje, da otroci uživajo v igranju skladb. Prav zaradi tega so na ponedeljkovem novoletnem koncertu zaigrali lahkotne ritme, kot so Jingle bells, pesem Kremenčkovih, pop priredbo Mozartove Male nočne glasbe, koračnico, Abbino uspešnico Lay all your love on me in znano Uverturo William Tell, mladi pihalci pa so najbolj uživali v skladi Pirati s Ka-ribov. Na ponedeljkovem koncertu je nastopil tudi mali godalni orkester. Njegov repertoar je obsegal predvsem skladbe, povezane z božično-novoletno vsebino. Mladi godalci so pod dirigentsko taktirko Petre Ar-lati Kovačič zaigrali Nocoj je sveta noč, Malo mesto Betlehem, Želimo vam srečen božič, Zvezde na nebu žare in Novoletni koledar. ŠO, foto: SHERPA Dirigentki se ob tej priložnosti zahvaljujeta mentorjem mladih glasbenikov - Alenki Firšt, Maši Mareš, Barbari Rajevic, Kristianu Kolmanu, Aleksandru Kuzmanovske-mu, Mihi Firštu, Damirju Korošcu, Tamari Povh, Mirjani Brežnik, Tini Svet, Mojci Fideršek, Metki Lipovšek, Alešu Logarju, Bojanu Logarju, Mitji Ritlopu, Miranu Majcnu, Aljoši Jurkošku, Nataši Aškerc, Lovru Žgajnerju, Tadeju Kopitarju, Andreju Žganku, Borutu Pinterju, Dejanu Podbregarju, Jerneju Senegačniku, Darku Jagru, Juretu Krajncu, Juriju Hladniku. Priporočamo Na sporedu: petek, 14. december 2012, ob 20:00 Vrhunec letošnjega veselega decembra v Kulturnem društvu Zarja Trnovlje je bila včerajšnja premiera otroške pravljice Mali strah Bav-Bav v režiji Cvetke Jovan Jekl in izvedbi članov KUD Zarja Trnovlje. Ponovitev predstave bo danes (petek) ob 18. uri v trnoveljskem kulturnem domu. Veseli december bo v Zarji postregel še z drugimi gledališkimi pravljicami. V sredo se bo namreč začel niz treh odrskih pravljičnih predstav, v katerem bodo v treh zaporednih dneh otrokom pripravili pravljice Pajek Polde v izvedbi skupine Optimiske, v kateri so učiteljice prvega triletja II. OŠ Celje, Mojca Pokrajculja v izvedbi Škratovega lutkovnega gledališča Celje in Mali strah Bav-Bav v izvedbi gledališke skupine KUD Zarja. Čas za igro Gašper Piano in Mark Požlep tokrat z umetniško interpretacijo igrač V Muzeju novejše zgodovine Celje so v torek odprli razstavo Čas za igro, ki je nastala na podlagi muzejske zbirke Otroško življenje muzeja Hermanov brlog. Gre za drugo interpretacijo znotraj projekta Umetniške interpretacije muzejskih zbirk Muzeja novejše zgodovine Celje. Umetnika, glasbenik Gašper Piano in likovnik Mark Požlep, sta se tokrat posvetila interpretaciji igrač. Zbirka Otroško življenje je ena od dveh zbirk Otroškega muzeja Hermanov brlog, obsega pa več kot 3 tisoč predmetov, povezanih z življenjem, igro in bivanjem otrok v družbi od 20. stoletja. V njej je več vrst gradiva, med drugim igrače, družabne igre, knjige, revije, vozički, športna oprema, jedilni pribor, zbirateljske zbirke, pohištvo in oblačila. »Trudimo se, da je zbirka čim bolj živa in da muzealije čim večkrat ter v čim večjem številu zapustijo depo in se v vedno novih zgodbah in kontekstih postavijo na ogled,« pojasnjuje Jožica Trateški, kustosinja in vodja pedagoških programov v Hermanovem brlogu. S tokratno razstavo Čas za igro so se osredotočili predvsem na igrače. Stare igrače z novim žarom Avtorja sta se pri postavitvi razstave poigravala z domišljijo, osredotočila pa sta se na vizualni in zvoč-no-glasbeni vidik interpretacije razstave. Zanimalo ju je, kakšne zgodbe so nastajale nekoč in kakšne danes ter kakšni so bili odnosi do igrač. Igrače iz muzejske zbirke Otroško življenje sta predstavila v novih sklopih, otrokom lažjih za doumeva- nje. Za to sta uporabila tudi tri različne medije - TV-igro, kinetične skulpture in video kolaž. Likovnik Mark Požlep se je tako pri interpretaciji poigral z oblikovno umetniško podobo: »Muzejske igrače sem vpeljal v svojstvene situacije in s tem ustvaril intimen pravljični svet. Igrača oživi namreč šele takrat, ko se z njo oseba igra. Stare igrače sem tako želel oživeti in jim dati nov čar.« Na drugi strani je skladatelj Gašper Piano pričaral zvočni svet otroškega sveta: »Zanimalo me je, kako bi lahko z zvokom ustvaril otroški svet domišljije v različnih obdobjih in kakšen je sploh zvok otroške domišljije. Kot vodilo mi je služil kontrast med starejšimi, >tihimi< igračami, narejenimi pretežno iz naravnih materialov, in novodobnimi igračami, bogatimi z avdio-vizualnimi učinki.« Petindvajsetletna Celjan-ka Dolores Ponoš se že več let ukvarja z risanjem portretov z najrazličnejšimi materiali. Če je bil to na začetku le eden od njenih konjičkov, je potem kmalu prerasel v njeno delo oziroma način življenja. »Zaljubljena sem v idejo, da lahko skozi risbo izra- zim vse tisto, kar na fotografiji včasih ostaja skrito, in ustvarjam nekaj, kar ni pogojeno ne s časom in ne z okoljem, v katerem živimo. Užitek mi je ustvarjanje nečesa edinstvenega in posebnega, kar vsekakor portreti so,« pojasnjuje Dolores Ponoš, ki svojega dela in ustvarjanja ne predstavlja le Avtorja razstave likovnik Mark Požlep (levo) in skladatelj Gašper Piano sta se poigrala z interpretacijo igrač iz muzejske zbirke Otroško življenje. Med razstavljenimi predmeti so med drugim igrače iz obdobja bivše Jugoslavije, ki v odraslih obiskovalcih prebudijo nostalgijo. Likovni videospot o risanju portretov Slikarka Dolores Ponoš se je tokrat portretov lotila s kemičnim svinčnikom Razstavo ustvarjajo obiskovalci Razstavo spremlja posebna zbiralna akcija. Glavnino predmetov v zbirki Otroško življenje so podarili obiskovalci. Tudi ob tej razstavi Muzej novejše zgodovine Celje vabi ljudi, da prinesejo predmete, ki so povezani z njihovim otroškim življenjem. Prejete igrače bodo ustvarjalci umestili v samo razstavo Čas za igro. Akcija nakazuje nov pristop pri urejanju muzejskih zbirk. Dandanes namreč kustos ne določi več sam, kaj se bo razstavljajo oziroma ohranjalo, ampak to predlagajo kar obiskovalci muzejev. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Del otvoritvenega programa so bili tudi otroci iz celjskega vrtca, ki so s petjem pričarali otroški živžav. Nekateri izmed njih pa so si ogledali tudi samo razstavo. Ugotovili so, da svojih igrač ne bi zamenjali z razstavljenimi. Celjanka Dolores Ponoš se ukvarja z risanjem najrazličnejših portretov, od otrok, karikatur, risanih junakov do izmišljenih obrazov. na klasičnih razstavah, ampak je v ta namen naredila tudi spletno stran Portret. si kot novo, moderno obliko galerije, v kateri si lahko vsakdo, kadarkoli želi, ogleda njena dela. V zadnjem projektu se je Ponoševa usmerila predvsem v risanje s kemičnim svinčnikom. »Večina ljudi kemičnega svinčnika ne smatra kot resnega umetniškega materiala. Prav zaradi tega sem se želela dokazati, da kemični svinčnik ni le pisalno, ki se rado razmaže, ampak je tudi resen material za ustvarjanje,« pojasnjuje Dolores Ponoš, ki se zaveda pomena sodobne tehnologije, zato je o svojem zadnjem projektu posnela celo video, ki ga je objavila v svoji spletni galeriji. Lahko rečemo, da gre za videospot likovnega ustvarjalca. Dolores je portret risala deset ur, ves ta čas pa se je tudi snemala. Na koncu je posnetke združila in pospešila. Njeno ustvarjanje se tako pred očmi gledalca predstavi v dveh minutah dolgem videu. Zanimiv je predvsem za tiste, ki radi opazujejo ustvarjanje oziroma radi ustvarjajo sami. Do zdaj je na ta način posnela že štiri različne videe, na katerih je dvakrat uprizorila ustvarjanje s svinčnikom, po enkrat pa s pasteli in nazadnje še s kemičnim svinčnikom. ŠO Foto: osebni arhiv Zara Kregar, 5 let »Doma nimam takšnih igrač. Ne želim si jih imeti, ker so drugačne kot moje. Najraje se igram z gradom, poniji in princeskami. Teh pa na razstavi ni.« Urban Velepec, 5 let »Igrače so drugačne, kot jih imam doma. Mojim igračam je podoben samo vlakec. Z njim se najraje igram. Svojih igrač ne bi zamenjal za igrače na razstavi. Doma imam avtomobilčke in lego kocke.« Fantje s Praprotim M.J.A.V. Savinjskih 7 in Braco Koren Prodaja vstopnic: Gostišče Miran, Kea Šentjur in Kea Gorica pri Slivnici ter oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje (0) tednik MCI KULTURNI DOM GORICA PRI SLIVNICI četrtek, 27. december ob 19. uri 12 PRAZNIČNI UTRIP NOVI TEDNIK Pegazova ploščad v veselem decembru zaživi predvsem ob nedeljah, ko postavijo praznično tržnico in jo popestrijo s kulturnim programom. Foto: JOŽE STRNIŠA Čas prijaznih, zimskih pravljic CELJE - Prve prireditve Pravljičnega Celja so se že zvrstile, danes, v petek, pa se na Glavnem trgu začenja osrednje dogajanje. Vse do 31. decembra bosta namreč pravljični utrip mestu dajala med 10. in 19. uro Božično-novoletni sejem ter Pravljična dežela, ki v Celju letos že dvanajstič zapovrstjo na široko odpira svoja vrata ne le celjskim, pač pa vsem slovenskim otrokom. Pravljično Celje se bo zaključilo z dvema silvestrovanjema; za najmlajše v Pravljični deželi po 10. uri in silvestrovanjem za odrasle na Trgu celjskih knezov, kjer se bodo lahko po 22. uri zabavali s skupaj s skupino Mambo kings. »Skupaj stopijo Pravljične vile ... glave staknejo in zasnujejo Pravljično deželo; z vilin-skimi doživetji, ki jih delijo s svojimi prijatelji, med katerimi ste gotovo tudi vi,« vabi otroke v Pravljično deželo samo enkrat na leto, a letos že dvanajstič Vladimira Skale. Na Glavnem trgu bo živahno vse od danes od 17. ure, ko pripravljajo slovesno odprtje Pravljične dežele in zvečer še koncert domače skupine Nude, do konca leta. Vsak dan bodo otroške sanje uresničevale vile in drugi pravljični junaki od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. Do božiča se bodo z Božičkom otroci v Pravljični deželi srečevali vsak dan ob 18. uri, nato pa ga bo do končne silvestrske zabave zamenjal dedek Mraz. V Pravljično deželo vseh 18 dni na 18 čarobnih doživetij vabijo —- Št. 99-14. december 2012 MM Pravljične vile v Pravljično deželo na Glavni trg vabijo že danes, v petek, po 17. uri. Foto: EGON HORVAT ne le celjske, ampak vse slovenske otroke. In kot napovedujejo izkušnje prejšnjih let, ne bo praznih tudi letošnjih devet Pravljičnih vlakov Slovenskih železnic, ki bodo v Celje vozili iz različnih krajev Slovenije. ROGAŠKA SLATINA - V turističnem mestu so tudi letos poskrbeli za pestro decembrsko dogajanje, ob katerem se družijo tako turisti in obiskovalci od blizu in daleč kot domačini. Prireditve so strni- li pod imenom Zimska pravljica v parku. V zimsko pravljico so Slatinčani vstopili s prižigom praznične razsvetljave zadnji novembrski dan, vse od takrat pa se predvsem ob koncih tedna vrsti zanimivo dogajanje, predvsem na Pegazovi in Evropski ploščadi. Posebej slovesne so adventne nedelje, saj vsakič prižgejo novo lučko na adventnem vencu, ob tem pa pripravijo pestro kulturno dogajanje, ki ga poživijo še s praznično tržnico. Stojnice ponujajo najrazličnejše domače dobrote in decembrska darilca, najmlajši pa so zagotovo najbolj veseli vile Mile in škrata Alberta. Manjkajo ne niti gledališke predstave, to nedeljo bo na vrsti predstava Medvedje sanje. Do konca leta se obeta še nekaj prazničnih koncertov. Med drugim bo to nedeljo na božično-novoletnem koncertu v kulturnem centru nastopil orkester Glasbene šole Rogaška Slatina, prihodnji petek bo v Aninem dvoru božični koncert Moškega pevskega zbora Rogaška in Mešanega pevskega zbora KUD Janka Živka iz Poljčan. V soboto, 29. decembra, bodo na svoj račun prišli ljubitelji stare glasbe. V svet renesanse, baroka in romantike bo v znameniti Kristalni dvorani zbrane popeljala violinistka Živa Ciglenečki, v Spodnji Kostrivnici pri Kraljeven vrelcu pa bodo na ta dan skupina Sled in člani Kulturno-pro-svetnega društva Kostrivnica obiskovalce s pesmijo popeljali skozi božično svetopisemsko zgodbo. Če dedek Mraz še ne bo nakupil vseh daril, bo imel priložnost še med 26. in 28. decembrom, ko bo na Evropski ploščadi novoletni bazar. IS, AD Dijaki GCC so s Tajci, Kitajci in z Litovci izmenjali ne le izkušnje, temveč so spletli tudi številne prijateljske vezi. Več kot guljenje klopi Mladi iz štirih držav na prijetnem in poučnem druženju v Celju Gimnazija Celje - Center (GCC) je v začetku tedna gostila skoraj 30 mladih in njihovih mentorjev s Kitajske, Tajske in iz Litve. Gostila jih je v okviru projekta, v katerega je vključen De-batni klub GCC in ima naslov Razpravljaj, razumi ... spremeni okolje. Druženje je minilo predvsem ob spoznavanju različnih kultur, vaji angleškega jezika in tkanju novih prijateljstev. Z obiskom Celja so Kitajci, Tajci in Litovci zaokrožili svoj obisk Slovenije, ki se je začel v Kranjski Gori, kjer so debatni klubi razpravljali o tokratni temi projekta, oko- lju, in predlagali možne rešitve za zmanjšanje onesnaževanja. Druženje v Celju je bilo nekoliko lahkotnejše in nekaj prav posebnega. Goste iz tujine so dijaki GCC namreč gostili kar na svojih domovih. »Tako so dijaki, tako naši kot gostujoči, doživeli posebno izkušnjo druženja, drugačne kulture, uporabe jezika. Takšne izkušnje ti šolski pouk ne more dati,« je povedal vodja projekta na GCC Miha Gartner, ki je v očeh dijakov, v katerih se je še malo pred obiskom zrcalila negotovost, po nekaj urah druženja opazil poseben žar in navdušenje. Različne dogodivščine Mi smo dijake in študente obiskali v torek med skupnim zajtrkom v gimnazijski knjižnici. Evropejci in Azijci so vneto klepetali, se glasno smejali in že na daleč je bilo mogoče opaziti, da so se med njimi spletle vezi, ki se, čeprav vseh imen morda niti ne znajo izgovoriti pravilno, tudi po odhodu vsakega na svoj konec sveta ne bodo pretrgale. Tajec Thatchpon Petch-Vra je, kot nam je povedal, gostoval pri dijakinji, ki med drugim živi s svojo babico. »Gospa verjetno še Projekt Razpravljaj, razumi ... spremeni je mednarodni mladinski projekt, ki ga vodi Za in proti, zavod za kulturo dialoga, sofinancira pa ga program Evropske unije Mladi v akciji. Po besedah Mihe Gartnerja je obisk mladih iz treh držav v Sloveniji šele prvi del projekta, marca prihodnje leto se bo nekaj slovenskih dijakov, med njimi tudi z Gimnazije Celje - Center, odpravilo na izmenjavo na Tajsko, avgusta pa se obeta še obisk Kitajske. »Ko prideš s Tajske, kjer smo navajeni na 30 stopinj Celzija, v sneg in mraz, je precejšen šok. Priznam, da me pošteno zebe, kupiti sem si moral celo nekaj puloverjev. Sem pa zato prvič videl sneg, kar je odlično,« je smeje dejal Thatchpon Petch-Vra. nikoli ni v živo videla Azijca in ko me je zagledala, me je najprej prijela za lase in vprašala, ali so pravi. Bilo je res prisrčno, zelo pa me je presenetilo, da so bili vsi, čeprav so me prvič videli, tako zelo prijazni.« Da smo Slovenci prijazen in prijeten narod, sta se strinjala tudi Kitajec Tian Du in Litovec Giedrius Daubaris. Slednji je ob tem poudaril, da so navade in življenje v Litvi zelo podobni kot v Sloveniji, v posebno zadovoljstvo pa mu je bilo poskusiti nekaj tipičnih lokalnih dobrot. »Stanovati pri domačinih je bila res po- sebna izkušnja, drug od drugega smo se nekaj naučili. V hotelih česa takega ne doži-viš,« je razlagal. Kitajskega mladeniča, vajenega velemest, pa je najbolj navdušilo, da se mu z enega konca Celja na drugega ni bilo treba uro ali dve voziti s podzemno železnico in da so se lahko do skoraj vseh znamenitosti sprehodili kar peš. Čist zrak in bel sneg Ker je bila tema srečanja Razpravljaj, razumi ... spremeni okolje, smo sogovornike seveda povprašali, kako za čisto okolje skrbijo v njihovih državah. Z največjo onesnaženostjo se seveda srečuje Kitajska, kjer okolje onesnažujejo predvsem tovarne in promet. Tian upa, da bodo ukrepi kitajske vlade za zmanjšanje števila tovarn in promocija vožnje s kolesi in z javnim prevozom pripomogli k izboljšanju stanja. Kar verjeti ni mogel, kako čist je zrak v Sloveniji in predvsem, kako bel je sneg. »V Pekingu sneg praktično takoj, ko zapade, že postane siv ali črn, v zraku pa je toliko smoga, da se sonca skoraj ne vidi,« je dejal. Na Tajskem so, kot je povedal mladi Tajec, v zadnjih letih zaradi urbani- »Kitajska je tako kot Slovenija v obliki kokoši, ampak mi smo velika kokoš, vi pa mala. Občutek za velikost v obeh državah je zelo različen. Kar v Sloveniji na primer imenujete mesto, je pri nas le manjše okrožje,« je povedal naš kitajski sogovornik. Za primerjavo povejmo, da glavno mesto Kitajske, Peking, obsega skoraj 17 tisoč kvadratnih kilometrov površine, kar je skoraj toliko kot celotna Slovenija. zacije skoraj izginili drevesa in gozdovi, zato so začeli državo načrtno pogozdovati. Pri tem podobno kot Litovec Giedrius poudarja, da je skrb za okolje globalna naloga in ne le naloga posameznih držav in lokalnih skupnosti. Podnebne spremembe namreč ne poznajo meja in se negativno odražajo po vsem svetu. Tudi Litva in Slovenija nista izjemi. ANJA DEUCMAN Foto: SHERPA Thatchpon, Tian in Giedrius so z nami delili svoje izkušnje obiska v Sloveniji. »Takoj se sliši, da je slovenščina slovanski jezik, saj je zelo podoben ruščini. Za učenje pa je izjemno zahteven, poskušali smo, ampak imamo velike težave z izgovorjavo, preveč težkih črk je na kupu,« je, v angleščini seveda, pojasnil Litovec Giedrius Daubaris. S skupnimi močmi so mladeniči vendarle postregli z nekoliko polomljenima hvala in zdravo. Človekove pravice - daleč od trenutne realnosti Pravica do dela, stanovanja, socialne varnosti? Če verjamete! Deseti december je svetovni dan človekovih pravic. Leta 1948 so na ta dan v Parizu sprejeli Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki naj bi predstavljala »skupen ideal vseh ljudstev in narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in posamezniki razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter zagotovili njihovo splošno priznanje in spoštovanje.« In današnja družba jasno kaže, da so človekove pravice res ideal: »Plemenit, nedosegljiv ali težko dosegljiv cilj.« Letno poročilo varuhinje človekovih pravic Zdenke Če-bašek Travnik je vsakomur dostopno na njeni spletni strani. Iz njega je razvidno, da bo očitno preteklo še kar nekaj vode in let, preden bo lahko v naši državi spoštovanje pravic slehernega človeka takšno, da bo zadovoljna večina prebival- šimi in že zdaj zajema skoraj četrtino ljudi, ki so starejši od 65 let. »Čedalje več jih zapušča domove za starejše ali se vanje sploh ne upa preseliti, saj starejši stroškov za bivanje ne morejo pokriti iz svojih pokojnin, Po mnenju varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik bi moralo ministrstvo za zdravje analizirati tudi letna poročila vseh zastopnikov bolnikovih pravic. S tem bi preučili možnosti, da se njihova pomoč oziroma svetovanje razširita s splošnih pravic bolnikov tudi na pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. cev. Trenutno sta zaradi krize najbolj na udaru pravici do dela in normalnega življenja. Stopnja revščine nevzdržno narašča predvsem med starej- svojih bližnjih pa ne želijo ali si jih ne upajo obremenjevati,« opozarjajo v uradu varuhinje. Strmo se je povečalo tudi število pisem brezposelnih ljudi, ki varuhinji pogosto zaupajo, da več let ne dobijo službe, vzroke za to pa vidijo na zavodih za zavarovanje, kjer so »svetovalci izredno birokratski, za tem birokratizmom pa se skrivajo klientelna zaposlovanja, torej zaposlovanja sorodnikov in prijateljev«. Tudi zaposlenim ni lahko Toda težav ne manjka niti tistim, ki so kljub krizi zaposleni, kažejo podatki o primerih kršenja človekovih pravic v Sloveniji. »Pri varuhu se srečujemo z vprašanji trpinčenja, šikaniranja oziroma mobinga na delovnem mestu. Psihičnega nasilja na ANKETA O poznavanju in spoštovanju človekovih pravic so povedali ... Janja Trbovc, Celje »Mislim, da je v Sloveniji trenutno najbolj in največkrat kršena pravica ljudi do dela. Največkrat ravno mladim, ki so tudi najbolj izpostavljeni, čeprav je ogromno kršitev pravic starejših. Na primer tistim, ki so tik pred upokojitvijo in izgubijo delo. Država vse to dopušča s svojimi zakoni, ki so takšni, kot so. Čeprav imamo varuhinjo človekovih pravic, menim, da je to premalo, zakonodaja bi morala biti na tem področju ostrejša in bolje urejena. Razmišljala sem, da tudi ljudje sami kdaj ne spoštujemo pravic drug drugega, vendar je tega manj.« Milan Butinar, Kompole »Na deklarativni ravni so po mojem mnenju človekove pravice uveljavljene, vendar se v zadnjem času opazi, da - kadar do kršenja prihaja - inštitucije ne odigrajo svoje vloge. In tudi inštitucije so tiste, ki same kršijo človekove pravice. Vse to, kar se dogaja na ulicah, je le odraz stanja v državi in vem, da so nekateri ljudje zaradi tega resnično globoko prizadeti. Menim, da je med ljudmi kršenja človekovih pravic manj, kot je bilo tega v preteklosti. Tu mislim, da je tudi ozaveščenost prinesla svoje.« Sandi Gorišek, Brežice »Daleč najbolj je v naši državi kršena pravica do pravne enakosti, torej do enakosti pred zakonom. >Gospodje< v vladi so lahko obtoženi in obsojeni česarkoli, a še vedno sedijo na svojih stolčkih in v parlamentu in še vedno počnejo vse, kar so počeli do zdaj. Nekdo, ki je navaden smrtnik, ki se je na primer izobraževal 10 ali 15 let, nato pa je obtožen nečesa, pa svojega dela ne more več opravljati. Ni enakosti in ni pravičnega sodstva. In nihče ne odreagira. Na mene zdaj vse to ne vpliva več, ker sem začel delati v tujini, kamor sem se preselil, tudi zato, ker tej državi ne zaupam več. V tujini je drugače, kriminalci so obsojeni in tam se ve, kdo pije in kdo plača.« Alenka Lorger, Grobel-no »Včasih opazim, da je komu kršena pravica zaradi narodnosti. Tu mislim predvsem na diskriminacijo nekoga, ki morda ni iz Slovenije. V šoli kdaj opazim, da sploh ne gre za namerne zbadljivke, ampak da se to izrazi skozi šalo. Torej tudi tisti, ki se mu to izreče, tega sploh ne dojame kot diskriminacijo, ampak če bi razmišljali globlje, bi to lahko bilo točno to. Tudi sama vedno pomislim, kaj kdaj nekomu rečem, ker se zgodi tudi, da nekdo nekaj reče, a tega sploh ne misli, toda lahko s tem koga prizadene. Tudi v smislu kršenja človekovih pravic.« delovnem mestu je vedno več, preprečevanje tega in kaznovanje kršiteljev pa nista ustrezno urejeni. O tem veliko pove podatek, o katerem nam poročajo, namreč da odvetniki takih primerov praviloma niso pripravljeni niti prevzeti,« navajajo pri varuhinji. Največ šikaniranja naj bi bilo v vojski, kjer so zaradi posebne hierarhije in poveljevanja pritožbene poti močno omejene. Tudi nasploh varuhinja ugotavlja, da postopki in ukrepi, ki so jih za zaščito delavcev sprejeli delodajalci, ne zagotavljajo učinkovite zaščite delavcev pred tovrstnim nasiljem na delovnem mestu. Glas otrok v ozadju Čeprav je v splošnih deklaraciji o človekovih pravicah zapisano tudi, da ima vsakdo pravico do stanovanja, je v Sloveniji ena najbolj perečih problematik, kjer so poteptane človekove pravice, stanovanjska politika. Varuhinja opozarja, da na tem področju ni učinkovitih rešitev, niti spodbud za mlade, za upokojence in socialno šibke posameznike. »Treba bo spremeniti vlogo in pomen Stanovanjskega sklada RS, saj je več kot očitno, da njegovo delovanje ne prinaša zastavljenih ciljev. Občine (razen redkih izjem) ne opravljajo svoje vloge: slediti interesom, potrebam in željam svojih občanov ter jim z bivalnimi enotami in neprofitnimi stanovanji pomagati v stiski,« je zapisala Čebašek Travnikova v letnem poročilu. V zaporih vse po starem Njena ekipa vsako leto opravi tudi preglede določenih bivalnih ustanov in zaporov po Sloveniji in opozori na nekatere pomanjkljivosti. Da so skoraj vsi slovenski zapori, vključno s celjskim prenatrpani, smo že poročali. Pri pregledih se vsako leto zato pojavljajo skoraj enake ugotovitve. Pod drobnogle- V letu 2011 se je v primerjavi z leti prej podvojilo število pobud varuhinji na področju etike javne besede. Tu gre predvsem za sovražni govor. dom so bili tudi zdravstvene ustanove in domovi za ostarele. Ravno od tam varuhinji piše kar nekaj ljudi letno. Pri domovih za ostarele so na primer opazili, da vodstva svoje stanovalce preslabo obveščajo o poteh in načinih pritožbe zaradi bivanja. V oči bode predvsem podatek, da je čedalje več nasilja svojcev nad stanovalci domov in tudi nad osebjem, ki je v domovih zaposleno. Do grdih kršenj človekovih pravic, predvsem nad starejšimi, prihaja tudi zaradi zakonske ureditve na področju duševnega zdravja, ugotavljajo pri varuhinji, kadar je starejšim ljudem (in drugim) odvzeta opravilna sposobnost. Starševski boj na plečih otrok Pravice otrok so okrnjene predvsem v razpadajočih družinah. »Ugotavljamo namreč prakso ravnanj pristojnih organov, ki enemu od staršev dopušča, da povsem nerazumno odtuji otroka drugemu. Vse to je v okvirih zakona ... Seveda ob pomoči odvetnikov in sodišč, ki včasih ne razumejo, kaj je otroku (ali otrokom) v resnično korist. Med starši poteka prava borba, pri kateri država skrbno nadzoruje, da vse poteka po pravilih (zakonih), resnične želje otrok, njihov glas, pa ostajajo v ozadju. Družinski zakonik, ki bi v teh >igrah brez meja< otroka postavil v ospredje, smo z referendumom zavrnili,« pišejo v uradu varuhinje. A to je le nekaj primerov kršenja pravic, ki naj bi bile ljudem zagotovljene - poleg tiste, da so »pred zakonom vsi enaki«, ki je danes v Sloveniji po mnenju mnogih najbolj izpostavljena ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Kršitve na Celjskem Kršitve človekovih pravic - glede na stanje v državi - pogosto povezujemo predvsem z brezposelnostjo in revščino. Zbrali smo nekaj primerov s Celjskega, za katere so v uradu varuhinje Zdenke Čebašek Travnik presodili, da gre prav tako za kršenje človekovih pravic, čeprav so za nekoga to le obrobne zadeve. Vsi primeri se nanašajo na naše območje. V Radečah nedostojanstveno Na varuhinjo človekovih pravic se je pred časom obrnila mati mladeniča, ki je prestajal kazen v Pre- vzgojnem domu Radeče. Ko je poskušal pobegniti, so ga pravosodni policisti prijeli in pri tem uporabili prisilna sredstva. Fant se je poškodoval, po nekaterih podatkih zaradi padca pri begu, po njegovih besedah pa naj bi ga preostro prijeli pravosodni policisti. Njegova mati je varuhinji pisala, ker je bil sinu pregled pri zdravniku omogočen šele naslednji dan in ker je pristojni iz Radeč o dogodku niso obvestili. Varuhinja je vodstvo zavoda okrcala, češ da bi zavod mater moral obvestiti takoj, mladeniča pa prav tako takoj po dogodku odpeljati k zdravniku. Torej so v Radečah kršili pravico spoštovanja člo- vekove osebnosti in njegovega dostojanstva. Opomin celjskemu sodišču Varuhinja je posredovala tudi v primeru sojenja dvema zdravstvenima delavcema zaradi smrti Bojana Kajtne pred celjsko bolnišnico, kjer ga niso hoteli sprejeti brez napotnice, nakar je umrl pred vhodom urgence (sojenje je zdaj končano). Ker smo mediji junija lani pisali o zavlačevanju postopka, je urad varuhinje preveril stanje na Okrožnem sodišču v Celju, nakar je julija predsednik sodišča Miran Jaz-binšek odredil prednostno obravnavno primera. Več kot očitno je zdaj jasno, da je do tega prišlo izključno na podlagi medijskega poročanja in posredovanja varuhinje. Obtožnica je bila namreč vložena že leta 2010. Policisti kršili pravice kršitelja Varuhinji je pisal tudi moški, ki je menil, da so mu kr- šene pravice, ker so mu velenjski policisti ob postopku zaradi kršitve odvzeli tudi potni list, vendar o tem ni dobil nobenega potrdila niti nobenega odgovora na svojo pritožbo. V njej je zaprosil za obročno odplačevanje izrečene globe, globa pa mu je nato bila poslana v davčno izvršbo. Ob preverjanju je varuhinja ugotovila, da policija pritožniku ni pojasnila, da je pritožbo vložil prepozno, prav tako mu niso dali pravnega pouka o tem, kakšni so nadaljnji postopki. Pritrdila je torej, da je policija dejansko kršila njegove pravice. Motokros steza motila občane Pravice so bile kršene tudi v Lembergu - zaradi steze za motokros, saj naj bi občane motila neznosen hrup in pra-šenje. V uradu varuhinje so se po preverjanju okoliščin, dokumentacije, urejenosti zemljišč postavili na stran občanov. Ker naj bi steza za motokros pomenila večji po- seg v okolje - naravo - in s tem nima posledic samo za okolje, ampak tudi za ljudi, ki živijo v bližini, bi moralo ministrstvo za okolje in prostor po mnenju varuhinje spremeniti zakonodajo, tako da bi bilo treba za objekt pridobiti ustrezno dovoljenje. In pravica do zdravja? Varuhinja že dlje opozarja tudi na problem onesnaževanja Celjske kotline, pozvala je vse pristojne organe, predvsem ministrstvi za prostor in zdravje, da začnejo čim prej sistematično in učinkovito reševati vprašanje onesnaženosti našega območja in tako zagotovijo varovanje in uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja in pravice do zdravja. Predvsem je opozorila, da slovenska zakonodaja dovoljuje, da je naročnik (in plačnik) meritev onesnaževalec sam, njegova last so tudi tako pridobljeni podatki. Opaža tudi, da je premajhna obveščenost o stopnji one- snaženosti, ogroženosti ljudi, ki živijo na omenjenem območju. Neodzivnost Bolnišnice Topolšica Pred meseci je moral urad varuhinje posredovati na pobudo ženske, ki so ji v Bolnišnici Topolšica teden dni po smrti očeta odrekli vpogled v njegovo medicinsko dokumentacijo. Ko so zadevo po posredovanju varuhinje vendarle uredili, je le-ta zapisala: »Bili smo negativno presenečeni nad odzivom bolnišnice, saj smo morali na vsak odgovor čakati tri mesece, kar je bistveno dlje od dvajsetdnevnega roka, ki smo ga postavili. Čeprav je v zadnjem času mogoče zaznati prizadevanja, da bi zdravstveni delavci in zdravstveni zavodi izboljšali odnos do bolnikov, ugotavljamo, da bo morala Bolnišnica Topolšica na tem področju še veliko postoriti.« SŠol Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse. Življenje si bo lahko pocenil z našo kartico ugodnih nakupov. NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika. IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: KONTAKTNI TELEFON/GSM: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. PODATKI O PLAČNIKU I NAROČILNICA j PODATKI O PREJEMNIKU NAROČNIKU : IME IN PRIIMEK: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Plačano obdobje: od do PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 eUr, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. 16 PETKOV INTERVJU NOVI TEDNIK Celjski okrožni sodnik Milko Škob O donkihotovski bitki s sodišči in sodniki - Škoberne poudarja: »Meni niti policija niti tajni policijski sodelavci niso nikdai Prihodnji teden se bo v Ljubljani nadaljeval predobravnavni narok zoper celjskega okrožnega sodnika Milka Škoberneta. Na nasprotni strani od tiste, kjer je v sodni dvorani sedel vrsto let kot sodnik, se je zdaj znašel zaradi obtožb o jemanju podkupnine. Poleg domnevnih posrednikov (Esada Ramica in Marjana Salobirja) naj bi prejel denar od Esada Čehajica v zameno, da mu v sodnem postopku zaradi posredovanja pri prostituciji odpravi pripor in tiralico. Govori se o več tisoč evrih. Škoberne krivde ne prizna. Čeprav po 27. členu Ustave RS velja, da je nedolžen, dokler ni pravnomočno obsojen, pravi, da so ga obsodili že vnaprej. Tudi sistem, kateremu je vrsto let služil. »Niti predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša lani, zatem ko sem bil neustavno in nezakonito pridržan in priprt, ni zavzel stališča, češ, morda je sodnik nedolžen, morda mu tega ne bomo dokazali, ampak je izhajal s stališča: kriv je. Policija je namreč informacije oblikovala tako, kot da je stvar končana. Povsem jasno je, da ljudje na sodišče gledajo potem le kot na neko nepotrebno, vmesno fazo, torej med tistim, kar ugotovi policija, in med sodbo. To se dogaja ves čas in to se je dogajalo tudi v času, ko sem še sodil.« Kako se je lahko sploh zgodil primer Če-hajic, v katerem naj bi prestopili mejo med sodnikom in obtožencem? Ko sem bil vodja kazenskega oddelka sodišča, sem videl, da je zadeva Čehajic ena najstarejših, in ponudila se je možnost, da obtoženec, ki takrat ni bil v Sloveniji, pride nazaj, da mu odpravimo pripor in vendarle začnemo soditi. Na sodišču so dobro vedeli, da če bo kdo našel človeka, za katerega se sprva ne ve, kje je, da ga bom našel jaz. Samo to se je zgodilo - našel sem ga. Očitno je to nekoga zmotilo. Toda ali ste prejeli podkupnino od Čeha-jica? Nisem dobil nobene podkupnine, niti enega samega centa! Nikoli nisem od njega zahteval denarja. Ste se kdaj sestali z njim izven sodne dvorane? Da. V zvezi s čim? Z njegovim sodnim postopkom. Sestala sva se dvakrat ali trikrat, na Hrvaškem in potem v hotelu Hum v Laškem. Ali je to praksa, da se sodnik dobi z obdolžencem izven sodišča na tak način? Čehajic je bil zame navaden državljan, ki je bil v kazenskem postopku in zoper katerega je bila razpisana tiralica. Ljudje namreč ne vedo, da nisem bil jaz sodnik v tem sodnem postopku. Čehajica sem zaslišal le kot dežurni preiskovalni sodnik in niti nisem zoper njega odredil pripora. Pripor je odredil izvenobravnavni senat, zato sem bil iz sojenja izločen. Torej srečanje na Hrvaškem, kjer ni naša jurisdikcija, ni noben problem. Toda očitajo vam, da ste na podlagi podkupnine ravno vi poskrbeli za odpravo tiralice in pripora. Ali ste posredovali pri tem? Predlog za njegov pripor je podal tožilec, odredil ga je torej izvenobravnavni senat sodišča. Razlog je bil begosumnost. Toda Čehajic je obljubil, da se bo sodnih obravnav redno udeleževal, da se ne bo skrival in da se bo odzival na vabila. Na tej osnovi je bil predlog o odpravi pripora podan, tožilstvo ga je preučilo in dalo soglasje. Izvenobravnavni senat v tem primeru dejansko ni imel druge možnosti, kot da pripor odpravi. Tiralica pa sama po sebi ne more biti odpravljena, ampak je za to potrebno predhodno dejanje, kar je odprava pripora bila. O tem primeru so odločali trije poklicni sodniki, torej izvenobravnavni senat, kar pomeni, da sta bili poleg mene v senatu še dve sodnici, torej o zadevi nisem odločal sam. Kot predsednik senata sem imel samo vlogo glasovalca. Nihče doslej ni pojasnil javnosti, da dobi zadevo v obravnavo sodnik poročevalec, in tako se je zgodilo tudi v tem primeru. Z odpravo pripora je bila avtomatično odpravljena tiralica. Razen da sem prikimal, nisem na tem senatu niti odprl ust. Ker sem bil predsednik senata, je bil na sklepu Počistiti v sodniških vrstah »Glede na število prebivalcev imamo toliko sodnikov kot nikjer na svetu. Že na številnih strokovnih seminarjih sem poudarjal, da je formula zelo enostavna: število sodnikov prepoloviti, zakonodajo minimalno spremeniti, preostalim zvišati plače in zvišati norme za polovico. Tako bi izoblikovali skupino sodnikov, ki bi res znala soditi. V tem sistemu niso vsi za sodnike, so zaposleni kot sodniki, ampak nimajo te naravne danosti! Dobra rešitev v sodstvu je mediacija, je pa vprašanje, ali je primerna za naše okolje. V skandinavskih deželah rešijo z mediacijo več kot 90 odstotkov primerov, odvetniki so tam stimulirani za tak način reševanja. Pri nas pa je ravno obratno. Cokla razvoja so višja sodišča. Dokler bodo imela možnost razveljavljati zadeve in jih neskončno vračati nazaj na prvostopenjsko sodišče, bo stanje takšno kot je.« o odpravi tiralice seveda moj podpis, čeprav nobenega sklepa nisem sam sestavil. Tudi za zakonitost in pravilnost tega sklepa odgovarja sodnik poročevalec. Ste vplivali na koga? Ni bilo nobenega posredovanja, nikakršnega vplivanja ne na tožilca ne na sodnici. Pregledo-valec višjega sodišča, ki je izvajal služben nadzor mojih spisov, je ugotovil, da naša odločitev ni bila niti sporna niti nezakonita. Omogočila je sodišču, da vendarle začne soditi. Drugače pa meni vrhovno državno tožilstvo, ki mi očita, da je bila naša presoja nepravilna. Vendar je za presojanje, ali je šlo za pravilnost odločitve, pristojno višje sodišče, ne pa tožilstvo, ki je stranka v postopku. Torej je bila odprava tiralice izvedena zakonito ali ne? Zakonito. Pri tiralici je bila problem napaka, ki jo je storila sodnica, ki dela na tej zadevi. Zdaj lahko povem, da disciplinskega postopka zoper njo ne morejo uvesti, ker je zadeva že zastarala. Meni torej očitajo, da sem posredoval na hrvaško-bosanski meji, da Čehajica ne bi pridržali, dokazov o tem pa ni. Sodnica pa - ko je razpisovala mednarodno tiralico in ko je pisala, do kdaj je tiralica v evidenci - je namesto 2019 napisala 2009. Tiralica je bila 30. marca 2009 v evidenci, od takrat pa ne več. Se pravi, da so imeli na meji podatek, da je tiralica bila, niso pa imeli podatka, da je v evidenci, kajti njega so na meji ustavili oktobra. In človeka so spustili. To je to. Policija je lani dejala, da ste prejeli 9 tisoč evrov, nato skupaj z Ramicem in s Salobirjem zahtevali še 50 tisoč evrov od Čehajica. Kasneje naj bi prejeli 18 tisoč evrov navidezne podkupnine, si jo razdelili, vi naj bi svoj del denarja položili na svoj bančni račun. Ste res položili kakšen denar in od kod denar izvira? To je ena tistih informacij, ki je prirejena in delno izmišljena, je pa oblikovala javno mnenje. Še enkrat: Čehajic mi nikoli ni dal nobenega denarja in nikoli se nismo pogovarjali o denarju. Da bi zahteval še 50 tisoč evrov, sem izvedel, ko je k meni prišla policija. Tudi v prisluhih (tajno posnetih pogovorih, o. p.) ni bilo nikoli govora o denarju. Ne z njim ne z ostalima dvema obtožencema. Neumnost je, da bi jaz zahteval 50 tisoč evrov od nekoga, ki je kot obtoženi večkrat prišel do mene na sodišče, me vabil na kavo, želel, da mu pomagam pri drugih postopkih, in poskušal izsiliti, da bi ga oprostili plačila taks in podobno. To so potrdile tudi zapisničarke, ki so bile zaslišane. In še: meni niti policija niti tajni policijski delavci niso nikdar izročili 18 tisoč evrov. Torej policija laže? Ne bom rekel, da laže, ampak meni nihče ni izročil 18 tisoč evrov! Če policija trdi tako, naj pove, kdaj in kje. Na transakcijski račun sem položil denar, ki izhaja iz čisto drugih poslov. Gre za 8 tisoč evrov. Policija je dan po pologu in dan kasneje povsem neupravičeno in brez odredbe preiskovalnega sodnika preiskala banko, zahtevala podatke o mojem depozitu, čeprav je jasno, da gre za bančno tajnost. Dva dni so preiskovali ta polog, opravili razgovore z bančnimi uslužbenkami, nakar so šele tretji dan zahtevali odredbo in jo čez tri dni dobili. Ves ta del je nezakonit, toda več o tem ne morem govoriti, ker bom to dokazoval na sojenju. Policija zdaj verjetno ne bo vzela svojih besed o kriminalistični preiskavi nazaj. V vseh člankih o meni so se ves čas ponavljale ravno trditve, izrečene na prvi novinarski konferenci kriminalistov: »Dobil je toliko in toliko denarja, mi smo naredili vse.« Zanima me, kako bi zdaj, ko sem predložil svoje dokaze, isti policisti pred kamerami povedali, kdaj in kje sem dobil 9 tisoč evrov, kdaj in kje naj bi mi dali 18 tisoč in iz česa sklepajo, da sem izsiljeval še 50 tisoč evrov! Od kod je potem izviral denar, ki ste ga položili na račun? To bom povedal na glavni obravnavi v svojem zagovoru. Prej ne morem. Torej imate dokazilo o izvoru tega zneska? 8 tisoč evrov je vendarle velik znesek. Se strinjam, da je morda ta znesek za nekoga visok. Ampak ta denar sploh ni v povezavi s tem primerom. Po vaše je torej to, da naj bi vas zalotili z roko v vreči denarja, le konstrukt? Da. Kaj je v ozadju? Obstajajo dokazi, da je Čehajic sodeloval s policijo že, ko je bil na Hrvaškem. Pismo, ki ga je poslal ustanovam in medijem, je napisano tako, da se vidi, da ga ni pisal sam, kar je tudi priznal. Bilo je tudi zakodirano, da ga niso mogli odpreti vsi naslovniki. Če je on poslal pismo, zakaj bi mu bilo v interesu, da ga ne morejo odpreti? Morda ima interes kdo drug, ki bi dejal, na toliko naslovov je šlo, a nihče ni reagiral. Pismo je bilo poslano decembra 2010. Vi ste bili aretirani mesec kasneje. Ali res niste vedeli, da vas preiskujejo? Dobil sem nekaj anonimnih neuradnih namigov, predvsem v pisni obliki, da se dogajajo neke stvari in da mi prisluškujejo. Toda nisem počel nič takšnega, da bi moral biti na to pazljiv. Pred časom je moški, ki sem ga obsodil, na različne naslove pošiljal namigovanja, da naj bi prejemal podkupnine, kar se je izkazalo za neutemeljeno. Zato se mi tudi tokrat ni zdelo vse to nič posebnega. Na sodišču so vedeli, da ste v postopku. Vam je tam kdo kaj namignil? Zdaj vem, da so vsaj nekateri na sodišču za preiskavo vedeli, saj so morali v skladu z zakonom dati določene informacije. Nihče pa mi ni nič namignil, ne. Kar pa se pa tiče odnosov z delodajalci, bom rekel le, da so nikakršni. Sploh jih ni. Predsednik celjskega okrožnega sodišča Miran Jazbinšek se javno ni oglasil niti tako niti drugače lani, ko so vas aretirali. Bi se moral? Poznava se vsaj že 25 let, jaz sem bil 18 let vodja kazenskega oddelka, bil sem podpredsednik okrožnega sodišča, on pa moj namestnik. Vedno sva dobro sodelovala, se tudi družila. Ko je postal predsednik sodišča, pa so se stvari spremenile. Kot vodja oddelka bi moral po njegovih navodilih na sodnike vplivati na zame nesprejemljiv način, da bi se povišala njihova storilnost. Ker se nisem strinjal z Jazbinškovim načinom vodenja, sem odstopil. Gre za to, da se je v zadnjem času v Celju in Sloveniji vzpostavil sistem nadzorovanja sodnikov, ki presega vse meje in je že na meji mobinga. Sodniki bi se morali po mojem mnenju ukvarjati s sojenjem in ne s pisanjem na primer raznih poročil o razlogih za preložitev obravnav. Se kot obtoženec lahko opredelite za to, da je sodstvu mar za človeka ali mu je mar predvsem za hitrost postopkov? To je moralna dilema, s katero sem se ukvarjal tudi, ko sem sodil. Eno je reševati kazenske spise zaradi norme, drugo pa je način, kako boš to dosegel. Ujet si v zakonodajo in v dejansko stanje, ki ga vidiš na glavni obravnavi. Umetnost pa je najti srednjo pot in tu se izkaže, kdo je in kdo ni za sodnika. In kaj vam pomeni biti sodnik? Trenutno pravzaprav zelo malo. Toda na začetku sodniškega dela ste vendarle imeli neko začrtano pot. Moja kariera je bila bliskovita. Sodnik sem postal zelo mlad in sistem je bil drugačen. Pri 38 letih sem prišel v najvišji razred, nato pa do 45. leta čakal, da sem izpolnil starostni pogoj NOVI TEDNIK PETKOV INTERVJU 17 erne: ujetnik »lastnega« sistema r izročili 18 tisoč evrov!« za prvo izredno napredovanje. Spominjam se, kako smo včasih na kazenskem oddelku dobro sodelovali, naredili tudi 300-odstotno normo. Nato so se odnosi spremenili na slabše in dogajalo se je, da je kolega na koncu leta naredil 98-odstotno normo, jaz pa 150- ali 170-odstotno. Delala sva za isto plačo, s tem, da sem jaz za nagrado dobil v reševanje njegove stare kazenske spise, ki jih on ni rešil v razumnem roku. Če se vrnemo k očitkom o podkupnini. Precej je odmeval vaš nezakonit pripor, saj je o vaši imuniteti odločala mandatno volilna komisija, moral pa bi državni zbor. Imamo preiskovalnega sodnika in tri sodnike, ki so bili v izvenobravnavnem senatu. Preiskovalni sodnik je odredil pripor, izvenobravnavni senat pa je bil tisti, ki je zavrnil mojo pritožbo in pritožbo mojega zagovornika na pripor. Kasneje se je izkazalo, da je bil pripor nezakonit, torej gre za kršitev ustave. Nikomur od teh štirih sodnikov se ni zgodilo nič. Nihče ni predlagal njihove razrešitve. Z odvetnikom tega (še) nisva storila. Toda 132. člen ustave pravi, če sodnik huje krši zakon oziroma ustavo, se ga razreši. Najbolj smešno pa je, da je prav sodnica Vla-dislava Lunder, ki je bila v tem izvenobravnav-nem senatu, dobila zadevo v sojenje. Se pravi, nekdo, ki je že kršil ustavo in zakone, bo zdaj sodil v isti zadevi? Še več, ta sodnica je celo napredovala. Kaj ta »kiks« z imuniteto pomeni za sojenje? Predlagatelj odvzema imunitete je bilo vrhovno državno tožilstvo. Po zakonu o sodniški službi je predlagatelj lahko samo sodišče. Ta napačni postopek ima za posledico nezakonitost dokazov. Koncept kazenskega postopka je, da moraš najprej presoditi zakonitost dokazov, šele potem podaš zagovor. In dokler ne bodo te zadeve razčiščene, ne morem podati zagovora. Ko mi je preiskovalni sodnik na moje besede, da jasnil, popolnoma nobenega razloga ni, da bi to držal v sebi. Še kar upate na oprostilno sodbo? Vanjo sem prepričan. In potem? Pridete nazaj na celjsko sodišče? To je najtežje vprašanje. Ko bo izrečena oprostilna sodba, se bom vrnil kot sodnik. Potem si bom vzel dva ali tri mesece časa, da bom razmislil, ali je sistem vreden, da še delam tam. Ljudje ne zaupajo več v sodni sistem. Vi ste lahko celo žrtveno jagnje. Obsodba bi slovenskemu sodstvu prišla prav. Kaznovali bi sodnika, ki naj bi bil koruptiven in s tem popravili ugled sodstva. Vas je tega strah? Obsodilna sodba je zelo verjetna ravno iz razloga, ki ste ga navedli. Čeprav takega razmišljanja v pravosodju ne bi smelo biti. Moralo bi si prizadevati za zakonito in korektno sojenje in če ne bi bil obsojen, da bi dokazalo, da v sodstvu korupcije ni, ne pa da bi rekli, >zdaj pa imamo enega koruptivnega<. Da, možno je, da bom žrtveno jagnje. Je pa tudi res, da se zadeva v tem primeru ne bo končala niti na okrožnem niti samo na višjem sodišču, ampak verjetno še kje drugje. Imate znanje, moč, denar. 90 odstotkov ljudi, ki so obtoženci ali oškodovanci, pa teh prednosti nimajo. Postopkov ne poznajo, nihče jim ne svetuje. Ali odvetniki ne opravijo svojega dela ali je sodni sistem nerazumljiv za navadne smrtnike ... jih zmelje? Dan pred aretacijo sem še sodil. Naslednji dan pa tisto, kar sem sodil in vedel, ni več veljalo. Res sem morda zaradi znanja v prednosti pred drugimi obtoženci, toda vse moje znanje in znanje mojega odvetnika, ki sva ga uporabila v tej preiskavi, je bilo povoženo in pospremlje-no s ciničnimi nasmehi. Zato bi rad, da se do podrobnosti razjasni o nezakonitosti dokazov. Poglejte, očitajo mi, da sem za Čehajiča posre- Sodnik, kako je, če si v priporu? »Podrediti se moraš sistemu, ki ga sicer poznam, ker sem kot sodnik prej opravljal pregled celjskih priporov. Kot pripornik pa ... če želiš nekaj, moraš pozvoniti, prositi... Ne veš, kaj se dogaja zunaj. Si izoliran. Edini stik je odvetnik. Imaš možnost napisati pritožbo. Kot sodnik sem imel računalnik, knjige, sodno prakso, tu pa nimaš nič, imaš papir in pisalo. Imaš možnost telefonirati. Prideš do telefona, pa vidiš, da je na kartice. Kje pa naj kartico dobim? >Ja, jo boste kupili, ko se bo trgovina odprla čez dva dni<, rečejo. Vse, kar se ti dogaja, je beda. Prosiš za vsako stvar, za knjigo, za sprehod, za televizor... Toda zaradi razumevanja tam zaposlenih je to dosti lažje.« O vrednotah, denarju, lepih avtomobilih in ženskah »Vrednote si postavlja vsak sam in to mu predstavlja svet, v katerem živi. Denar mi ne predstavlja neke posebne vrednote. Pride in gre. Avtomobili - vedno sem si kupil tistega, ki sem si ga lahko. Ženske - že dolga leta sem srečno poročen. Večino je to, kar imam, motilo. Ampak jaz sem delal in sodil po svojih najboljših močeh, čeprav sem ugotovil, da bi bil mogoče srečnejši v kakšnem drugem poklicu. Potem je spet nekoga motilo, če sem bil na mednarodni konferenci o človekovih pravicah v Bakuju ali če sem kot mednarodni opazovalec spremljal nekje neke volitve! Ko sem kupil nov avto, je bilo to spet narobe. Nikoli nisem trpel pomanjkanja in ga tudi ne bom, tudi ta sodni postopek na to ne bo vplival.« mi imuniteta ni bila odvzeta, dejal, da je o tem odločila mandatno-volilna komisija in da je to dovolj, sta možnosti dve: ali ni poznal ustave ali je >ni smel< poznati. In senat, ki je potem o priporu odločal, je imel že odziv strokovne javnosti, da delajo nekaj, kar je nezakonito in v neskladju z ustavo. Dokler imuniteta sodniku ni odvzeta, ne bi smeli zoper njega uporabljati nobenih posebnih metod in sredstev niti ga ne bi smeli zasliševati. Od tu naprej se podre cela vrsta stvari, vse to bo treba zdaj pojasniti in razčistiti, vključno z izločitvijo sodnice, ker je dokazano kršila ustavo in zakone, ter izločitvijo tožilke, ker zanjo veljajo enaka določila kot za sodnike. Toda predlog za izločitev sodnice in tožilke so zavrnili. Kaj ste še predlagali v izločitev? Teh dokazov je kar za nekaj strani. Predlog za izločitev sodnice bo ponovljen. Zdaj je šlo za predlog zaradi okuženosti z vsebino izločenih listin. Nanašajo se na tajne metode dela policije? V glavnem. Pa tudi na druge nezakonite dokaze. Če jih izločijo, pade cel postopek. Balkanski bojevnik torej, vendar z drugačno vsebino. Postopek pade tudi, če izločijo samo tretjino teh dokazov. Vse to daje nestrokovni javnosti sporočilo, da lahko svoj primer zrušite z dokazovanjem o nezakonitih dokazih. Ali ne bi bilo bolje, da čim prej dokažete svojo nedolžnost? Najprej je treba skozi zakonitost delovanja. Če bo dokazano, da je bilo vse zakonito, bom z veseljem podal zagovor. Takrat bom vse po- doval nekje na meji med Hrvaško in BIH zato, da ga niso pridržali. Toda hrvaška policija in Interpol pravita, da nihče ni komuniciral z mano. Kako? Če pa sem na podlagi nekih kavarniških govoric obtožen, da sem posredoval. Torej naj najdejo telefonski klic, telefonsko številko, faks, karkoli, kar bo dokazovalo to, kar mi očitajo. Seveda se sprašujem, ali to moje znanje res toliko velja ali pa sem si samo mislil, da je tako. Človeška dimenzija - kaj vas je zrušilo v teh dveh letih? Ko so se zjutraj pojavili kriminalisti pred hišo, sem pomislil, da so se zmotili. Potem sem videl, da je stvar resna. Vprašal sem se, kaj je narobe, a vedel sem, da nisem nič takega storil. Hišna preiskava je bila zmešnjava, ker sploh ni bila opravljena, saj sem jim izročil vse, kar so hoteli. Več ur smo nato čakali priče, ki naj bi bile navzoče na preiskavi in pojavile so se istočasno z novinarji oziroma snemalci. Potem snemajo, kako te nek kriminalist vodi sem in tja. Taisti kriminalist nato sprašuje, če pravilno dela. Jaz sem osumljenec in mene sprašuje, če pravilno dela? Nato so me odpeljali v Šmarje pri Jelšah, v Celje in še v Ljubljano. Podre se svet, ker v trenutku končaš na neki drugi strani in te obravnavajo kot polpismenega prekupčevalca z drogami. Nihče te ne gleda kot človeka, ki je včeraj odrejal stvari, ki so zdaj odrejene proti meni, in kot človeka, ki ima praktično več strokovnega znanja kot oni, ki so na drugi strani. Ampak v teh dveh letih zaradi tega nisem imel psihičnih težav, nisem užival uspaval, nisem začel pretepati žene, nisem se zlomil preprosto zato, ker, če so že hoteli to doseči, se tega niso lotili na pravem človeku. Poleg vas sta obtožena Esad Ramie in Mar- jan Salobir. Ste v času postopka bili z njima v stiku? Ne. Srečali smo se le na predobravnavnem naroku. Kaj če priznata krivdo? Težko govorim o tem, ker se ne pogovarjam z njima. Vendar ne pričakujem, da bi kateri priznal krivdo. Če priznata, vas lahko obremenita, saj bosta potem vabljena kot priči. Ne moreta reči nič kaj takega, kar bi mi škodovalo. Naši pogovori so bili posneti in ni nobenih dokazov, da bi komurkoli rekel za denar ali koga napeljeval k podkupnini. Leskovca pod Vrhom nad Laškem. Tam ste doma. Kako vas gledajo krajani? Je res možno, da bi kandidirali za župana? To so govorice. Nekdo je ob pivu rekel, zdaj pa lahko kandidiraš za župana, saj te bomo izvolili. Pa bi kandidirali? Nisem še razmišljal o tem. Sem pa o tem, kaj mislijo ljudje o meni, razmišljal v priporu. Veliko sem razmišljal tudi o družini. Kako je sprejela vse to? Moja družina ve, s kom živi, ve, kdo je njihov oče, mož. Družina me absolutno podpira. Kaj pa prijatelji? So se te karte močno premešale? Ne. Nisem izgubil nobenega prijatelja, sem pa dobil celo vrsto novih. V zadnjem času se dogaja, da mi kdo, ki ga ne poznam, pristopi in izrazi podporo. Pravi prijatelji so ostali, morda so samo, ko sem prišel iz pripora, malo tipali, kaj je res in kaj ni. Bolj v smislu >če si se za ta mali denar prodal, je to tvoj problem, če se nisi, boš pa to dokazal<. Odnos ljudi do mene je pozitiven, v kraju sem še vedno tudi aktiven. Ampak v Laškem od februarja lani ne vodite več okrajne volilne komisije, od Državne volilne komisiji (DVK) pa ste zahtevali polovico nagrade za vodenje postopkov ob referendumih, volitvah. Mislite tudi, da vam je država dolžna izplačati 250 tisoč evrov odškodnine za nezakonit pripor. Ob takšnih informacijah se vsiljuje neka prispodoba: sodnik za zapahi, domnevno vpleten v korupcijo, željan denarja. Še vedno sem predsednik okrajne volilne komisije v Laškem, s tem da po sklepu DVK tega dela ne opravljam, ker ga opravlja moja namestnica. Stališče države je, da mi polovica nagrade ne pripada, ker svojega dela nisem opravil. Ampak dela nisem opravil zato, ker mi ne pustijo, čeprav bi ga z veseljem. Ko bom spisal nov odškodninski zahtevek, bom zahteval vse, ne samo polovico! Ne bom popuščal. Odškodninski zahtevek zaradi nezakonitega pripora pa še ni vložen, bo pa, ko bo čas. Znesek je bil izračunan po evropskih vzorcih, glede na število dni v priporu in škodo, ki mi je bila s tem povzročena in kdo je bil nezakonito v priporu. Sem verjetno edini sodnik v Evropi, ki je bil priprt s kršenjem ustave. Tega ne boste našli nikjer. Če so imeli toliko >jajc<, da so me zaprli, potem bodo imeli toliko poguma, da bodo plačali ustrezno odškodnino. To ni materializem! Ko bo zadeva končana tako kot pričakujem, bom ukrepal zoper vse, ki so bili kakorkoli vmešani v to. Razočaranje veje iz vas. Seveda. Ob koncu primera ne bo šlo samo za to, da bom oproščen in bom šel nekaj drugega delat. Enako kot prej - vprašanje, ali bom šel nazaj na sodišče. Ta sistem je zelo podcenjevalen do mene, nimam nobenih odnosov z vodstvom sodišča, vsak mesec mi pošljejo plačo domov, ker ne želijo, da pridem jaz ponjo ... ... kolikšen del plače vam pripada v suspenzu? Polovica. To je po Zakonu o sodniški službi. Ampak ne gre samo za denar. Doma imam še nekaj službenih stvari. Vodstvu sodišča sem rekel, da bi jih rad vrnil, pa ni nobenega odziva. Nihče ne kontaktira z menoj. Na sodišču imam še vedno svojo pisarno, pa so že sneli tablico z imenom. Sem pa dobil obvestilo, naj vrnem kartico za parkiranje, za kar ni nobene zakonske osnove. Vse te stvari bi lahko rešili le, če bi v vodstvu rekli >Škoberne, pridite sem<. In to so ljudje, s katerimi sem 10, tudi 20 let delal . Kje se vidite čez nekaj let? Kot rečeno, bom šel najprej nazaj na sodišče, potem se bom morda lotil svetovalno pravne službe. Ves ta čas ohranjam tudi stik s sodno prakso prek IUS INFA. Sem pa prišel do prepričanja, da je bitka s sodišči in sodniki donkiho-tovska. To je zaprt klan, v katerega zelo težko prideš z idejami, ki bi bile izven okvirja, ki so ga začrtali na vrhovnem sodišču ali izven tega, kar je bilo dogovorjeno na kakšni pravni šoli. To, kar v zadnjem času opažam v nekaterih sodbah, pa je aroganca. In to je škodljivo za sistem! Ne more se nekdo, samo zato, ker je sodnik, postaviti nad nekoga drugega, ki ima isto znanje, isto šolo in morda več izkušenj. Se za >sodbo v imenu ljudstva< skriva odgovornost sodnikov? Da sodiš v imenu ljudstva, je izgubljena zadeva. To bi morali že zdavnaj odpraviti. Gre za konflikt, ki sem ga imel tudi jaz kot sodnik. Ko pride do pravnega problema, vsi iščejo pravno prakso, neko odločitev vrhovnega tožilstva. In če prideš do nečesa, kar ne obstaja - in moj cel primer je takšen, ker ničesar ni - pa vsi >zmrzne-jo<. Potem potrebujejo čas za neko svetovanje, ne vem s kom in iščejo neke variante, ki bi bile takšne, da bi ugajale javnosti. Moj primer: če bi rekli, da me zaradi ustave ne morejo pripreti, bi bila reakcija javnosti >vaš je, zato ste ga izpustili<. V tem primeru pa so vseeno odredili neustaven pripor in mislili >bomo že nekako plačali tisto odškodnino<. Ampak niti odškodnina niti morebitna oprostilna sodba vam ne bosta oprali imena. Bosta pa zadoščenje. Pa saj meni ni treba oprati imena. Tu bo šlo za osebno zadoščenje in povratne poteze, ki bodo imele za posledico še neke postopke, če se bova z odvetnikom za to odločila. Tožbe? Ne, tožbe bi nas spet potegnile nazaj v pravosodje. In bi bili spet v dolgotrajnih postopkih . Kot zdaj . SIMONA ŠOLINIČ, foto: SHERPA O protestih ... tudi proti sodstvu »Ljudje so nezadovoljni s stanjem v državi, po drugi strani pa je že v prejšnjem sistemu vseskozi slaba luč padala na pravosodje. In pravosodje je tisto, ki kreira politiko, kar se tiče pravne države in vsega, kar je s tem povezano. Če smo kot pravosodje nekatere stvari reševali zelo počasi, je seveda del krivde na naši strani. Zato povsem razumem protestnike. Konec koncev, samo moja zadeva traja že dve leti. Lahko bi bilo zelo hitro končano, ampak so v bistvu vsi roki, ki so zakonsko določeni, prekoračeni, pa še ni na vidiku, da bi se lahko zadeva začela odvijati na normalen način.« Tretje Pušnikovo slovo od Celja Spomladi leta 2009 je bil Marijan Pušnik (levo) trener NK Rudar, Slaviša Stojanovič pa NK MIK CM Celje. V zadnjih dneh sta odstopila oba; Pušnik je zapustil Celje, Stojanovič pa slovensko reprezentanco. Strokovna komisija NZS je med predlogi za Stojanovičevega naslednika predlagala tudi - Marijana Pušnika! Če sta bila prejšnja odhoda Marijana Pušnika v vlogah trenerja in vodje Šolskega nogometnega centra Celje logična oziroma vsaj malce pričakovana, pa je tokrat Areno Petrol zapustil s precej odprtimi vprašanji. Polletno sodelovanje je bilo namreč zelo uspešno, prevzel je prenovljeno, pomlajeno ekipo, s katero je trenutno v zgornji polovici lestvice 1. slovenske nogometne lige, obenem še v polfinalu slovenskega pokala. Najbolj začudeni so bili nogometaši. Vsekakor razlogi niso strokovne narave, je poudarilo vodstvo kluba, kajti upoštevajoč finančni položaj in pomlajen igralski kader je z rezultati zadovoljno. Še manj denarja Prekinitev sodelovanja je sporazumna. Razvidno je, da so razlogi finančne narave. NK Celje priznava, da bo proračun kluba v letu 2013 še nižji, kot je bil letos. Predsednica Alenka Obrul je stremela k sanaciji dolgov, zato je klub poravnal ogromno finančnih obveznosti iz let 2008 in 2009. Tedaj je bil trener Celja Slaviša Stojanovič. Znano je, da je tožil klub za okoli 45 tisoč evrov. Sklepamo lahko, da mu je uspelo iztožiti denar, ki mu je bil obljubljen v času njegovega delovanja. »Letos je klub posloval tako, da novih dolgov ni ustvaril, kar je izjemno pomembno. Za prihodnost so finančna sredstva še bolj omejena in je klub zato prisiljen v znižanje proračuna. Da bi se izognili morebitnim novim finančnim zadregam, druge rešitve ni, prilagoditev razmeram je nujna,« navaja vodstvo nK Celje. Nasledniki? Seveda nas zanima, kam bo pot vodila Marijana Pušnika, a toliko bolj, kdo bo njegov naslednik v Areni Petrol. Nazadnje je bil njegov pomočnik Mladen Dabano-vič, klub sodeluje s konjiško Dravinjo, kjer je trener Robert Pevnik, ki ne bi zgolj »prišel peš«, temveč bi »pritekel«, tako bi ga razveselilo vabilo. S Pušnikom verjetno klub zapušča trener vratarjev Andrej Salčnik, tako da je neznank več, kot bi si želeli v predprazničnem času. Najtežje delo pa je pred športnim direktorjem Ambrožem Krajncem; ob pomanjkanju denarja predvidevamo reze tudi v igralskem kadru. V navadi so že znižanja pogodb, pa tudi njihove prekinitve - »nesporazumne« ... DEAN ŠUSTER Foto: GrupA WWW.CINKARNA.SI CINKARNA Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje Prva domača zmaga Maxim Pelikan upa, da ji bo skupaj s soigralkami uspelo zmagati dvakrat zapored. 'dežele celjske mesnine H Rokometašice Celja Celjskih mesnin so v soboto počivale, kajti Se-žančanke niso dopotovale zaradi znanih prometnih težav. Zaostala tekma 11. kroga 1. slovenske lige je bila zato odigrana predvčerajšnjim, Celjanke pa so dosegle dvakrat več golov od Primork (38:19). Po sedem zadetkov sta za drugo prvenstveno zmago, prvo doma, dosegli Alja Vrček in Maxim Pelikan: »Končno smo uspele še drugič zmagati in ob enem remiju imamo pet točk. Čeprav pot do zmage ni bila prav zahtevna, pa smo vseeno zelo vesele. Pričakovanja na začetku sezone so bila drugačna, tako da je zdaj prisotnega precej razočaranja. Pred nami je boj za obstanek, verjamemo, da nam bo uspelo.« Klara Hrovatič je zbrala 4 obrambe, Edita Amon 6, Dijana Močič 9. Nika Palir je dala 6 golov, Kaja Krebs, Nikita Priv-šek in Maja Klakočer po 4, Ines Amon 3, Pia Hren 2 in Jelena Perič enega. Jutri sledi še ena tekma v dvorani Golovec, proti Piranu. DŠ Foto: GrupA Z leve stojijo Saša Črep, Polona Rogina, Eva Sajko, Nada Savič, Brigita Strelec in Lado Gobec. Doma brez prave konkurence Kegljaška zveza Slovenije je razglasila najboljše tekmovalce in klube v letu 2012. V ženski konkurenci je zmagala članica celjskega Lanteksa Eva Sajko, za njo sta se uvrstili njeni klubski kolegici Barbara Fidel in Brigita Strelec. Toda tudi od četrtega do šestega mesta najdemo le imena iz Lanteksa, Rado Sa-vič, Anjo Kozmus in Nado Savič. Med mladinkami je bila tretja Polona Rogina, med kadetinjami druga Pa-tricija Bizjak in tretja Saša Črep. Ekipno so varovanke Lada Gobca najboljše v članski, mladinski in kadetski konkurenci, obenem pa je celjski klub, četudi nima moških selekcij, najboljši tudi absolutno. Padec kakovosti? Članska ekipa je bila najboljša na vseh dosedanjih 21 razglasitvah. Predvsem na račun njenih izrednih mednarodnih ekipnih in posameznih dosežkov pa je celjski klub v ekipni konkurenci zmagal z ogromno prednostjo - zbral je skoraj enako število točk kot naslednji trije na lestvici skupaj. Lado Gobec je ponosen na svoje kegljačice: »Leto 2012 je bilo zelo uspešno. Dekleta so zmagala na svetovnem pokalu in v evropski ligi prvakinj, osvojila po dve me- dalji na članskem posamičnem svetovnem prvenstvu in mladinskem svetovnem prvenstvu ter pobrala skoraj polovico vseh možnih državnih naslovov, zadovoljni pa smo bili tudi z uspešno organizacijo finalnega turnirja evropske lige prvakinj. Edina negativna zadeva v tem letu je še dodatno zmanjšanje priliva sponzorskih sredstev. Če ne bomo uspeli v letu 2013 dobiti primernega glavnega sponzorja, se bodo morali programi vadbe in tekmovanj precej zmanjšati, kar bo zagotovo imelo precejšnje posledice pri kakovosti tekmovalnih dosežkov.« DŠ Med glavnimi vrlinami Alema Toskica je vsekakor izjemna bojevitost. »Celje ostaja v mojih načrtih« Vodstvo rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško ne bo podaljšalo pogodbe z odličnim krožnim napadalcem Alemom Toskičem. 29-letni srbski reprezentant šesto sezono nosi celjski dres. Pogodba se bo iztekla tudi trenutno poškodovanemu Dejanu Periču, ki bo zaključil igralsko kariero, po kateri pa bo ostal v celjskem klubu. Ni še jasno, v kateri vlogi. Za eno leto je pogodbo podaljšal Nikola Ranevski, celjsko levo krilo. Udeleženci zaključnega turnirja slovenskega pokala bodo Celjani, Velenjčani, ki so po podaljšku slavili v Trebnjem, Koprčani in Grosupelj-čani. Tekmo z Izolo je na klopi presedel Alem Toskič. Se še spominjate vaše prve sezone v Zlatorogu? Seveda, res je bila grozna, saj sem bil huje poškodovan in sem zaigral šele ob koncu sezone. Lepih trenutkov je bilo kasneje seveda veliko več. Žalostno pa je, ko vidim prazno dvorano, kot je bila na primer v sredo z Izolo. Vaša žena, Celjanka, je pred dobrimi osmimi meseci rodila sina Benjamina. Zaradi družine bi si zagotovo želeli ostati v mestu ob Savinji, kajne? Vsekakor. Celje sicer ostaja v mojih načrtih v prihodnosti. Zahteval sem sestanek s klubskim vodstvom, kajti pogodba mi bo potekla. Želel sem vedeti, na čem sem. CINKARNA KRATKO Slavnostno v Celjskem domu Celje: Sreda bo v Celju v znamenju juda. Sprva bo Judo zveza Slovenije pripravila slavnostno razglasitev najboljših tekmovalcev leta in podelila priznanja, nato pa bo v Veliki dvorani Celjskega doma še proslava ob 20. obletnici Judo kluba Z'dežele Sankaku Celje, ki je zaslužen za največje uspehe slovenskega juda po osamosvojitvi. Številna odprava celjskega kluba se je včeraj vrnila z naporne azijske turneje. Za pokal v Go lovcu Celje: V torek se je s prvimi tekmami 5. kroga slovenskega pokala za košarkarje začel lov na vstopnice, ki vodijo na finalni turnir osmerice. Ta bo od 7. do 10. februarja v dvorani Golovec. Podpredsednik KK Luxuris Celje Dejan Cvetrežnik je po uradni potrditvi KZS glede organizacije dejal: »Zavedamo se zahtevnosti projekta. Usposobiti bo treba dvorano. Vse skupaj bo odlično ogrevanje pred septembrskim evropskim prvenstvom v Zlatorogu, namen pa promocija košarke v našem mestu.« V torek se v Rogaški Slatini obeta ogorčen boj na povratni tekmi, kajti Tajfun si je v Šentjurju priigral le tri točke prednosti. Žal tedaj ne bo zanimivo na Polzeli, kajti Hopsi so v Mariboru proti Messerju klonili za 52 točk. Letos le še Zlata pirueta Budimpešta: Na mednarodnem tekmovanju v umetnostnem drsanju Santa Claus 2012 je nastopilo 230 tekmovalcev iz 21 držav. V kategoriji junior ladies je Pina Umek zasedla 13., Patricija Juren pa 23. mesto. Med basic novice A girls je bila Lara Guček šesta, v basic novice B girls pa Maruša Udrih sedma. Daša Najkoristnejša 15-letna Dimčeva Košarkarice Athletea so neporažene po desetih krogih državnega prvenstva. Tokrat so z 81:62 zmagale v Domžalah, kjer je imel trener Damir Grgič zaradi številnih poškodb na voljo le sedem igralk! Celoten seznam poškodovanih je zdaj naslednji: Marica Gajič, Živa Macu-ra, Nina Gabrovšek, Maja Bošnjak, Alma Potočnik in Zala Pučko. Priložnost, da se izkažeta, sta dobili tudi Jelica Petrovič in 16-letna Neža Kugonič. Prva je vpisala 2 točki, druga 7. Z 19 je bila najučinkovitejša Rebe- ka Abramovič, ki iz tekme v tekmo navdušuje, po 15 sta jih prispevali Sanja Orozovic in Eva Lisec. Prijetno pa je presenetila šele 15-letna Teja Dimec, ki je vpisala 16 točk, 9 skokov in 4 blokade. S koeficientom 25 je bila najučinkovitejša igralka tekme. Proste za konec tedna Srečanje je bilo izenačeno do rezultata 11:11, potem pa so Celjanke z 21 zaporednimi točkami pobegnile na 32:11. »Zdaj nismo več niti zdesetkane, temveč pre-polovljene. Igralke, ki smo Dejali so, da na mene ne računajo v naslednji sezoni. Ni mi bilo lahko, a tako je. Celje je v mojem srcu, o slabih trenutkih pa ne bom govoril. Kam vas vabijo? Ponudbe imam iz Nemčije in Francije. Odločil se bom v naslednjih dneh. Do 30. junija pa se bom pošteno boril v celjskem dresu. Seveda tudi jutri v Rdeči dvorani. Imate recept za državne prvake? Lahko rečejo, da so favoriti, ker pač igrajo doma. Skušali bomo vsiliti svoj ritem. Dobra obramba bi nam omogočila večje število golov, doseženih na lahek način. Ko bomo napadali, moramo biti previdni, kajti Gorenje je izjemno v protinapadih, posebej po desni strani, kjer takoj steče Me-lič. Na zadnji tekmi prejšnje sezone smo dokazali, da se lahko enakovredno kosamo tudi v Velenju. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Grm bo konec tedna tekmovala v Zagrebu na tradicionalni Zlati pirueti. Prvi vikend v novem letu (5. in 6. januar) bo državno prvenstvo, izbirna tekma za Grmovo za člansko EP, za Pino Umek za mladinsko SP in za Patricijo Juren za EYOF. Dva neporažena Polzela: V Savinjski košarkarski ligi sta po štirih krogih brez poraza le še dve moštvi, BSB Otok Celje in Veterani Zlatorog Laško, sledi jima Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje s tremi zmagami in enim porazom. Izidi zadnjih tekem: Brglez. com - Vrtine Palir 56:64, Gradnje Tojnko - Lev zavarovanje 65:67, Tiferji Laško - Parižlje 59:64, Ključavničarstvo Urankar - Študentski klub Žalec 73:92, Otok Celje - River kings 77:60 in Gra-dia Celje - Zlatorog 57:69. Na vrhu liste strelcev so Boris Kovačič (Parižlje), Dejan Dunovič (ŠK Žalec) in Miha Gajšek (Tiferji). (DŠ) WWW.CINKARNA.SI cc CINKARNA preostale, smo z borbeno igro vpisale novo zmago. Prevladovale smo v skokih pod obročema. Sicer pa si tiste igralke, ki so še mlajše od mene, na takšnih tekmah nabirajo prepotrebne izkušnje pred nadaljevanjem športne poti. Zdaj imamo nekaj dni, da se nekatere poškodovane soigralke vrnejo, ostale med novoletnim premorom, potem pa upam, da bomo v začetku januarja popolne in da ne bomo več imele težav,« je dejala Eva Lisec. Pri gostiteljicah je bila z 31 točkami najboljša strelka Španka Helena Boada Xairo, sicer boljša polovica repre-zentanta Slovenije Jake La-koviča. Celjanke imajo zdaj prost konec tedna, v sredo pa jih v domači dvorani čaka prestavljen obračun Jadranske lige z Ilirijo. MITJA KNEZ PANORAMA KOŠARKA Pokal KZS, 5. krog, prvi tekmi: Maribor - Hopsi 100:48; Marič 21, Josipovič 18; Vašl 10, Jasonn 9, Go-vedič, Martin 6, Koritnik 5, Mežan, Žohar 3, Govc, Vranjkovič, Fižuleto 2, Tajfun - Rogaška 69:66; Fer-me 24, Primorac 14, Pelc 11, S. Sebič, Držič, M. Sebič 5, Venezia 3, Zimič 2; Horvat 11, Jotič, Milašinovič 9, Petrovič 8, Smajlovič, Klinac, Barač, Koštomaj 6, Mijovič 3, Miljkovič 2. 1. SL (ž), 10. krog: Domžale - Athlete Celje 62:81; Boada 31, Ivanc 9; Abramovič 19, Dimec 16, Lisec, Orozovič 15, Ocvirk, Kugonič 7, Petrovič 2. ROKOMET Pokal RZS, četrtfinale: Celje Pivovarna Laško - Izola 33:19 (19:8); Mačkovšek, Razgor 6, Janc, Zelenovič 4, Mlakar, Marguč, Žabič, Žvižej 3, Blagotinšek 1; Božič, Fidel 5, Trimo - Gorenje 37:39 (15:16); Skube 11, Aguirrezabalaga 6; Melič, Dolenec, Cehte 7, Gaber 6, Bezjak 3, Gams 2, Medved, Pucelj, Miklavčič, Bajram, Dobelšek 1. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 14. 12. ODBOJKA 1. DL (ž), 11. krog: Luka Koper - Aliansa Šempeter (20). Sobota, 15. 12. KOŠARKA 1. SL, 9. krog, Domžale: Helios - Zlatorog Laško, Šentjur: Tajfun - Rogaška (19.30), Šoštanj: Elektra - Hopsi Polzela (20). 2. SL, 11. krog, Kranj: Ele-ktro Gorenjska - Terme Oli-mia Podčetrtek (19). 3. SL - vzhod, 8. krog, Novo mesto: Krka B - Luxu-ris Celje (18), Vransko: Vrani - Komenda, Konjice - Bistrica, Krško: Posavje - Nazarje (19.30). 1. SL (ž), 10. krog, Škofja Loka: Odeja - Konjice (17). ROKOMET 1. SL, 16. krog, Velenje: Gorenje - Celje Pivovarna Laško (19). 1. SL (ž), 12. krog: Celje Celjske mesnine - Piran (19). MALI NOGOMET 2. SL, 13. krog: Veplas Velenje - Tomaž (17). ODBOJKA 1. DL, 11. krog: Šoštanj To-polšica - Maribor (17). Nedelja, 16. 12. ROKOMET 1. SL (ž), 12. krog: Logatec - Zelene doline Žalec (17). - fitnes - skupinska vadba - kozmetika - masaža »tednik medijski pokrovitelj Zastoji na avtocestah tudi pri nas ne bodo več izjema, kvečjemu običajen dogodek, na katerega je treba biti pripravljen. Ko obtičiš v zastoju Priprava vozila in ustrezna oprema v avtu pomagata, da lažje preživite dolge ure čakanja Minuli konec tedna so na primorski avtocesti nastali veliki zastoji zaradi snega in burje, razmere pa so še poslabšali številni tovornjaki, ki niso upoštevali omejitev vožnje in so zdrsnili s ceste. Mnogi vozniki so se s svojimi osebnimi vozili znašli ujeti v zastojih sredi snega in mraza. Kako ravnati v takšnih razmerah in kako se nanje ustrezno pripraviti, so se vprašali mnogi, ki so bili doslej prepričani, da je Slovenija tako majhna in dobro prevozna, da se kaj takega ne more zgoditi. A ni tako, pravi inštruktor žava za številne tujce, zato bo Vzdržujte avto! To seveda ne pomeni, da se voznikom ni treba pripraviti na morebitne izredne razmere na cesti. Kot pravi Brglez, je osnova ustrezna priprava vozila na zimsko sezono, kjer so nujne zimske pnevmatike. Poskrbeti je treba tudi za redno vzdrževanje avta s pregledom hladilne tekočine, akumulatorja, olja, metlic na brisalcih, na kar se v časih, ko primanjkuje denarja, večkrat pozabi. Tudi staro vozilo lahko brez težav kljubuje vsem razmeram, če je redno in dobro vzdrževano. Tako vas ne bo pustilo na cedilu niti v večurnem zastoju, ko običajno zaradi mraza ne ugašamo avta. To hkrati pomeni, da je dobro imeti v prtljažniku rezerv- Vedno, ko pride do zastoja na avtocesti, mora biti med kolonama vozil na prehitevalnem in voznem pasu dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil. Vozila na voznem pasu se morajo razvrstiti na desno stran do robne črte, vozila na prehitevalnem pasu pa na skrajno levo stran do robne črte. Dokler traja zastoj, naj vozniki ostanejo v svojem vozilu in mirno počakajo na morebitne nadaljnje napotke, svetujejo na Darsu. no gorivo - vsaj tri litre - v ustrezni, temu namenjeni posodi in tudi odejo, lopato, kakšen prigrizek, ki se ne pokvari, svetuje Brglez. Za vse to lahko poskrbite na začetku sezone in potem imate vse potrebno ves čas v avtu. Če se veliko vozite po avtocestah ali vpadnicah v večja mesta, je taka oprema skoraj nujna, sploh če prevažate tudi otroke ali starejše. Tudi v poletnih mesecih se je treba primerno opremiti, le da je takrat še nevarnost dehidracije, zato ne smete pozabiti na pijačo. Vozniki so se polenili Avto predstavlja udobje, saj voznik sedi na toplem, glasba mu igra na radiu, pripelje se lahko tako rekoč do vrat. Vozniki so se polenili, pravi Andrej Brglez in opozarja, da so velikokrat neprimerno obuti in oblečeni, kar v morebitnem zastoju pomeni cel kup nevšečnosti. Zato bo treba pred vsakim odhodom na pot razmišljati tudi o tem, da se lahko že manj kot uro dolgo potovanje precej zavleče in spremeni v pravo moro, če na izredne dogodke nismo pripravljeni. TC Foto: GrupA, arhiv NT varne vožnje Andrej Brglez. Opozarja, da bo treba o zastojih razmišljati tudi v Sloveniji, in to tako v poletnih kot zimskih mesecih. V tujini je to nekaj običajnega in tudi pri nas vsak večji zastoj ne bi smel biti presenečenje. Število vozil na naših cestah se je namreč zelo povečalo, smo prehodna dr- do tovrstnih dogodkov gotovo še prihajalo. Nanje morajo biti pripravljeni tako vozniki kot službe, ki sicer skrbijo za ceste. To pomeni, da slednji v prihodnje ne bodo mogli skrbeti le za pluženje in vzdrževanje cest, temveč tudi za pomoč voznikom, če se znajdejo v zastojih. * Vpis vzajemnih skladov tednik Odkup in prodaja delnic NOVI TEDNIK PISMA BRALCEV 21 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO nam bo prinesel socialno varnost, če si je ne bomo sami priborili? Grobo so kršene naše temeljne pravice, ki si jih zdaj iščemo s protesti. »Reveži, združimo se.« SLAVKO JERIČ, Rogaška Slatina P PREJELI SMO Zaveden Že upokojen miličnik sem prvi dan vojne za Slovenijo prostovoljno stopil z orožjem v roki v vrste aktivnih miličnikov v obrambo Slovenije. Rad imam našo domovino, vendar nisem slutil, da bom zaveden. Vse dni in noči sem kot upokojen prostovoljec bil na terenu, pred JNA smo morali biti zelo previdni. Svoje spomine sem opisal v knjigi Da ne pozabimo. Naloge so bile zelo zahtevne in smo bili v veliki nevarnosti, predvsem v času, ko smo dobili navodila od tovariša Ertla o prepovedi »mitinga resnice«, zaradi česar je nastala akcija Sever. Nato sem kot prostovoljec v uniformi delal dve leti na meji s Hrvaško. Tisti gospodje, ki so zdaj na vladi, so mi odvzeli pridobljene pravice do zdravstvenega varstva. Odvzeli so mi del že tako slabe pokojnine. Ne zavedajo se, da nas je veliko veteranov, ki s svojo pokojnino pomagamo preživeti svojim otrokom, ki so ostali brez službe, in našim vnukom, ki morajo visokošolski študij plačevati. Žalostno je opazovati naše otroke, ki lačni prihajajo iz šole, doma pa jim nezaposleni starši nimajo česa ponuditi. Starejši, ki so ostali brez službe, so postali reveži in lahko opazimo, da iščejo v smetnjakih, vendar tudi tam ni kaj najti. Upam, da mi bodo tisti prisluhnili, ki so iz nas naredili reveže. Tudi lokalna skupnost je prav tako odgovorna za socialno stisko ljudi na svojem območju. Revežem nič ne pomenijo nova kroži-šča in prazna nova stanovanja, če nimajo za preživetje. Vsak dan se povečuje število revežev in smo že presegli število 230.000. Tisti, ki so krizo povzročili, imajo že polne žepe. Kdo V uniformi, a vseeno goli V soboto smo se z večjo skupino že odraslih oseb napotili v enega od razkošnih celjskih lokalov, ki deluje tudi ponoči, in pri vhodu naleteli na grozovito obnašanje. Redarji, ki naj bi skrbeli za red in disciplino v tem objektu, so kazali skaženo podobo stražarjev premoženja in/ali oseb. Namreč: pri preverjanju polnoletnosti posameznih obiskovalcev so prestopili vse meje dobrega okusa in mnoge, ki so v vrsti čakali na vstop, začeli odrivati ter izločati po načelu osebne antipatije. Tako smo bili povsem po naključju priča temu, da so odslovili mladega gospoda, ki ta večer ni kazal podobe, kakršna je bila razvidna s fotografije njegove osebne izkaznice. Prav tako so prijateljici prepovedali vstop, ker jim zaradi njihove arogantnosti ni želela izročiti v pregled torbice in steklenice vode. Opazili smo, da zaradi teh gospodov, ob katerih in zaradi katerih naj bi se vsi bolje počutili, v naši družbi, ki se je z dobrimi nameni in predvsem tako razpoložena napotila v to zbirališče pre-finjenega okusa, jenjujeta veselje do druženja in želja, da bi vstopili. A smo vendarle šli noter, čeprav z velikim cmokom v grlu, češ, zakaj ljudi presojajo po oblačilih in ne upoštevajo pravil dobrega obnašanja, s katerimi bi lahko bolj dostojno ovrednotili svoje poslanstvo, poklic. S tem, kar smo doživeli in videli, so ga prav gotovo razvrednotili. A ne le tega! Zlasti posameznike, ki so se zaradi njihovih muh počutili še manjši od mušic, ki se jih vsakdo zlahka otepa. Ne vem, kdo je tem možem v uniformah dal pravico, da na takšen način pristopajo k obiskovalcem, ki so prišli tja zgolj z željo po zabavi. Morda pa so varnostniki siti melanholije, uglajenosti in želijo s svojimi izgredi pripomoči k bolj aktivnemu preživljanju delavnika ... Vtis hiše gostoljubja in prijazne okolice so oneča-stili prav oni, s katerimi bi obe izpostavljeni vrednoti le še rasli; zlasti, če bi poznali bonton; dovolj bi bilo že nekaj osnovnih načel. Žal obleka res ne naredi človeka in mnogi bi potrebovali prav izkušnjo Cesarjevih novih oblačil, da bi prerasli težnjo, da so nad drugimi; če je razmerje drugačno, pa cesarstvo propade, oblačila pa so v tem primeru zagotovo brezpredmetna . Moje priporočilo živim ogledalom notranjega življenja podobnih pravnih oseb: če že na zunaj zbujate vtis moči, ga s svojo pritleh-no držo povsem oklestite, zato se preoblecite v kakšno pustno šemo ali se naučite osnov moralnih principov. V nasprotnem primeru je skrajni čas, da odvržete uniformo, saj ne razumete, čemu visi na vas. Marsikateri kip je bolj človeški in sprejemljiv za okolje, vi pa ga s tem obnašanjem, žal, le onesnažujete. Pravzaprav bi vam prenekateri od pristojnih inšpektorjev imel veliko za povedati ... Bojim se le, da besede ne zaležejo več in si izpostavljeni želijo le še obračunavanja na roke. Gotovo je, da časovnega stroja za vstop v preteklost ne potrebujemo; smo že tam. MATEJA ZAKELŠEK, Štore □ DRI TELEFON Neodstranjene veje Bralec iz Savinjske doline se pritožuje, ker delavci, ki so letos poleti redčili drevje pod daljnovodi, odrezanih vej niso odpeljali. Za odložene in neodpeljane veje naj bi zdaj med drugim obstajala nevarnost, da bi padle v strugo potoka ter ga celo zajezile. Pri tem bralec omenja območje Zabu- Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Izid žrebanja nagradne križanke Weishaupt (Novi tednik, 30. november 2012) Pri žrebanju smo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo DVAJSET LET), ki smo jih prejeli na dopisnicah. Izžrebani reševalci so: Ana Jeršič, Polzela 106 B, 3313 Polzela, Vera Lupše, Babna Brda 3A, 3264 Sv. Štefan in Dominik Blaj, Titova 78, 1433 Radeče. Nagrajenci bodo nagrade podjetja Weishaupt prejeli po pošti. tudi svojega najboljšega prijatelja, ki je hkrati tudi njegov bratranec, skupaj z njegovo ženo, ki dela v Akvoniju (poročila sta se junija letos). Pa se je zapletlo, saj Branko Franc Zupanc, kljub temu, da je pravočasnemu vedenju za ta življenjski dogodek, ženi sinovega prijatelja in bratranca ni dovolil prostega dneva oziroma tudi ni dovolil, da bi iz službe na delovnem mestu prodajalke odšla prej, ker so namreč tisto soboto imeli inventuro. Vse to mi je sin javil v četrtek popoldne. Po razmišljanju sem se odločila in v petek zjutraj po dolgotrajnem vztrajanju le prišla v stik z g. Zupancem in ga, ne da bi mi kdor koli kaj rekel ali me morda prosil (se tudi poznamo), sama lepo prosila, naj vendarle delavko spusti vsaj malo prej. Pa sem doživela hladen tuš, češ da me razume, vendar si tega ne more privoščiti, ker se mu podre ves sistem, kakor tudi, da ji je že sam svetoval, naj na »ohcet« tudi ne gre po končani inventuri, tj. po 22. uri, saj mora naslednji dan, torej v nedeljo, priti v službo spočita, ker rabi za delo spočite ljudi, ne pa »žurer-jev«. Kako lahko primerja »žurerje« s prisotnostjo na življenjskem dogodku, ne razumem ne jaz niti niso razumeli ostali. Ne, pri poročnem obredu ni sodelovala in tudi na poročni večerji ni bila prisotna, saj je bilo premalo časa, da bi prišla iz Šentjurja v Rogaško Slatino, pa še uredila bi se naj. Razumem, da je v teh časih težko za službo, da je treba imeti red, vendar menim (in nisem edina), da bi se v taki panogi vendarle dalo delo drugače organizirati, na tak način motivirati delavce in biti vsaj toliko razgledan, da se poročnega slavja ne da primerjati s kakršnimkoli »fe-štanjem«. Res je, da se mi je g. Zupanc po telefonu opravičil, rekoč, da mi pač ne more pomagati, a jaz in vsi najožji tega ne moremo sprejeti. Album je poln fotografij, ki izražajo velika čustva, vmes pa bo dodan tudi tale prispevek, radiocelje " 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz kot spomin, da ni prišla. Žal primer ni osamljen in podobne izkušnje imajo tudi drugi sodelavci. Vsa pohvala pa gre vsem prodajalkam v navedeni trgovini, ki vsakega kupca pričakajo z nasmehom, kljub temu, da imajo v hrbet velikokrat »zapičen nož«. In naj končam že z eno mislijo, pod katero se je na enem od vabil v Akvonij podpisal Branko Franc Zupanc: »Izgube in porazi te naučijo veliko več kot pridobivanje in zmage .« HERMINA BUKOVŠEK, Šentjur Božična ptojekcija •• • * PRITOŽNA KNJIGA Je to res? Res je! »Na potovanju po barviti poti življenja ustvarjaj prijatelje - nikoli sovražnike ...« je napisano na enem od vabil trgovine Akvonij v Šentjurju, pod katerim se je podpisal Branko Franc Zupanc v rubriki V življenju iz življenja za življenje. Pa res tako misli? V oktobru se je poročil moj sin, ki je na poroko povabil kovice, Pongraca in druge kraje. Maja Ivančič iz podjetja Elektro Celje odgovarja: »Poseki se izvajajo skladno z gozdnim redom, kar pomeni, da se posekano vejevje listavcev pusti razpršeno po površini poseka, vejevje iglavcev pa se okleščeno zloži na kupe ob trasi. Drevesa, debelejša od 10 cm, izvajalec odstrani v skladu z dogovorom z lastnikom. Obseka-vanje sadnih dreves mora izvajalec izvajati v soglasju z lastniki. Na osnovi vašega vprašanja bomo preverili traso poseka in morebitno neskladje v najkrajšem možnem času uredili.« BRANE JERANKO Metropol Sc Izpolnite spodnji kupon in ga pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Na voljo je 200 brezplačnih vstopnic, ki jih bodo nagrajenci prejeli po pošti. Predstava bo v soboto, 22.12.2012, ob 10. uri v Mestnem kinu Metropol Celje. Več o filmu na www.kinometropol.org Ime in priimek: Pošta: Naslov: Telefon: Število vstopnic (obkroži): Q Q Q D B ■. e tu i a v novjipMBi" radio@@[|@ M VIA iiieiropwl MESTNA OBČINACELJE a u ' INFORMACIJE AfSÄN V. Vzdrževanje nepremičnin je nujno potrebTlÖ, cfe bo naše bivanje v niih varno in brezskrbno, Pomembno je, da smo v času kurilne sezone Se poseftnD pozorni na morebitne okvare, bodisi na centralnem sisfe mu ogrevanja, ali na okvare, ki se nenačrtovano pojavljajo na nepremičnini. Če načrtujemo izgradnjo nove nepremičnine, je zdaj pravi čas. da si pripravimo načrt in počasi izberemo izvajalce, s pomočjo katerih bomo zgradili in oblikovaJi novogradnjo po naših zamislili. Da bomo lažje ponudili pomoč našim bralcem, vas vljudno vabimo, da nam svojo storitev in dejavnosl predstavite tudi na naših posebnih straneh. Potrudili se homo, da bomo skupaj oblikovali ponudbo, s pomočjo katere boste še bolj prepoznavni v svojem okolju in širši okolici, saj Novi tednik berejo na Širšem celjskem območju. Za oglaševanje na straneh VSI NAŠi MOJSTRI pokličite Ü31 692-860. v oglasni rubriki 692 860 PRAZNIČNO DARILO Ob nakupu nad 20 evrov KHAtfANjE HLflČod 5 EUR dalje; 3+1 GRATIS MENJAM ZADRG v HLAČAH že za 6 ElfflOI/ HtilU avtop^!^- HITRI SERVIS in OPTIKA 3D 03/749 1710 MUUEJ DEJAN s.p. Ul. Točke Čeceve 17 3250 ŠENTJUR mulej .dejanf-nlol .net NOVI TEDNIK INFORMACIJE 23 Preberite! M Biogoriva prve, druge in tretje generacije- Biogorivo je Irdno, tekoče ali plinasto gorivo, pridobljeno iz sorazmerno nedavno odmrle biološke snovi, za razliko od fosilnih goriv, ki se pridobivajo iz davno odmrle biološke snovi. Biogoriva je teoretično mogoče pridobivati iz vsakega (biološkega) vira ogljika, vendar so najpogostejši vir rastline. Za proizvodnjo biogoriv se uporabljajo različne rastline in snovi rastlinskega izvora, ki jim pravimo bi-omasa. To je splošen izraz za snov, pridobljeno iz poljščin ter organskih ostankov in odpadkov iz kmetijske proizvodnje in gozdarstva, ki se v nadaljnjih procesih uporabi kot vir energije. Pridobivanje biogoriv V proizvodnji tekočih in plinastih biogoriv se pogosto uporabljata dve strategiji. Prva je vzgoja poljščin, ki so bogate s sladkorjem (sladkorni trs, sladkorna pesa ...) ali škrobom (koruza); iz njih se z alkoholnim vrenjem pridobiva etilni alkohol (etanol). Druga je vzgoja rastlin, ki vsebujejo velike količine rastlinskega olja (oljna palma, soja, alge Tem oljem se s segrevanjem zmanjša viskoznost, zato lahko zgorevajo neposredno v dizelskih motorjih ali se s kemično predelavo iz njih proizvedejo goriva, kot je biodizel. Les in stranske proizvode iz lesne industrije je prav tako mogoče pretvoriti v biogoriva, kot so lesni plin, metanol in etanol. Mogoča je tudi proizvodnja celuloznega etanola iz neužitnih rastlinskih delov, vendar je to ekonomsko težje izvedljivo. Biogoriva se največ uporabljajo za kuhanje in ogrevanje v gospodinjstvih ter za centralno ogrevanje stanovanjskih in drugih stavb. mai Hll&ärt Juf -i fi£a Biogoriva prve generacije Izdelajo jih iz sladkorjev» škroba, rastlinskih olj ali živalske masti, z uporabo poznanih in uveljavljenih tehnologij. V predelovalnem postopku se uporabljajo poljščine, ki jih poznamo iz prehrambene industrije, kot so pšenica, koruza, sladkorna pesa, sladkorni trs, soia ... Med biogoriva prve generacije bi lahko prišteli; rastlinsko olje, biodizel, bioalkohole (bioetanol, biome-tanol), bioplin ... Goriva prve generacije so edina biogorvia, ki se proizvajajo v večjem obsegu in se dejansko uporabljajo v komercialne namene, Biogoriva druge generacije Razvila so se zaradi dvigovanja cen živil, pa tudi zaradi potrebe po večji potencialni energetski učinkovitosti, ekonomski upravičenosti ter še večjem prispevku k zmanjšanju toplogrednih plinov v ozračju. Biogoriva druge generacije pridobivajo na podlagi predelave ligno-celuloze, ki jo vsebujejo ostanki rastlin, kot so lesna biomasa, slama, trava ipd. Njihova vključitev v proizvodno biogoriv omogoča za do 40 odstotkov večji energetski izkoristek na hektar poljščin, obenem pa ni treba širiti kmetijskih površin na račun površin za proizvodnjo hra- Biogoriva tretje generacije Iz alg pridobivajo olja, ki jih s predelavo pretvorijo v energente, primerljive naftnim: bencin, dizelsko gorivo, letalska goriva idr. Alge lahko vzgajajo v odprtih bazenih ali zaprtih bioreaktorjih, v katerih je moč pridelati veliko večjo količino olja kot na enaki površini iz rastlin, ki se uporabljajo za pridelavo biogoriv prve generacije. Množične uporabe biogoriv tretje generacije v bližnji prihodnosti Še ne moremo pričakovati, saj se poleg visokih stroškov pojavlja še precej vprašanj glede njihove pridelave in učinkovitosti. DOMO FINAL Lvjr ROBACEft tpL U I. B rarov J anč i rjev 11a 3212 Vojni k GSM: 041 756 668 telefon/faicCtf 7S1 31 72 e-poita: domofiiraliEt-I.si Za Va s in \Jai dom vrii mo: -lesarstvo ■ krovstvo - stavbno kteparstvo - montažo Velu* oken ■ i/efui^vj n^dsifeifcoi' ■ izdelava rajnih n zelenih sue h Pooblaščeni krovec la kritine: {if.RAFtD, CREWQNrTQNDACh, BfiAMAC, LINDAS, HOSEKRA.TEGOLA S-METAL, ES AL .. (kTa) ki a MOTORS avt (1 )hiša škorjanec Fhrftimr tir šu,urin* ' V Mariborska 115, Celje, 03/426 OS 84,031 609 416 VELIKA tZBIRA ZIMSKIH GUM IN PLATIŠČ Ugodne cene - možnost nakupa L do 12 obrokov brez obresti Ob nakupu gum ali platišč prejmete darilo ■ razteg Iji v kij ue za ko les a z nastavkom 17 in 19 mm t Pre montaža in centriranje - 30 % +11 i« r te kocin e ia vetro bra nska stekla ____ i^F enos/ojni S WWW flM^^ 4LJFJf^^Sk^^^^&Jnf Si PROIZVODNJA - MONTAŽA - SANACIJE Tel.: 069172 094 E-mail:dtTnniki@vuJkano.si <§ t4fii MARJAN TERŽAN n ManbürSkä 54 p.p. 1013, 310? CELJE Tiri.: 03^91-33 OQ, Fax: 03M91- I STMHKl V OPTIKI TEHUH «■ N JDIUO: ■ SlHÜKCTKNIJ'htULt.DV.JiZiCrfALJl ■ KWlirETNASTti;L»i>IOKVlH.IE ZA KOBElffiklSKA ■ SrfKjfaJvm Fflt'-u.ED;4K!>-|T,itt™: UiE ■ KViU-ITETNE KONTAKTNE LEČE ■ CtSTlU Z^ KONTAKTNE L£fiE ■ SütiCNA OtALAPHiiriAN'H FYX> ™ite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba pnpncn 17 pdcerniu naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih -- oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti AKCIJ SE WE SESTEVAJO tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. FARAON S POPUSTOM NA KARTICI Iztzzeua/ ^V&uma/ SKI HAUT i |f ©č-r> informacije