"in
■o
Im
im
im
lo
-r-Sr-
INTERVJU
80-letni Alojz Snedič najboljši v teku na 100 metrov
Str. 22-23
PRILOGA
NASA TEMA
NA PRAZNIČNEM OBISKU V OBČINI ŠMARTNO OB PAKI
V boj za županske stolčke
Str. 24-25
Občina Šmartno ob Paki
Str. 12-13
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 45 / Leto 77 / 10. november 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si
Kdo bo sedel na direktorski stol celjske bolnišnice?
»Politična eksekucija je bila uspešna,« je bil prvi komentar dosedanjega strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje Franca Vindišarja na njegovo ponedeljkovo razrešitev. Poleg njega je svet zavoda bolnišnice razrešil tudi poslovnega direktorja Aleksandra Svetelška. Oba sta sicer pred tedni že ponudila svoj odstop zaradi primera zamenjave identitete dveh bolnikov, ki se je zgodil v bolnišnici. Takrat je svet o njunih odstopih odločal, vendar člani sveta odstopa niso izglasovali. Sta pa Vindišar in Svetelšek nato odstopni izjavi preklicala, a sta bila v ponedeljek ne glede na to razrešena. Str. 3
Foto-Andraž Purg - GrupA ŠALEŠKA DOLINA
Se tretja razvojna os spet odmika? Str. 2
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
Planinske koče v novi preobleki Str. 8
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Politična eksekucija je bila uspešna. Oba sva bila razrešena s petimi glasovi za in z enim vzdržanim. Odstopni izjavi sva preklicala, svet zavoda tega ni sprejel.«
Franc Vindišar, odstavljeni strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje
»Dobro se spomnim zdravnika, ki mi je pred štiridesetimi leti rekel, da s takšnim kolenom ne morem več igrati. Še dobro, da ga nisem poslušal. Če bi ga, bi že zdavnaj umrl.«
Alojz Snedič, pri osemdesetih letih najboljši na Balkanu v teku na 100 metrov
»Ni mi žal, da sem življenje posvetil duhovniškemu poklicu. To je način življenja, ki sicer terja določena odrekanja, a prinaša veliko zadovoljstva.«
Ivan Napret, župnik v Šmartnem ob Paki
»Ker trasa hitre ceste pelje mimo naše občine, je v naši lokalni skupnosti za rušenje predvidenih dvajset stanovanjskih hiš in še približno petdeset gospodarskih poslopij ter pomožnih objektov.«
Janko Kopušar, župan Šmartna ob Paki
»Poudarjamo, da je vino delo rok nekoga, zato ga je treba spoštovati. Cenimo ga, uživajmo, a zmerno. Ne prepovedujmo pitja vina, raje izobražujmo. Zavedam se, da nas glede tega čaka še veliko dela.«
Matija Jagrič iz hiše vin Emino
ČETRTEK 1	1 PETEK
j, 10 • ovS! • • • • • •	учЛ^х12 —
SOBOTA I	I NEDELJA
✓ 12	\ 1 / 13
O M
cc <
Avtocesta Gaberke (Foto: MO Velenje)
Nov časovni načrt za gradnjo težko pričakovane hitre ceste
Se tretja razvojna os spet odmika?
Prizadevanja za gradnjo tretje razvojne osi trajajo že desetletja. Šaleški dolini bo hitra cesta zagotovila kakovostno prometno povezavo s Koroško in preostalo Slovenijo. A vse kaže, da gradnja ne bo končana do leta 2026. Predstavniki ministrstva za infrastrukturo so na sestanku z župani Šaleške regije povedali, da bodo do decembra pripravili nov časovni načrt gradnje, ki bo zajel celoten odsek severnega kraka 3. razvojne osi, prav tako odseka od Slovenj Gradca proti Dravogradu in naprej proti Prevaljam. V iniciativi HOČvMO CESTO so ogorčeni, zato napovedujejo dejavnosti za pospešitev gradnje.
BARBARA FURMAN
Kot so po sestanku sporočili predstavniki Darsa, ki za državo gradi tretjo razvojno os, bodo na ministrstvu za infrastrukturo pripravili novela-cijo časovnega načrta gradnje 3. razvojne osi zaradi zamikov, ki jih bodo podrobneje pojasnili predvidoma decembra. Predstavniki iniciative HOČEMO CESTO so nezadovoljni, zato bodo obudili dejavnosti nekdanje Mladinske iniciative za 3. razvojno os.
Nezadovoljstvo
»V iniciativi HOČEMO CESTO z žalostjo ugotavljamo,
da se gradnja odmika. V minulih letih so srečanja koordinacij potekala bolj pogosto, tudi po desetkrat na leto. Na njih so dosledno lahko spremljali uresničevanje časovnega načrta priprav in izvedbe projekta 3. razvojne osi,« poudarja Aljaž Verhovnik. Pravi tudi, da jih občani pogosto sprašujejo o gradnji težko pričakovane hitre ceste, zato bodo vse informacije o tem objavljali na spletnem portalu: www.hocmocesto.si.
»V iniciativi HOČEMO CESTO pričakujemo, da se bodo člani koordinacije za gradnjo
3. razvojne osi srečevali pogosteje, vsaj vsaka dva meseca. Zato bomo pripravili nov semafor za spremljanje spremenjene časovnice gradnje. Prav tako bomo organizirali okroglo mizo, na katero bomo povabili vse pristojne službe, ki so povezane s projektom 3. razvojne osi,« še dodaja Verhovnik.
Nezadovoljen je tudi vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Jani Prednik, ki je na Dars in ministra za infrastrukturo Bojana Kumra naslovil javno pismo, v katerem je zahteval podrobnejše informacije o predvidenih dejavnostih glede gradnje hitre ceste v naslednjih treh letih.
Kaj se dogaja na
terenu?
Del trase tretje razvojne osi sever, ki poteka od priključka na avtocesto v Šentrupertu do Slovenj Gradca, je razdeljen na dva dela. Prvi odsek je dolg približno 14 kilometrov, od priključka Šentrupert na avtocesti A1 (Šentilj-Koper) do priključka Velenje jug.
Drugi odsek je dolg 17,5 kilometra, od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug.
Na trasi Velenje-Slovenj Gradec se je gradnja že začela, ob Škalskem jezeru in na Konovem naj bi se v prvih mesecih naslednjega leta, prav tako na trasi Šen-trupert-Velenje. Kot so še pojasnili predstavniki ministrstva za infrastrukturo, na trasi Velenje-Slovenj Gradec pripravljajo projekt za cestni odsek od Hartla do mestnega stadiona, do konca leta bodo vložili dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, za območje ob Škalskem jezeru so ga že pridobili. Delovni stroji bodo tam začeli brneti leta 2023. Za območji Škal in Velunja so vložili dokumentacijo za gradbeno dovoljenje, izvajalca cestnih del bodo izbrali na začetku naslednjega leta. Prav tako je že pripravljeno gradbeno dovoljenje za navezovalno cesto na Konovo, in sicer vključno s tunelom do Sela pri Velenju. Cesto bodo začeli graditi naslednje leto.
Vrata odprla Hiša Gustav
ŠENTJUR - Dom upokojencev je sprejel prve uporabnike Hiše Gustav. Gre za prizidek doma, v katerem je osem mest za zagotavljanje dnevnih oblik varstva starejših in deset mest za začasne namestitve oseb, starejših od 65 let. Center bo odprt vse delovne dni od ponedeljka do petka. Za obe storitvi so prosta mesta še na voljo.
Naložba v novogradnjo je bila vredna nekaj manj kot 1,5 milijona evrov, od tega je dom približno milijon evrov prejel iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, približno 265 tisoč evrov je prispevala država. Direktorica šentjurskega doma upokojencev mag. Vesna Vodišek Razboršek je povedala, da je v Hiši Gustav dobilo delo pet zaposlenih, v tej ustanovi pa sicer ves čas išče bolničarje in srednje medicinske sestre, ki jih je na trgu dela zelo težko najti.
Dnevno varstvo je sodobna oblika pomoči starejšim, ki živijo doma in želijo nekaj ur dnevno preživeti v družbi ali potrebujejo občasno pomoč in pozornost, morda že težje skrbijo zase in jim hišna ter gospodinjska opravila predstavljajo prevelik napor. Starejšim je s pomočjo dnevnih dejavnosti v centru omogočeno druženje z drugimi ljudmi, ob čemer lahko čim dlje ostanejo v domačem okolju.
Začasne namestitve so oblika celodnevnega institucionalnega varstva. Namenjene so posameznikom, ki zaradi odsotnosti ali dopusta svojcev, čakanja na odobritev na zdraviliško zdravljenje in posameznikom, ki potrebujejo storitev zaradi akutnega poslabšanja zdravja nimajo zagotovljene oskrbe. V času kratkotrajne namestitve, ki praviloma traja do tri mesece, bodo v šentjurskem domu starostnikom nudili namestitev, organizirano prehrano, osnovno in dodatno oskrbo, zdravstveno nego, po potrebi fizio-terapevtsko in delovnoterapevtsko obravnavo ter vključevanje v dnevne in tedenske dejavnosti v sklopu domskega varstva. TS
Kmalu znano, kdo bo prejel priznanja
Čez nekaj dni bodo v Laškem podelili priznanja zmagovalnim de-stinacijam 31. natečaja Moja dežela - lepa in gostoljubna.
Tokratni natečaj je imel slogan Kjer je zdravje doma, s čimer so organizatorji želeli poleg slovenskih lepot in gostoljubnosti poudariti tudi, da je Slovenija država, v kateri pripisujemo velik pomen zdravemu načinu življenja in spoštovanju načel trajnostnega povezovanja z naravo Novost letošnjega natečaja je bila tudi nova kategorija Izletniške točke. Med no-miniranci je več krajev in točk v naši regiji. Tako sta med večjimi mesti nominirana Celje in Velenje, med
srednjimi mesti so nomi-nirane Slovenske Konjice, med zdraviliškimi kraji pa Rogaška Slatina, Dobrna in Podčetrtek. Med tematskimi potmi je med nominiranci Pot med krošnjami, med izletniškimi točkami pa Zička kartu-zija, ter med mladinskimi prenočišči MCC Hostel Celje.
SŠol
yy
AKTUALNO
3
Kdo bo sedel na direktorski stol?
Spet menjavi v vrhu celjske bolnišnice
Na naše vprašanje, ali je sistemski nadzor, ki je bil uveden na podlagi primera zamenjave identitete bolnikov, že pokazal kakšne nepravilnosti, so nam na Ministrstvu RS za zdravje dejali, da še ni končan, zato informacij ne morejo podati. O tem, kakšne predloge in ukrepe je morebiti uvedla Zdravniška zbornica Slovenije, pa nam je le-ta odgovorila le, da je skladno s pooblastili imenovala člana v komisijo za izvedbo sistemskega nadzora in naj se za druge informacije obrnemo na ministrstvo za zdravje. Na Policijski upravi Celje so nam odgovorili, da kriminalistična preiskava še ni končana.
»Politična eksekucija je bila uspešna,« je bil prvi komentar dosedanjega strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje Franca Vindišarja na njegovo ponedeljkovo razrešitev. Poleg njega je svet zavoda bolnišnice razrešil tudi poslovnega direktorja Aleksandra Svetelška. Oba sta sicer pred tedni že ponudila svoj odstop zaradi primera zamenjave identitete dveh bolnikov, ki se je zgodil v bolnišnici. Takrat je svet o njunih odstopih odločal, vendar člani sveta takrat odstopa niso izglasovali. Sta pa Vindišar in Svetelšek nato odstopni izjavi preklicala, a sta bila v ponedeljek ne glede na to razrešena. Vmes je vlada spremenila tudi sestavo sveta.
SIMONA SOLINIC
Vzrok ponedeljkovega dogajanja na seji sveta je v septembrskem dogodku z zamenjavo identitete bolnikov, a verjetno tudi v političnem preigravanju. Vindišar je bil v času vlade Janeza Janše eden prvih mož na Ministrstvu RS za zdravje, Svetelšek je bil prav tako imenovan v času Janševe vlade. Več kot očitno je, da oba tudi zaradi politike ne uživata več zaupanja sedanjega zdravstvenega ministra Danijela Bešića Loredana.
Nesrečna zamenjava in »pogrom«
Ko so sredi septembra iz Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zidanem Mostu z reševalnim vozilom Zdravstvenega doma Sevnica v celjsko bolnišnico pripeljali starejša bolnika, so v postopku zamenjali njuni dokumentaciji in tako je prišlo do zamenjave njunih identitet. Strokovni nadzor v bolnišnici je pokazal, da je do zamenjave bolnikov prišlo v triažnem prostoru urgentne-ga centra celjske bolnišnice ob predaji bolnikov med reševalcema ZD Sevnica v triažo. V sevniškem zdravstvenem domu in domu upokojencev so si glede krivde oprali roke, svoj del odgovornosti je javno prevzela le celjska bolnišnica.
Čeprav se nadzor in kriminalistična preiskava še nista
končala, se je nad celjsko bolnišnico zgodil »pogrom«, kot se je slikovito izrazil Vindišar: »Dogodek obžalujemo in ne bi se smel zgoditi. S svojci smo uspeli ustvariti odnos in priti do ustreznih zaključkov. Z njimi smo v popolnoma drugačnem odnosu kot z ministrstvom ...« Spomnimo, da sta po zamenjavi identitete oba bolnika umrla.
Preklic odstopnih
izjav
Svetelšek in Vindišar sta septembra svetu zavoda bolnišnice ponudila odstopni izjavi, vendar ju svet zavoda v tedanji sestavi ni izglasoval. Nato je več kot očitno prišlo tudi do političnega preračunavanja, saj je vlada nekaj članov sveta zavoda zamenjala. Tako so v ponedeljek na seji prvič sodelovali novoimenovani člani dr. Tomaž Subotič, Mojca Kert in Petra Mencigar Cvar. Subotič je tudi novi predsednik sveta zavoda.
Zadeva se ni zapletla samo politično, ampak tudi zato, ker sta Svetelšek in Vindišar pred ponedeljkovo sejo sveta zavoda svoji odstopni izjavi preklicala. Nekateri so v tem videli tudi možnost, da bi lahko od bolnišnice terjala odškodnino zaradi razrešitve, toda Vindišar poudarja, da ne bo vlagal tožbe, medtem ko Svetelšek na dan seje
5	soglasno podporo članov sveta zavoda je v ponedeljek v. d. direktorja za obdobje 6 mesecev postal dr. Dragan Kovačić, dr. med., v. d. strokovnega direktorja za obdobje
6	mesecev pa prof. dr. Radko Komadina, dr. med., višji svetnik. V tem obdobju bo bolnišnica v skladu s statutom razpisala prosti delovni mesti direktorja in strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje. Kovačič je sicer predstojnik Kardiološkega oddelka, Komadina pa specialist splošne kirurgije in specialist travmatologije. Oba sta priznana in dolgoletna zdravnika in oba sta ti funkciji do zdaj že opravljala.
sveta zavoda izjav ni dajal. Mimogrede, Vindišar je bil javnosti ves čas svojega delovanja na voljo, tudi za neprijetna vprašanja, medtem ko je naša medijska hiša Svetelška po njegovem imenovanju večkrat prosila za intervju, da bi bralcem pojasnil nekatere stvari, ki so za celjsko regijo pomembne, saj je bolnišnica osrednja ustanova na Celjskem. Tega intervjuja nikoli nismo dočakali. Prvič v zgodovini medija se je zgodilo, da direktor največje bolnišnice v regiji za bralce, ki so tudi
Ponedeljkova seja sveta zavoda v novi sestavi. In v drugačnem vzdušju ... (Foto: SŠol)
uporabniki storitev bolnišnice, ni bil pripravljen podati intervjuja.
Na »nož« z
ministrom?
A vrnimo se k njuni razrešitvi. Svetelšek tudi o njej v ponedeljek ni dajal izjav, bolj zgovoren je bil Vindišar. »Politična eksekucija je bila uspešna. Oba sva bila razrešena s petimi glasovi za in z enim vzdržanim. Odstopni izjavi sva preklicala, svet zavoda tega ni sprejel,« je dejal Vindišar. Po razrešitvi ostaja v bolnišnici, v zdravstvu dela že 28 let: »Vračam se na travmatologijo, kjer bom nekaj časa, potem bomo videli, kako naprej.«
Na vprašanje Novega tednika, zakaj sta s Svetelškom odstopni izjavi preklicala, je odgovoril, da je razlog preprost: »Šlo je za izsiljeno odstopno izjavo, za katero stoji minister za zdravje. Po septembrskem dogodku z zamenjavo identitete bolnikov se je izkazalo, da je bila odstopna izjava preuranjena, kar so potrdili tudi strokovnjaki s področja kakovosti in varnosti v zdravstvu, ne nazadnje je odstopni izjavi nasprotoval tudi strokovni svet bolnišnice, razen enega člana. Še vedno ni rezultatov zunanjega nadzora. Naš predlog je bil, da bi počakali do razjasnitve vseh okoliščin. Če bi bilo nedvoumno in za-
nesljivo dokazano, da je za zamenjavo identitet bolnikov kriva izključno bolnišnica, sem bil pripravljen takoj odstopiti,« pravi Vindišar.
»Resnično obžalujem, da je zaradi septembrskega dogodka prišlo do pogroma nad bolnišnico. Vemo, da se napake v zdravstvu dogajajo, a skrbi me, kakšne bodo posledice. Bojim se, da bo prišlo do skrivanja, kar je napačna pot. Iz vsake napake se moramo nekaj naučiti,« dodaja Vindišar.
Skrhani poslovanje
in odnosi
Na ponedeljkovi seji sveta zavoda razrešitev ni bila edina točka, na dnevnem redu je bila tudi predstavitev rezultatov poslovanja, ki niso bleščeči, govorili so tudi o akcijskem načrtu za obvladovanje čakalnih dob, o predlogu za potrditev posebnih programov. Na seji so opozorili na resnost problema likvidnosti in na visoke izgube iz poslovanja. Bolnišnica naj bi imela več kot 7 milijonov tekoče izgube in 6 milijonov zapadlih obveznosti.
»Niti ena krivulja ne gre v pravo smer, bolnišnica je v izjemno slabi koži. Stanje v Celju je v primerjavi z drugimi slovenskimi bolnišnicami zelo slabo. Vodstvo tako čaka težko delo, kako priti iz tega. Treba bo spremeniti marsikaj,« pravi Vindišar in dodaja,
da je že julija tudi sam pripravil program, kako bi razširili program dela na različnih področjih. Svet zavoda naj bi ga potrdil že avgusta: »Toda do zdaj ni bilo narejeno še nič,« je jasen Vindišar.
Slabo poslovanje ni edino, ki ruši ugled bolnišnice, ki je ena največjih delodajalk na Celjskem, ampak tudi odnosi. »Odnosi so problematični, precej drugačni kot so bili pred epidemijo,« pravi Vindišar. Toda o skrhanih odnosih se - roko na srce - v bolnišnici govori že vrsto let, ne glede na to, kdo jo je vodil. Mnogi iz vrst zdravnikov in drugega (ne) medicinskega osebja nam neuradno že več kot deset let govorijo tudi o tem, kako tudi mladi zdravniki na nekaterih oddelkih ne morejo vedno napredovati v primerjavi s starejšimi kolegi, da nekateri predstojniki predolgo vztrajajo na svojih stolčkih, kako medicinske sestre opravljajo delo, ki je v resnici delo zdravnikov, kako »šibajo« tudi anonimke, če kdo opozori na nepravilnosti, in podobno. Na posameznih oddelkih naj bi dobesedno vrelo, mnogi naj bi zato tudi odšli. Vsi pa omenjajo strah -da se to vedno izraža tudi pri skrbi za bolnike. Poznavalci razmer v celjski bolnišnici tako pravijo, da ne bo le ureditev poslovanja ključna naloga novega vodstva, ampak tudi ureditev odnosov.
4
GOSPODARSTVO
Cetis že v prvem polletju presegel lanske poslovne rezultate
Izjemna rast prihodkov in dobička
Cetis je v svoj strateški načrt, ki ga je sprejel lani, zapisal, da bo do leta 2025 v primerjavi z letom 2020 prihodke povečal za 30 odstotkov, delež izvoza pa na 70 odstotkov. Načrt bo najbrž moral spremeniti, saj je že v prvem letošnjem polletju zabeležil veliko večjo rast prihodkov od predvidene, povečal je tudi delež prodaje na tujih trgih. V podjetju pravijo, da zaradi pravil Ljubljanske borze ne morejo razkriti, kakšne prihodke in tudi čisti dobiček pričakujejo do konca leta. Prav tako ne morejo pojasniti, kateri so bili razlogi za tolikšno rast v prvih šestih mesecih.
JANJA INTIHAR
Poglejmo najprej rezultate poslovanja v letu 2021. Matična družba Cetis, ki je lani prvič poslovala brez programa komercialnih tiskovin - te je namreč s še nekaterimi tovrstnimi proizvodnjami v drugih družbah konec leta 2020 združila v hčerinskem podjetju Cetis Flex - je imela 30 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 3,6 milijona evrov čistega dobička. Več kot polovico oziroma 52,5 odstotka prihodkov je ustvarila na tujih trgih, največ v Afriki, Evropski uniji in Srednji Ameriki. Skupina Cetis, v kateri je že devet podjetij, ki delujejo na trgu rešitev varnostnih in komercialnih tiskovin ter embalaže, je lani ustvarila 78,3 milijona evrov prihodkov od prodaje in leto zaključila s 7,2 milijona evrov čistega dobička. Razmerje med prodajo doma in izvozom je bilo približno takšno kot v matični družbi.
Uspešni doma in v
tujini
Lani je Cetisu kljub težavam na nabavnem področju ter visoki rasti cen materialov
uspelo zagotavljati nemoteno proizvodnjo, obdržati projekte ter podpisati nekaj novih pogodb. Med drugim je sklenil dolgoročno pogodbo za dobavo potnih listin Liberiji, pogodbo za izdelavo biome-tričnih potnih listin je podpisal tudi s Hondurasom ter začel priprave na izdelovanje mehiških potnih listov. Uspešen je bil tudi doma, kjer je z državo podpisal dve desetletni pogodbi, in sicer za izdajo bi-ometrične osebne izkaznice in izdajo dovoljenj za bivanje.
Vsi novi projekti, vključno s tistimi, ki jih izvaja že nekaj let, so očitno letošnje poslovanje Cetisa pognali v nebo. Podjetje je namreč že v prvi polovici leta ustvarilo 31,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 17 milijonov evrov ali 123 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju in približno milijon evrov več kot v vsem lanskem letu. Delež prodaje na tujih trgih se je z lanskih 48 povečal na 57 odstotkov. Še višjo rast kot pri prihodkih so v Cetisu zabeležili pri čistem dobičku. Lani je v prvi polovici leta
Cetis je vedno bolj uspešen tudi v Liberiji, kjer je lani zaradi širitve posla odprl svoje podjetje. Med večjimi projekti je poleg tiskanja potnih listov tudi izdaja 60 tisoč delovnih dovoljenj za tujce. Septembra so v Liberiji pripravili celo posebno slovesnost, na kateri so predstavili ta projekt. Na fotografiji z leve: izvršni direktor Cetisa Roman Žnidarič, predsednik Liberije George M. Weah in liberijski minister za delo Charles Gibson. (Foto: arhiv Cetis)
znašal 2,7 milijona evrov, v vsem letu 3,6 milijona evrov, letos pa v prvih šestih mesecih kar 9,9 milijona evrov.
Zaradi tolikšne rasti prihodkov in čistega dobička matične družbe je v prvem polletju veliko rast zabeležila tudi Skupina Cetis. Imela je 60 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 62 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček
je znašal 12 milijonov evrov in je bil od lanskega v prvem poletju višji za 7,7 milijona evrov. Skupina je delež prodaje na tujih trgih letos povečala za tri odstotne točke.
Delovna dovoljenja za Liberijo
Ob Sloveniji in državah Evropske unije strateška trga Cetisa še naprej ostajata Srednja Amerika in Afrika, kjer
je v zadnjem obdobju še zlasti uspešen v Liberiji. Leta 2019 je za to državo začel tiskati potne liste. Predlani je projekt razširil še na druge storitve ter zaradi uspešnega partnerskega sodelovanja pridobil petletno koncesijo za tiskanje potnih listov. Zaradi širitve posla je lani v Liberiji odprl tudi svoje podjetje ter v projektu javno-zasebnega partnerstva podpisal petletno
pogodbo za izdajo 60 tisoč delovnih dovoljenj za tujce. Pogodba vključuje tudi vzpostavitev sistema, s katerim bo celjsko podjetje digitaliziralo pridobivanje dovoljenj, ki so jih doslej izvajali ročno. Septembra so v Liberiji pripravili celo posebno slovesnost, na kateri je predsednik države George M. Weah uradno predstavil ta projekt ter za izvajalca imenoval Cetis.
Trenutno največ delavcev potrebujejo gradbena podjetja. Največ povpraševanja je za preprosta dela pri visokih gradnjah, kjer je razpisanih 852 prostih delovnih mest, in pri nizkih gradnjah, kjer potrebujejo 299 delavcev. (Foto: arhiv Voc)
Brezposelnost nekoliko višja
V oktobru se je število brezposelnih spet nekoliko zvišalo. Konec meseca je bilo na republiškem zavodu za zaposlovanje registriranih 52.991 oseb, kar je 1,8 odstotka več kot septembra letos, a za petino manj kot oktobra lani. Porast števila brezposelnih so zabeležili v večini območnih služb zavoda. V celjski je bil porast drugi največji v državi. Znašal je 3,2 odstotka.
Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo konec oktobra v celjski območni službi registriranih 6.091 brezposelnih oseb, kar je 15,4 odstotka manj kot v enakem času lani. V velenjski območni službi, ki ima poleg savinj-
sko-šaleške regije pod svojim okriljem tudi koroško regijo, so imeli v svojih evidencah zapisanih 3.335 oseb, kar je 13,2 odstotka manj kot konec lanskega oktobra. V celjski in velenjski območni službi so v primerjavi z drugimi slovenskimi
regijami zabeležili najmanjši upad števila brezposelnih na medletni ravni.
Delodajalci so v oktobru zavodu sporočili manj prostih delovnih mest kot prejšnje mesece. Delavce še vedno iščejo gradbena podjetja in
podjetja s področja predelovalne industrije ter zdravstva in socialnega varstva. Največ povpraševanja je za preprosta dela pri visokih gradnjah, kjer je razpisanih 852 prostih delovnih mest, in pri nizkih gradnjah, kjer trenutno potrebujejo 299 delavcev. V proizvodnih dejavnostih je na voljo 756 delovnih mest, primanjkuje tudi čistilcev in strežnikov v hotelih, voznikov vlačilcev in težkih tovornjakov, varilcev, strokovnjakov za zdravstveno nego in tudi prodajalcev.	JI
Zamenjava vodstva v HTZ
Premogovnik Velenje se je odločil za zamenjavo vodstva v svoji hčerinski družbi HTZ, ki že nekaj časa svojo dejavnost osredotoča predvsem na področje obnovljivih virov energije. Nino Mauhler je na direktorskem mestu zamenjala Staška Velikonja.
Kot so navedli v Premogovniku Velenje, je Nina Mauhler, ki je družbo HTZ vodila od junija 2020, sporazumno prekinila svoj mandat. Nova generalna direktorica Staška Velikonja je v družbah Skupine Premogovnik Velenje zaposlena že več kot 25 let.
Družba HTZ je na področju zelene energije v zadnjem obdobju sodelovala pri izvedbi dveh velikih in pomembnih projektov. Po uspešni postavitvi sončne elektrarne v Prapretnem, ki je trenutno največja v Sloveniji in je od aprila že priključena v omrežje, je julija letos končala gradnjo tako imenovanega petega segmenta Sončne elektrarne Zlatoličje z nazivno močjo 2,5 megavata.
GOSPODARSTVO
5
Deset let in skromno poplačilo upnikov
Končan stečaj radeške papirnice
Po desetih letih se je končal stečaj podjetja Radeče papir. Že od leta 2014 njegovo dejavnost nadaljuje družba Radeče papir nova v lasti finančnega holdinga Emkaan Investments iz Dubaja. Upnikom, ki so prijavili malo več kot 91 milijonov evrov terjatev, od katerih jih je stečajni upravitelj Borut Soklič priznal manj kot polovico, je bilo vrnjenega malo denarja.
JANJA INTIHAR
Radeška papirnica je bila že pred stečajem v prisilni poravnavi. Stečaj je predla-
galo takratno vodstvo, ker je zaradi pomanjkanja denarja moralo ustaviti proizvodnjo.
Ob stečaju je podjetje zaposlovalo 370 delavcev. Po dveh letih mirovanja je papirnica februarja 2014 spet začela delati. Stavbe in stroje je kupil sklad Emkaan Investments iz Dubaja. Za papirnico in njeno hčerinsko družbo Muflon, ki ni bila v stečaju, je plačal 5,1 milijona evrov, kar je krepko manj, kot je bilo podjetje vredno. Skupna tržna vrednost njegovega premoženja je bila namreč ocenjena na
približno 43 milijonov evrov, likvidacijska pa na malo več kot 21 milijonov evrov.
Arabski lastnik, ki je papirniško industrijo v Radečah nadaljeval v okviru novega podjetja Radeče papir nova, je ob nakupu obljubil, da bo še nekajkrat toliko denarja, kot je znašala kupnina, vložil v zagon proizvodnje in zaposlil 200 delavcev. Posrednik pri prodaji je bil Igor Rakuša, podjetnik s Pragerskega, ki je
potem postal direktor novega podjetja. Kmalu se je z lastniki razšel in proti nekdanjemu delodajalcu začel vlagati kazenske ovadbe, v katerih zahteva vračilo dolga in plačilo odškodnine v vrednosti nekaj milijonov evrov. Predlagal je tudi uvedbo prisilne poravnave v družbi, a je sodišče odločanje o tem ustavilo, dokler ne bodo končani pravdni postopki.
Izguba zaradi
dragih surovin in
energije
Nov zagon papirnice se je začel z nekajkrat manjšim številom zaposlenih kot ob stečaju. Do danes se je število zaposlenih povečalo na malo več kot 180. Družba posluje solidno, lani je ustvarila 31 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 4,5 milijona več kot leto prej. Malo manj kot dve tretjini prometa je ustvarila v tujini. Leto je zaključila s kar 2,9 milijona evrov izgube. Kot navaja vodstvo, je takšen rezultat posledica pandemije ter visokih cen surovin in energentov, ki jih ni uspela vključiti v cene svojih izdelkov. Na poslovanje naj bi tudi vplival še vedno nerazrešen spor z nekdanjim direk-
torjem, zaradi česar naj bi se podjetju poslabšal položaj pri bankah in zavarovalnicah.
Podjetje Radeče papir je bilo med desetimi podjetji s Celjskega, ki so izkopala največjo luknjo v slovenskih bankah. V začetku leta 2015 je bilo iz bank na DUTB prenesenega 14 milijonov evrov dolga, ki ga je imela papirnica.
Malo denarja za upnike
Stečajni upravitelj je malo več kot 600 upnikom priznal 42,5 milijona evrov terjatev, od tega je bilo 2,7 milijona evrov prednostnih, 20 milijonov evrov zavarovanih in 19,5 milijona evrov navadnih. Pogojno je priznal tudi 14,3 milijona evrov terjatev. Največji delež terjatev, znašal je 31 odstotkov, je bil poplačan delavcem. Upniki, ki so imeli svoje terjatve zavarovane, so dobili poplačanega 7,7 odstotka dolga, poplačilo navadnih terjatev je bilo manjše od dveh odstotkov.
Stroški stečaja družbe Radeče papir so znašali 1,7 milijona evrov.
Tradicijo izdelovanja papirja po stečaju družbe Radeče papir nadaljuje podjetje Radeče papir nova, ki je v lasti investicijske družbe iz Dubaja. (Foto: SHERPA)
Bo malim delničarjem Uniorja uspelo?
Uprava Uniorja je na zahtevo slovensko-češkega poslovneža Tomaža Subotiča, družb Železar Štore in Port Naložbe ter društva Mali delničarji Slovenije (MDS) sklicala izredno skupščino delničarjev. Razlog je nedavni odstop članov nadzornega sveta Boštjana Napasta in Borisa Brdnika. Delničarji, ki so zahtevali sklic skupščine, so še predlagali, naj lastniki na seji odločijo tudi o umiku malo manj kot 70 tisoč lastnih delnic, ker naj bi po njihovem prepričanju bile pridobljene nezakonito.
V pojasnilu ob sklicu seje je uprava Uniorja navedla, da trditve o nezakonito pridobljenih delnicah ne držijo. Zapisala je, da je bilo glede na razsodbe sodišč pridobivanje lastnih delnic dopustno na podlagi pooblastil skupščine na sejah v letih 2007 in 2009.
Predlagajo Tomaža
Subotiča
Izredna seja bo 8. decembra, dnevni red bo takšen, kot so
ga predlagali Tomaž Subotič, družbi Železar Štore in Port Naložbe ter društvo MDS, ki imajo skupaj 5,2 odstotka delnic Uniorja. Boštjan Napast, ki ga je za člana nadzornega sveta zreške družbe predlagal Slovenski državni holding (SDH), je odstopil v začetku oktobra. V skladu s pravili namreč kot predsednik uprave državne Luke Koper ne more biti nadzornik v družbi, v kateri je SDH največji lastnik. Predlagatelji želijo, da bi delničarji namesto Boštjana Napasta za novega člana nadzornega sveta imenovali doktorja znanosti Tomaža Subotiča, ki že več kot tri desetletja vodi češko podjetje Intertrade, zelo dejaven je tudi v slovenskem gospodarstvu. Bil je član nadzornih svetov v Banki Celje, Etolu, Radenski, Cinkarni Celje in še nekaterih drugih družbah. V Uniorju je z malo manj kot 3-odstotnim deležem največji posamični lastnik.
Kot je znano, je prejšnji mesec odstopil tudi Boris Br-dnik, ki je bil v nadzornem svetu predstavnik delavcev. 1. novembra je postal direktor
odvisnega podjetja Unior IN in zaradi nasprotja interesov nalog člana nadzornega sveta ni smel več opravljati. Zaposleni so kot svojega novega predstavnika že izbrali Milana Potočnika, sicer predsednika sveta delavcev, s čimer se bodo na seji skupščine seznanili tudi delničarji.
Manj političen
nadzorni svet
Sedanji nadzorni svet, v katerem so še direktor mariborske Snage Franc Dover, Simona Razvornik Škofič iz SDH in nekdanja poslanka SMC Andreja Potočnik, so lastniki Uniorja imenovali na lanski junijski seji skupščine. Njihovo imenovanje je med manjšimi delničarji na čelu s Tomažem Subotičem in Društvom MDS povzročilo veliko nejevolje. Želeli so namreč, da bi bil nov nadzorni svet manj političen in bi bolj ustrezal lastniški sestavi Uniorja. Predlagali so svoje kandidate, a so njihove predloge preglasovali SDH, Kapitalska družba in nekaj drugih malih delničarjev. Jim bo tokrat uspelo?	JI
Že trideset let enaka načela
V Narodnem domu v Celju bo nocoj proslava ob 30-letnici delovanja Kluba podjetnikov Zlatorog. Ob tej priložnosti bo vodstvo kluba opozorilo tudi na delo, opravljeno v minulih letih, ter predstavilo načrte.
Klub podjetnikov Zlatorog je eden najstarejših in najbolj dejavnih tovrstnih klubov v Sloveniji. Njegova posebnost je tudi, da člani niso le pred-
stavniki gospodarstva, ampak vsi, ki razmišljajo podjetno, od zdravnikov do kulturnikov. Klub je bil ustanovljen marca 1992 pri Mlinarjevem Janezu na Teharjah, ustanovnih članov je bilo 60. Trenutno ima 120 članov, od aprila letos je njegov predsednik Vladan Mladenovič. Klub ima že od ustanovitve enaka načela, na prvem mestu sta etika in morala.	JI
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Sistem Kolesce vedno bolj razširjen, a s pomanjkljivostmi
Slabo vzdrževana kolesa jezijo uporabnike
Podobnih prizorov, kot je ta ce mesta Grevenbroich, v ne manjka. (Foto: VK)
»Namesto da postavljate nove postaje, raje najprej kupite več koles, obstoječa pa popravite, da bodo za uporabnike varna. Kakovost izposoje koles je v zadnjem času zelo padla.« To je eden od komentarjev na FB-strani ob novici iz Mestne občine Celje (MOC), da širi sistem izposoje koles Kolesce tudi v primestna naselja. Da dobro zamišljen sistem ne deluje najbolje, se strinjajo tisti, ki si redno izposojajo kolesa, zato je na te težave na dveh sejah celjskega mestnega sveta opozoril tudi svetnik Levice Samo Seničar. Zakaj toliko pomanjkljivosti, smo vprašali MOC in družbo Nomago, ki upravlja sistem, ki je del mreže Nextbike.
TATJANA CVIRN
V Celju je bil sistem izposoje javnih koles uveden leta 2018. Naložbo je občina financirala tudi z evropskimi sredstvi. Takrat je kupila sto koles, od tega 34 električnih. Najeti in vrniti jih je bilo mogoče na 17 postajah. V naslednjih letih se
je mreža postaj širila, dobili so jih tudi v sosednjih občinah. Danes si je kolo mogoče izposoditi na 35 postajah v Celju, kjer je na voljo 221 koles, večinoma električnih.
Število uporabnikov sistema narašča in po zadnjih podatkih
jih je v MOC registriranih že več kot 14 tisoč. Cene najema so ugodne (letna naročnina je 10 oziroma 20 evrov, če si želimo izposojati tudi električna kolesa, in v obeh primerih je dnevni polurni najem brezplačen). Za Šmartnim v Rožni dolini bodo v teh dneh zaživele še postaje v Škofji vasi (nasproti gostilne Medved), Trnovljah (nasproti sedeža Krajevne skupnosti Trnovlje) in na Lopati (pri avtobusnem postajališču pred razcepom za Galicijo). V sistem je bilo ob tem dodanih še deset novih koles, od tega so štiri električna. Vrednost zadnje naložbe je znašala več kot 72 tisoč evrov.
Posodabljanje koles
A vse ni tako idilično ... Težav je več, od tega, da so kolesa slabo vzdrževana, da so nekatera starejša v zelo slabem stanju, celo nevarna, saj so deli polomljeni, prestave ali zavore ne delujejo dobro, da se nekatera električna na postajah ne pol-
Težave so tudi pri vračanju koles, saj je mogoče navadna kolesa s številčno ključavnico vrniti zgolj v nizka modra stojala. Če so vsa stojala zasedena, je treba kolo prikleniti s ključavnico na polkrožno zanko na stojalu oziroma na drugo kolo ter s pomočjo mobilne aplikacije ali terminala potrditi vračilo. »V nobenem primeru ne smejo uporabniki vračati navadnih koles v visoka zelena stojala za električna kolesa. Ob koncu najema morajo uporabniki kolesa tudi zakleniti s pametno ključavnico, ki je pod sedežem.«
nijo, čeprav lučke kažejo drugače ... Nedavno nas je bralec opozoril, da je na začetku Nove vasi nekaj časa ležalo odvrženo kolo, ki ga niti po dveh dneh in po njegovem klicu na občino ni nihče odpeljal. In to ob tem, da je vsako kolo vidno v sistemu Nextbike. Tudi postaje ne delujejo vedno v redu in posledica je, da ni mogoče vrniti kolesa pravočasno. Da se ob tem pojavlja vandalizem, je žal znano, a to ne bi smel biti izgovor za zmanjševanje števila koles v obtoku, kar so v MOC navedli kot enega glavnih razlogov za pomanjkanje koles in njihovega slabšega stanja. »Vsakodnevno
se srečujemo s krajami koles s postaj, z namernim poškodovanjem, s prijavami o najdenih zavrženih kolesih ob cesti, tudi v Savinji in potokih. Včasih se zgodi, da moramo za reševanje koles iz vode za pomoč zaprositi posebne službe. Opažamo, da gre pri vandalizmu za mlajšo populacijo iz osnovne in srednje šole, kar nas še posebej skrbi.« V odgovoru MOC med drugim navaja, da se zaveda
problematike in napoveduje posodobitev nabora koles. »No-mago kot koncesionar sistema postopoma že zamenjuje starejša kolesa iz začetka delovanja sistema z novimi, kolikor to omogočajo dobave. Zaradi stanja v svetovnem gospodarstvu so se namreč dobavni roki za opremo in rezervne dele nekoliko podaljšali, vendar si prizadevamo, da bi bila nova kolesa na voljo v čim krajšem času.« Za zmanjšanje vandalizma naj bi na postajah sistema Kolesce namestili kamere.
So res vsega krivi
vandali?
Kot trdijo v Nomagu, naj bi bili za občasne negativne uporabniške izkušnje in slabšo kakovost koles krivi vandali. »S tem se povečuje tudi obseg dela v servisni delavnici, kjer si prizadevamo vsako kolo ustrezno popraviti in s tem zagotoviti visoko raven storitve javne izposoje koles,« trdijo v Nomagu. Na vprašanje, zakaj ne kaznujejo neprimerne uporabe oziroma neustreznega odlaganja kolesa, kar se da ugotoviti glede na zabeleženo izposojo, odgovarjajo: »V primeru nepravilnega ravnanja so v skladu z veljavnimi splošnimi pogoji in cenikom sistema določena tudi nadomestila. Ob prvi nepravilnosti uporabniku izdamo ustno ali pisno opozorilo, če se nepravilnosti nadaljujejo, pa v veljavo stopi tudi denarno nadomestilo. V nekaterih hujših primerih vandalizma je v preteklosti že posredovala tudi policija.«
Sicer pa uporabnikom predlagajo, naj ob težavi z najemom, vračilom ali ob napaki na kolesu to sporočijo s pomočjo mobilne aplikacije, elektronskega sporočila ali klica v klicni center. Na voljo je brezplačna telefonska številka 080 15 05, kamor lahko prijavijo težave in posredujejo informacije v zvezi z vandalizmom.
Foto: TC
Zaradi poškodb koles, ki so pretežno posledica nepravilne uporabe in vandalizma, je trenutno iz sistema odvzetih približno 50 koles, ki so v popravilu, kar vpliva na njihovo dostopnost in založenost posameznih postaj.
Občinam 700 evrov povprečnine
Vlada je na 22. seji sprejela sklep o sklenitvi dogovora z reprezentativnimi združenji občin o višini povprečnine za leti 2023 in 2024. Znašala bo 700 evrov.
Predstavniki vlade in reprezentativnih združenj občin so se po daljših pogajanjih sporazumeli o povprečnini za leti 2023 in 2024 v višini 700 evrov in parafirali ta dogovor. Vlada je prisluhnila občinam glede rasti cen in financiranja zakonsko določenih nalog, ki jih opravljajo občine. Slednje so razumele omejitve države glede na trenutne razmere.
Pogovora se je med drugim udeležil župan Občine Podčetrtek Peter Misja, ki je povedal, da so občine sicer želele bistveno višjo povprečnino, država pa je glede na osnutek državnega proračuna predlagala 667 evrov. Prepričan je, da so občine z dogovorom o 700 evrih povprečnine lahko zadovoljne in bodo tako lahko skrbele za naložbe in izboljšave v lokalnem okolju. Po njegovih besedah je še pomembno, da bo državni proračun naložbe v lokalno javno infrastrukturo, ki so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov glede na Zakon o financiranju občin, tudi prihodnje leto sofinanciral v vrednosti osmih odstotkov. Vrednost omenjenega državnega sofinanciranja se je v preteklosti namreč močno spreminjala in je znašala tudi že bistveno manj.
Še o stroških energentov
Glede tega, kako naj bodo občine kos draginji, se bodo njihovi predstavniki novembra pogovarjali v delovni skupini za lokalno samoupravo. Medse so povabili tudi predstavnike ministrstva za infrastrukturo, saj želijo med drugim govoriti o stroških energentov za ogrevanje javnih stavb, med drugim šolskih, kulturnih, zdravstvenih in športnih. »Če bo sprejeta kapica za energente, bomo občine nekoliko lažje premostile stroške. A zaradi višjih stroškov energentov je na primer proračun Občine Podčetrtek, če omenim svoj primer, ob denar za obnovo odseka vsaj ene ceste, kar pomeni, da smo ob približno sto tisoč evrov.«	TS
Poštarji na elektriko
CELJE - Pošta Slovenije se je pridružila prizadevanjem za trajnostno mobilnost v mestu in uvedla svoje prvo brezogljično dostavno območje.
Gre za celjsko mestno jedro v okviru Aškerčeve, Levstikove in Gregorčičeve ulice, Ljubljanske ceste, Trga celjskih knezov, Muzejskega trga, Na okopih, Savinjskega nabrežja, Ulice XIV. divizije in Krekovega trga. Na tem območju dostavljajo poštarji pošiljke z električnimi vozili. To bo letno pomenilo vsaj 40 ton ogljikovega dioksida manj. Pošta Slovenija že več let nadgrajuje vozni park različnih električnih dostavnih vozil, saj si je zadala cilj, da bo delež teh s štirih odstotkov v letu 2018 povečala na 46 odstotkov do leta 2025. V Celju je že elektrificiranega več kot 20 odstotkov voznega parka pošte.	TC
Pošta je svoje električno vozilo predstavila ob Evropskem tednu mobilnosti. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Občina Laško je za prizidek k Zdravstvenemu domu Laško po številnih zapletih vendarle pridobila gradbeno dovoljenje. V občinski upravi upajo, da bodo na razpisu za izbor izvajalca del dobili ponudbo, ki bo ustrezala finančnim zmožnostim občine. (Foto: SHERPA/arhiv NT)
V Rimskih Toplicah raste nova športna dvorana. Končana bo februarja ali marca prihodnje leto. (Foto: NT)
LAŠKO - Sprejet občinski proračun za leto 2023
Pomembne naložbe v polnem zamahu
Občinski svetniki so na zadnji seji v tem mandatu potrdili proračun občine za prihodnje leto. Prihodki so predvideni v višini 27,7 milijona evrov in odhodki v višini 30,5 milijona evrov. Predvidena zadolžitev občine je 2,5 milijona evrov. Leto 2023 bo pestro na naložbenem področju, saj bo občina nadaljevala oziroma začela uresničevati več pomembnejših projektov. Investicijski odhodki so načrtovani v višini 16,5 milijona evrov.
BOJANA AVGUŠTINCIC
Proračun za leto 2023 je optimistično naravnan, pravi župan
Franc Zdolšek: »Računamo, da bomo lahko vse projekte,
ki zamujajo zaradi različnih vzrokov, v polni meri začeli uresničevati. Predvsem mislim na projekte, ki so financirani z evropskimi sredstvi, saj morajo biti vsa ta sredstva porabljena do konca leta 2023.«
Kanalizacija, prizidek, športna dvorana ...
Gre za gradnjo kanalizacije v vrednosti približno štiri milijone evrov, od česar je 2,7 milijo-
na evrov evropskih sredstev. V tem mesecu bo Občina Laško objavila tudi razpis za gradnjo prizidka k Zdravstvenemu domu Laško, za katerega je pristojno ministrstvo odobrilo 1,1 milijona evrov, občina računa še na sofinancerska sredstva Eko sklada. Vrednost gradnje je bila ocenjena na več kot tri milijone evrov, pri čemer končna vrednost projekta še ni znana, saj cene na trgu zelo nihajo, pravi župan. »V neka-
terih občinah so cene gradnje tovrstnih prizidkov presegle tudi 50 odstotkov predvidenih sredstev, zaradi česar so morale občine razpise razveljaviti, projekti pa so zato zastali. Upam, da se bodo razmere v naslednjih mesecih umirile in da bomo tako za gradnjo kanalizacije kot tudi za prizidek dobili primerne ponudbe cen,« dodaja.
Prizidek k zdravstvenemu domu bodo zgradili na mestu, kjer je zdaj parkirišče. Imel bo tri nadstropja. V njem bodo nove ambulante in prostori za dodatne dejavnosti, ki jih opravljajo v zdravstvenem domu. Zagotovili bodo tudi nova parkirna mesta. Naložba mora biti končana do oktobra prihodnje leto.
Hkrati izvajalci končujejo gradnjo dolgo načrtovane in težko pričakovane športne dvorane v Rimskih Toplicah.
Končana bo februarja ali marca prihodnje leto. Tudi za to naložbo, ocenjeno na približno tri milijone evrov, občina še računa na sredstva Eko sklada. Ob osnovni šoli je predvidena tudi ureditev zunanjih športnih površin, kot so igrišča za tenis, odbojko na mivki in rokomet ter atletske površine.
V Občini Laško računajo, da se bodo čim prej začele tudi nekatere državne naložbe. Med slednjimi je gradnja novega mostu čez Savinjo v Rimskih Toplicah, ki bo za kraj pomembna pridobitev. Čim prej si želijo tudi ureditev ceste Hrastnik-Zi-dani Most proti Laškemu z gradnjo novega mostu v Zidanem Mostu ter nadaljevanje gradnje kolesarske povezave od Treme-rij do Laškega. Načrtovani so še protipoplavni ukrepi od Marija Gradca do Udmata ter v Debru in Rečici.
Kapeli povrnili sijaj
FRANKOLOVO - Za vaščane Bezenškovega Bukovja je bila zadnja oktobrska nedelja nadvse slovesna. V velikem številu so se zbrali pri blagoslovu obnovljene kapele, simbolu in družabnem središču te idilične vasice. »Takšne kapele ni daleč naokoli,« je ponosen predsednik Krajevne skupnosti Frankolovo Dušan Horvat.
Stoji sredi vasi v neposredni bližini rojstne hiše stenografa, urednika, pedagoga, založnika in slavista Antona Bezenška, velikega Slovenca, ki so se mu klanjali od Rusije do Španije, še zlasti v Bolgariji, kjer je preživel 36 ustvarjalnih let. Manjšo kapelo, posvečeno Materi Božji, je leta 1854, ko se je rodil Anton Bezenšek, postavil
njegov stric Gašper Vezenšek. Približno štiri desetletja kasneje je Anton dal postaviti kapelo v sedanji podobi. Stari del kapele je ohranil in pred njo postavil večjo z zvonikom. Poimenoval jo je po sv. Cirilu in Metodu. Posvečena je bila 5. septembra 1897.
Do danes je bila kapela že nekajkrat obnovljena, nazadnje leta 1988. Po treh desetletjih se je ponovno pokazala potreba po obnovi in tako so vaščani lansko pomlad zavihali rokave ter se lotili dela. Oblikovali so ožji odbor za obnovo, ki so ga sestavljali Martin Kračun, Leon Gregorc, Martin Vezen-šek in Slavko Vezenšek. »Dela so se lotili strokovno,« poudari Dušan Horvat. Kapelo so izo-
lirali, obnovili fasado, streho, zvonik z zvonom, postavili so razsvetljavo ter uredili okolico. Zahtevna naloga je bila obnova fresk, ki so bile v zelo slabem stanju, saj jih je del že odpadel ali zbledel.
Tudi denar za obnovo (približno 30 tisoč evrov) so krajani zbrali sami. Ob tem so opravili tudi veliko prostovoljnih delovnih ur, medtem ko so strokovna dela zaupali obrtnikom, ki imajo izkušnje pri podobnih obnovah. »Krajani so lahko ponosni na opravljeno delo,« jih pohvali Dušan Horvat. Tudi sami so zadovoljni, da jim je uspelo povrniti sijaj simbolu kraja, ob katerem se obiskovalci radi fotografirajo, domačini pa družijo ob različnih priložnostih. Ob kapeli pripravljajo slavja, maše, blagoslove ...
BA
Blagoslov kapele je ob pomoči domačega župnika patra Branka Cestnika in misijonarja domačina Toneta Ovtarja opravil upokojen celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Prisotni so prisluhnili pesmim Družine Gregorc iz Bezenškovega Bukovja ter mešanemu pevskemu zboru župnije s Frankolovega. (Foto: Jan Gregorc)
Zelena luč za širitev šole
VOJNIK - Osnovna šola Vojnik se sooča s prostorsko stisko. Rešiti jo nameravajo s širitvijo šolske zgradbe oziroma z nadzidavo in gradnjo prizidka. Vojniški občinski svetniki so se na zadnji seji v tem mandati seznanili s projektno nalogo predvidene širitve šole in jo tudi potrdili.
Pomembna pridobitev bo tudi sončna elektrarna, ki jo nameščajo na streho šolske telovadnice v Vojniku in ki bo pokrila potrebe športne dvorane po električni energiji. (Foto: BA)
V projektni nalogi so opredeljene arhitekturna zasnova in prizidava, razširitev in tehnološka posodobitev šolske kuhinje, delna prenova sedanjih prostorov, obnova in dograditev komunalne, energetske in prometne infrastrukture ter zunanja ureditev okolice šole. Ob tem projektna naloga določa tudi energetsko varčno gradnjo in čim večji delež obnovljivih virov energije. Svetniki so se strinjali, da občina nadaljuje dejavnosti za širitev šole. Kot pravi župan Branko Petre, je naslednji korak pridobitev projektanta oziroma arhitekta, ki bo naredil idejno zasnovo, sledila bo priprava projektov
za pridobitev gradbenega dovoljenja ...
Dograditev šole je predvidena v več korakih. Najprej naj bi za dodatno nadstropje zvišali del šolske stavbe. S tem bi pridobili osem učilnic. Sledili bi porušitev montažnega dela šole, kjer je zdaj razredna stopnja, in na istem mestu gradnja novega stolpiča, v katerem bosta poleg učilnic tudi nova kuhinja in jedilnica. Šolska kuhinja bo po posodobitvi zagotavljala pogoje za pripravo potrebnega števila obrokov. To med drugim pomeni pripravo več kot 800 malic in približno 700 kosil.
Rešiti bo treba tudi prometne težave oziroma dostop do
šole, v katero vsakodnevno prihaja približno 700 otrok, med njimi je približno 400 vozačev.
»Upam, da bo občini za načrtovano širitev šole v naslednjem letu uspelo pridobiti projekte in gradbeno dovoljenje. Hkrati bo treba iskati vire financiranja. Upam, da se bo pokazala kakšna priložnost za pridobitev evropskih ali državnih sredstev. V občinskem proračunu za leto 2023 so predvidena sredstva za projektno dokumentacijo,« pravi župan. Če ne bo zapletov, bi se lahko v Osnovni šoli Vojnik dodatnih prostorov razveselili v naslednjih štirih letih.
BA
8
IZ NAŠIH KRAJEV
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA - Planinske koče v novi preobleki
Brez energetskih daleč nad dolino
izgub
Ko se boste naslednjič odpravili na katero od priljubljenih planinskih postojank v naši regiji, je kar nekaj možnosti, da vas bo na vrhu presenetil energetsko obnovljen planinski dom. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je lani objavilo razpis za energetsko in okoljsko obnovo planinskih koč v višini pet milijonov evrov. Nanj se je prijavilo 30 planinskih koč. Denar je ministrstvo odobrilo šestindvajsetim projektom. Nekaj jih je tudi iz naše bližine.
ŠPELA OŽIR
Med investitorji oziroma prejemniki sredstev sta planinski koči Frischaufov dom na Okrešlju in Mozirska koča na Golteh, ki sta pred leti pogoreli v požaru. Zaradi zahtevnosti gradnje in velikega finančnega vložka bosta za planince ponovno odprti predvidoma prihodnje leto. »V Planinski zvezi Slovenije in tudi v društvih ter planinskih kočah smo
»Obenem si želimo še kakšen podoben razpis v prihodnjem finančnem obdobju, saj je potreb po obnovah planinskih koč še precej,« pravi Dušan Prašnikar.
Uspešno na razpisu je bilo tudi Planinsko društvo Luče. Pridobilo je sto tisoč evrov nepovratnih sredstev za energetsko sanacijo Koče na Loki na vzhodnem pobočju pod Raduhe, in sicer tik nad gozdno mejo. (Foto: PD Luče)
hvaležni, da je država prepoznala potrebo po izboljšanju planinske infrastrukture. Ne glede na to, da je bilo leto 2022 za gradbeništvo eno najtežjih v zadnjem času, je večina naložb že končanih in s tem pri-
jetnejših tako za obiskovalce kot ne nazadnje tudi za osebje v kočah. Obenem si želimo še kakšen podoben razpis v prihodnjem finančnem obdobju, saj je potreb po obnovah planinskih koč še precej,« je povedal strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar. Planinske koče so zaradi svoje starosti in materialov, ki so jih uporabljali pri gradnji, energijsko zelo potratne, saj energetskih sanacij slovenska planinska zveza z lastnimi sredstvi ne zmore.
Z varčnejšo podobo
tudi na Loki
Uspešno na razpisu je bilo tudi Planinsko društvo Luče. Pridobilo je sto tisoč evrov nepovratnih sredstev za energetsko sanacijo Koče na Loki na vzhodnem pobočju pod Ra-duho, in sicer tik nad gozdno mejo. »Od poletja ima naša koča novo izolirano leseno fasado, izolirano podstrešje in sončno elektrarno. Vrednost naložbe je bila 150 tisoč evrov, odobrena sredstva ministrstva so znašala približno sto tisoč evrov. Preostanek smo zagotovili z donacijami in s posojilom,« je pojasnil predsednik PD Luče Bogomir Pečovnik. Ob tem je dodal, da imajo v koči najemnika, zato o prometu koče ne more govoriti, a meni, da je bilo v koči veliko planincev in da lahko potrdi, da je bilo v manj kot mesecu
600 vpisov v knjigo na vrhu Raduhe.
Prvo kočo je leta 1910 na pobočju Raduhe zgradila Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva. Med narodnoosvobodilnim bojem je koča pogorela. Po osvoboditvi je Gozdno gospodarstvo Nazarje postavilo za svoje potrebe novo kočo, ki jo je leta 1950 prevzelo Planinsko društvo Celje. Leta 1976 je pogorela, s hitro akcijo je bila nova slovesno odprta že septembra 1978.
Od streh do talnih
oblog
Tudi preostali člani planinskih društev oziroma drugi investitorji, ki so bili uspešni na razpisu, so glavnino naložbenih del, s katerimi so povečali energetsko učinkovitost in obenem zmanjšali vpliv planinskih stavb na okolje, izvedli letos poleti in jeseni. V glavnini so izolirali strehe in stene ter ponekod zamenjali talne obloge in stavbno pohištvo. Nekateri so zamenjali naprave za proizvodnjo toplote, od tega veliko toplotnih črpalk za sanitarno vodo ter izvedli različne ukrepe za zmanjšanje porabe vode. Nekatere koče so vgradile ali sanirale male čistilne naprave, postavile lastno sončno elektrarno, zamenjale staro in dotrajano električno napeljavo ter dimniške tuljave.
Med šestindvajsetimi projekti, ki so pridobili denar, so iz naše regije Frischaufov dom na Okrešlju, Mozirska koča na Golteh, Koča na Loki pod Raduho in Planinski dom na Resevni.
Za kolesarske navdušence
ROGAŠKA SLATINA - Kolesarji se že lahko peljejo po novozgrajenih kolesarskih pasovih na območju med krajema Brezje in Podturn. Občina je obnovila tudi tamkajšnjo lokalno cesto.
Občina je najprej načrtovala obnovo lokalne ceste, nato je tam predvidela še kolesarsko infrastrukturo. Tako imajo tudi občani nekoliko bolj oddaljenih naselij možnost, da s kolesom dostopajo do širšega kolesarskega omrežja v občini. V občini menijo, da bo novo kolesarsko infrastrukturo marsikdo izkoristil za slikovito krožno pot mimo Kostrivnice in nazaj do Rogaške Slatine. Naložba, vključena v Dogovor za razvoj Savinjske regije, je prejela približno 700 tisoč evrov sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz državnega proračuna, medtem ko je ocenjena vrednost celotne naložbe malo manj kot 1,4 milijona evrov. Dela na drugi polovici odseka, torej v smeri proti Zgornjemu Gaberniku, bo izvajalec opravil prihodnje leto. Slatinčani in tamkajšnji obiskovalci se veselijo tudi regijskih kolesarskih povezav ob državni cesti, in sicer na odsekih Šmarje pri Jelšah-Tekačevo in Podplat-Krtince. Od konca leta 2023 bo tako na voljo neprekinjena kolesarska povezava iz središča Rogaške Slatine v smeri proti Šmarju ter tudi do naselja Zgornji Gabernik.	TS
Apolon vabi v kulinarični svet
ROGAŠKA SLATINA - Pod okriljem Hotela Slatina je vrata odprla nova restavracija Apolon.
Vodja hotela Ante Radić je pojasnil, da so restavraciji ime nadeli po enem od božanstev v klasični mitologiji, medtem ko bodo zaposleni gostom na krožnikih skušali pričarati preplet klasike in avantgarde. »Takšne restavracije v naši okolici še ni, s svojo ponudbo bi radi zbudili dogajanje in dvignili kakovost ponudbe v kraju,« je bil samozavesten Radič. Dejal je, da veliko pozornosti namenjajo izbiri sestavin, kot so jadranske ribe in kakovostni kosi mesa. Ponosen je tudi na to, da prostor omogoča zasebnost in da je opremljen s pohištvom, ki so ga zasnovali oblikovalci.	TS
—,	■■■	* I * '	■ V	V	I	I
Grajski milijoni še črno na belem
OBSOTELJE IN KOZJANSKO - Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko se je v začetku novembra mudila na regijskem obisku na Kozjanskem. V okviru obiska je z županoma in županjo občin Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek in Kozje podpisala pogodbe o sofinanciranju projektov obnove gradov v vrednosti več kot 3,6 milijona evrov.
Projekt Kulturna doživetja dvorca Jelšingrad, ki ga je pripravila šmarska občina, vključuje naložbo v obnovo dela dvorca Jelšingrad, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena. Obenem projekt
predvideva tudi razvoj novih turističnih vsebin - doživetij virtualne resničnosti. Z obnovo ostrešja in strešnega venca, menjavo strešne kritine in zagotavljanjem statične stabilnosti stavbe bodo zaščitili zelo ogrožen spomenik kulturne dediščine ter mu dodali nove turistične vsebine, ki bodo s pomočjo sodobnih digitalnih orodij interpretirale in promovirale kulturno dediščino. Prijavitelji so prepričani, da bo projekt prispeval h gospodarskemu in k turističnemu okrevanju ter trajnostnemu razvoju in h kulturnemu turizmu. Predvideno je, da bo Jelšingrad v
lepši luči zasijal do 30. septembra 2025. Naložbena vrednost projekta znaša približno 1,3 milijona evrov (brez DDV). Ministrstvo za kulturo bo zagotovilo približno milijon evrov (brez DDV), Občina Šmarje pri Jelšah bo prispevala preostanek potrebnega denarja.
Doživetje grajskega
razgleda
Občina Podčetrtek bo v sklopu projekta Doživetja grajskega razgleda do decembra 2024 obnovila del gradu Podčetrtek, ki ga je lani odkupila z namenom zaščite pred nadaljnjim propadanjem.
Gradovi v Obsotelju in na Kozjanskem, kot je podsredški na fotografiji, bodo obnovljeni s pomočjo denarja iz načrta za okrevanje in odpornost. (Foto: Mojca Valenčak)
Predvidene so energetska, programska in statična obnova dela gradu (nekdanje konjušnice), vključno z obnovo fasade in stavbnega pohištva, ter predpriprava statične sanacije na obodnih zidovih. Občina želi tako spodbuditi razvoj trajnostnega kulturnega turizma z uporabo dediščine in njenih potencialov. Obenem bo pod okriljem projekta razvila nove turistične vsebine, ki bodo nadgrajene z uporabo digitalnih sredstev in informa-cijsko-komunikacijskih tehnologij. Naložbena vrednost projekta znaša približno dva milijona evrov (brez DDV). Ministrstvo za kulturo bo zagotovilo približno 1,6 milijona evrov (brez DDV), preostalo bo primaknila Občina Podčetrtek.
Kulturna dediščina
in turizem
Občina Kozje bo s svojim projektom, vrednim 1,2 milijona evrov, oživljala grad Podsreda in tam vzpostavila dodatno turistično ponudbo. Med drugim je do oktobra 2025 predvidena celostna obnova romanske kapele. To bo omogočilo nadaljnje raziskave in razvoj spoznanj o romanski kulturni dediščini, upravitelj gradu bo tam še lažje kot doslej organiziral poroke, koncerte in druge dogodke. Za naložbo bo kulturno ministrstvo prispevalo skoraj milijon evrov, Občina Kozje bo dodala razliko.
TS
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Želja po domu za ostarele v Zrečah je med prebivalci zreške občine prisotna že vrsto let. Če bo šlo vse po načrtih, bo novozgrajeni dom za starejše občane odprl vrata februarja 2024.
ZREČE - V pričakovanju doma starejših občanov
Vse pripravljeno za začetek gradnje
BARBARA FURMAN
Partnerja v projektu gradnje doma starejših občanov v Zrečah sta podjetje Social iz Celja in Občina Zreče. Kot je povedal zreški župan Boris Podvršnik, je občina prostor za gradnjo zagotovila med Oglarsko ulico in bližnjimi bloki. Tako bo uresničila dolgoletno željo Zrečanov, ki želijo imeti tovrstno ustanovo v svoji lokalni skupnosti. Dom za starejše bo med drugim nudil raznovrstne vsebine za druženje in spoznavanje.
Dodaten milijon
Celjsko podjetje Social je na razpisu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za
opravljanje storitev institucionalnega varstva pridobilo koncesijo za 128 mest v novem zreškem domu za starejše. Po besedah direktorja družbe Social Mitje Verbovška nameravajo za nemoteno delovanje doma zaposliti približno 80 ljudi. Usposobljen kader s področja zdravstvene nege in socialne oskrbe bodo začeli iskati že v začetku naslednjega leta. Zaposlili bodo tudi kuharje in pomožno osebje.
Najprej je bilo predvideno, da bo za gradnjo doma zadostovalo približno 13 milijonov evrov. Zdaj se je vrednost naložbe povišala na 14 milijonov. Po bese-
dah direktorja Verbovška so višji stroški posledica vsesplošnih podražitev. V prihajajočih dneh je predviden podpis pogodbe z
banko, priprave na gradnjo doma bi se tako lahko začele konec novembra oziroma v začetku decembra, še pravi direktor podjetja Social.
Čakanje na sprejem
Večina prebivalcev zreške občine, ki potrebujejo institucionalno socialno varstvo, odhaja v konjiški Lambrech-tov dom, v katerem je prostora za 160 stanovalcev. Ker se potrebe povečujejo in se čakalne dobe za sprejem v
dom podaljšujejo, bo novozgrajeni dom v Zrečah toliko bolj dobrodošla pridobitev.
Kot je povedala direktorica konjiškega Lambrech-tovega doma Irena Vozlič Stjepčević, se čakalne dobe za sprejem v njihov dom v povprečju gibljejo od nekaj mesecev do enega leta, na čakalni listi imajo trenutno približno 400 prosilcev iz vseh koncev Slovenije. »Ob tem želim poudariti, da evidenca čakajočih ni natančna, saj ljudje pošiljajo prošnje za sprejem v več domov hkrati. Septembra smo v naš dom prejeli 47 vlog, bodisi za redni ali začasni sprejem. Od začetka letošnjega leta do konca septembra pa skupaj 511 prošenj. Število vlog se v jesenskih in zimskih mesecih povečuje, po novem letu se povpraševanje navadno nekoliko umiri, a le za mesec ali dva. Spomladi število vlog začne ponovno naraščati. Največ ljudi čaka na sprejem na dementni oddelek in v negovalno enoto doma, ki smo jo odprli pred nekaj meseci, najmanj pa za sprejem na oddelek za pomične in delno pomične stanovalce,« je pojasnila direktorica Lambrechtovega doma.
Po nekajmesečni zamudi naj bi se gradnja težko pričakovanega doma starejših občanov v Zrečah začela konec novembra oziroma v začetku decembra in končala predvidoma februarja 2024. Zaradi vsesplošnih podražitev se je vrednost naložbe s 13 povzpela na 14 milijonov evrov. V novem domu bo prostora za 128 stanovalk in stanovalcev, delo v njem naj bi dobilo približno 80 ljudi.
V novozgrajenem domu za starejše v Zrečah bo prostora za 128 stanovalk in stanovalcev. (Foto: Arhitekt Ernst)
Irena Vozlič Stjepčević, direktorica Lambrechtovega doma v Slovenskih Konjicah, pravi, da se čakalne dobe za sprejem v njihov dom v povprečju gibljejo od nekaj mesecev do enega leta, na čakalni listi imajo trenutno približno 400 prosilcev iz vseh koncev Slovenije.
Šest novih najemnih stanovanj
ZREČE - Predvidoma ta teden se bodo v novozgrajeni blok s šestimi stanovanji v Mladinski ulici v Zrečah vselili stanovalci, med katerimi prevladujejo mlade družine, ki si visokih najemnin ne morejo privoščiti. Za najem 2,5-sobnega oziroma 3,5-sobnega stanovanja bodo mesečno odšteli od 250 do 300 evrov.
Potrebe po najemnih stanovanjih se povečujejo tudi na Zreškem. Zato je Občina Zreče v Mladinski ulici zagotovila zemljišče za gradnjo stanovanjskega bloka s šestimi neprofitnimi stanovanji, zatem je bila uspešna na razpisu Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, ki je namenjen sofinanciranju projektov za zagotavljanje novih javnih najemnih stanovanj in bivalnih enot v vseh občinah.
V teh dneh selitev
Gradnja bloka je stala približno pol milijona evrov. Investitorja stanovanjskega bloka sta poleg republiškega stanovanjskega sklada še Občina Zreče in Stanovanjsko podjetje Konjice. Na nedavnem slovesnem odprtju so stanovalcem, to so predvsem mlade družine in mladi pari, podelili simbolične ključe. V teh dneh bodo prejeli prave in se bodo v stanovanja lahko vselili. Štiri so 2,5-sobna,
dve stanovanji sta 3,5-sobni, velika so od 55 do 67 kvadratnih metrov. Strošek mesečne najemnine se giblje od 250 do 300 evrov.
Kot je povedal direktor Stanovanjskega podjetja Konjice Tomaž Rihtaršič, so gradbeno dovoljenje za blok pridobili leta 2019, na javnem razpisu izbrano konjiško podjetje GMI pa ga je začelo graditi maja lani. Ker se v Občini Zreče zavedajo, da so potrebe po neprofitnih najemnih stanovanjih prisotne ves čas, bodo po napovedih direktorja Stanovanjskega podjetja Konjice naslednje leto v zreški lokalni skupnosti začeli graditi še en stanovanjski blok.
BF, foto: Matej Nareks
Sodelovanje z dijaki gostinstva in turizma
ZREČE, CELJE - Ker turistični sektor pesti pomanjkanje kadra, turistično podjetje Unitur iz Zreč in Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje toliko bolj zavzeto nadgrajujeta sodelovanje. Tako si prizadevata ustvarjati kakovostne pogoje za izobraževanje oziroma usposabljanje prihodnjih turističnih in gostinskih delavcev ter skrbita za popularizacijo tovrstnih poklicev med mladimi.
V številnih turističnih središčih se soočajo s pomanjkanjem kadra. Podjetje Unitur upravlja Terme Zreče in Ro-glo, zato ima tudi v svojem kolektivu velike potrebe po strokovno usposobljenih delavcih. Sodelovanje s celjsko srednjo šolo za gostinstvo in turizem je po besedah izvršne direktorice Uniturja Bar-
bara Soršak ena od možnosti za zagotavljanje ustreznega kadra.
Kaj ponujajo?
Na delovnem srečanju v Termah Zreče so predstavniki Uniturja dijakom podrobneje predstavili, kako je organizirano delo zaposlenih v Termah Zreče in na Rogli.
»Ponosni smo, da se Unitur uvršča med bolj prepoznavne destinacije na slovenskem in mednarodnem turističnem trgu. Za izvajanje kakovostnih storitev ob naravnih danostih, dobri infrastrukturi, prijaznosti in srčnosti domačinov potrebujemo tudi veliko strokovnega znanja,« je pojasnila Soršakova v uvodu
Srečanje dijakov in predstavnikov Uniturja v Termah Zreče (Foto: Arhiv Uniturja)
srečanja, ki se ga je udeležil tudi Iztok Leskovar, ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje.
Dogovorili so se, da bodo dijakom omogočili sodelovanje na strokovni ekskurziji z
ogledom Rogle in Term Zreče ter udeležbo na kulinarični delavnici z Uniturjevimi strokovnjaki na področju kuharstva in strežbe. Na tokratnem srečanju so jim predstavili tudi poslanstvo Uniturjeve-
ga štipendijskega sklada in mentorskega programa, prav tako možnost sooblikovanja učnega načrta na področju praktičnega pouka v šoli in pri delodajalcih.
BF
10
IZ NAŠIH KRAJEV / VOLITVE
VELENJE - Peticija za ponovno zaposlitev Asmirja Bećarevića
Sindikat preti tudi s kazensko ovadbo
Potem ko je vodstvo Premogovnika Velenje sindikalistu Asmirju Bećareviću izročilo odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov, so v Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) začeli zbirati podpise za njegovo ponovno zaposlitev. Podpisalo jo je več kot tisoč ljudi. »Če Bećarevića ne bodo ponovno zaposlili, bomo podali kazensko ovadbo proti poslovodstvu Premogovnika Velenje zaradi oviranja sindikalnega dela,« pravijo v SDRES. Vodstvo Premogovnika Velenje vztraja, da je Bećarević med bolniškim staležem kršil navodila osebne zdravnice in tudi v tem času opravljal sindikalne dejavnosti.
BARBARA FURMAN
To ni prva peticija Sindikata delavcev rudarstva in energe-
tike Slovenije, sicer manjšinskega sindikata v Premogov-
Asmir Bećarević je bil v Premogovniku Velenje zaposlen 25 let. (Foto: nascas.si)
»Če Bećarevića ponovno ne bodo zaposlili, bomo podali kazensko ovadbo proti poslovodstvu Premogovnika Velenje zaradi oviranja sindikalnega dela. Prav tako bomo zoper Premogovnik Velenje kot pravno osebo in odgovorne osebe podali kazenske ovadbe zaradi kršitev temeljnih pravic delavcev ter ogrožanja varnosti pri delu,« napoveduje Boštjan Avberšek iz Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije.
«O
PREMOGOVNIK
SREČNO
Predstavniki SDRES so zanikali navedbe vodstva Premogovnika Velenje, da je bil Bećarević odpuščen, ker je kršil navodila v času bolezni. Zatrjujejo, da mu je osebna zdravnica odobrila in celo priporočila neomejene izhode.
SDRES ne izključuje kazenske ovadbe proti poslovodstvu Premogovnika Velenje. (Foto: Premogovnik Velenje)
niku Velenje. Junija letos je s peticijo opozoril na slabo kakovost malic za rudarje, ki delajo v izredno zahtevnih pogojih. Takrat se je medijsko najbolj izpostavil sindikalist Asmir Bećarević, zato so v SDRES prepričani, da je njegova odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov povračilni ukrep vodstva Premogovnika Velenje.
Kršil navodila
Vodstvo Premogovniku je pojasnilo, da je Asmir Bećare-vić odpoved o zaposlitvi prejel iz krivdnih razlogov, ker je v času bolniškega staleža, v katerem je bil od oktobra lani, kršil navodila osebne zdravnice o ravnanju. Odpoved pogodbe o zaposlitvi mu je vročil detektiv, ki ga je najel Premogovnik Velenje in ki je beležil njegove izhode ter gibanje v času bolniškega staleža.
Predstavniki SDRES so takrat povedali, da je bil v rudniku opravljen inšpekcijski pregled glede odpovedi Beća-reviću, inšpektorat je takrat izdal odločbo o zadržanju učinkovanja prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Ker je prejel odpoved iz krivdnih razlogov, mu ne pripadata niti odpravnina niti nadomestilo za brezposelnost.
Cenen izgovor
Predstavniki Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije so zanikali navedbe direktorja Premogovnika Velenje dr. Janeza Rošerja, da je bil Bećarević odpuščen, ker je kršil navodila v času bolezni. Zatrjujejo, da mu je osebna zdravnica odobrila in celo priporočila neomejene izhode. »Delodajalec je Bećareviću očital opravljanje vsakdanjih dejavnosti, kot je na primer obisk trgovine ali banke, predvsem pa sindikalne dejavnosti, ki jih je v skladu s svojimi zdravstvenimi zmožnostmi vestno opravljal. Te dejavnosti niso ovirale njegovega okrevanja oziroma niso imele negativnega vpliva na njegovo zdravje. Zato smo v SDRES prepričani, da je bila
domnevna kršitev v času bolniške odsotnosti uporabljena zgolj kot cenen izgovor za neutemeljeno in krivično odpoved zavzetega in vztrajnega sindikalista Asmirja Bećarevića,« je poudaril Boštjan Avberšek iz SDRES.
Kazenska ovadba?
V zadnjih tednih se tudi iz drugih sindikatov vrstijo pozivi k ponovni zaposlitvi Beća-revićeva. V SDRES so zato začeli zbirati podpise. Peticijo je podpisalo približno tisoč ljudi. Ze pred tem so v sindikatu napovedali, da bodo odgovorne kazensko preganjali za povzročeno škodo njihovemu predstavniku, sindikatu in tudi podjetju. Pooblaščeni odvetnik Asmirja Bećarevićeva je na Delovno sodišče v Celju
že vložil tožbo in predlog za zadržanje nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
»Če Bećarevića ne bodo ponovno zaposlili, bomo podali kazensko ovadbo proti poslovodstvu Premogovnika Velenje zaradi oviranja sindikalnega dela. Prav tako bomo zoper Premogovnik Velenje kot pravno osebo in odgovorne osebe podali kazenske ovadbe zaradi kršitev temeljnih pravic delavcev ter ogrožanja varnosti pri delu. Med kršitvami bomo izpostavili prekomerno nadurno delo, ki je skrito v stimulaciji, ter nezakonite prerazporeditve delovnega časa. Rudarji prav tako nimajo zagotovljenih ustreznih počitkov, kar vpliva na varnost in zdravje zaposlenih,« je še poudaril Avberšek.
Kandidaturo napovedal še zadnji kandidat
ŽALEC - V ponedeljek je v Hotelu Žalec kandidaturo javno napovedal še zadnji kandidat za župana Občine Žalec. To je Srečko Lednik, upokojeni inženir rudarstva in geotehnologije, ki je bil nazadnje zaposlen v ru-darsko-gradbenem podjetju RGP v Velenju.
Zadnjih dvanajst let je predsednik Krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu in član občinskega odbora za finance. »Kandidiram zaradi enotne podpore v stranki SDS in zaradi svojega stališča, da lahko za občino Žalec naredimo več oziroma drugače. Predvsem na področju odnosa med občino in občani ter s poudarkom na večjem soodločanju po vseh krajevnih skupnostih,« pravi Lednik, ki ga je nekoliko zmotilo početje člana SDS Matjaža Krka, ki se za mesto župana poteguje z neodvisno listo. »Krk se je odločil, da bo tudi sam kandidiral in je tudi že predstavil listo kandidatov, na kateri so tudi nekateri naši člani. Vsak ima kot državljan pravico kandidirati, vendar je statut Slovenske demokratske stranke v teh primerih jasno opredeljen, da je treba pri izvršilnem organu najprej pridobiti soglasje. Krk za to soglasje ni zaprosil, zato tečejo postopki o njegovi izključitvi. Konkretno to pomeni, da s svojo listo ne predstavlja Slovenske demokratske stranke,« je še izpostavil Lednik, ki je prepričan, da se je osnovnih pravil treba držati.	ŠO
Zadnji med štirimi žalskimi kandidati za župana je javno kandidaturo napovedal predsednik Krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu Srečko Lednik, ki je kandidat stranke SDS. (Foto: osebni arhiv)
Gibanje svoboda za Kukavico in Ratajca
SLOVENSKE KONJICE, ZREČE - Kandidat Gibanja Svoboda za župana v občini Zreče je Vladimir Kukavica, v občini Slovenske Konjice pa podpira kandidaturo aktualnega župana Darka Ratajca, ki se za ponovni mandat poteguje kot neodvisni kandidat. Tako v konjiški kot zreški občini se Gibanje Svoboda poteguje za vstop v občinski svet.
V	občini Zreče je poleg 16 kandidatov za občinski svet Gibanje Svoboda na srečanju z občani predstavilo tudi svojega županskega kandidata Vladimirja Kukavico, ki ga prav tako podpirata občinska odbora strank SD in DeSUS. V ospredje svojega volilnega programa je Vladimir Kukavica postavil bolj enakomeren razvoj občine, saj meni, da nekatere krajevne skupnosti še vedno nimajo zagotovljene primerne digitalne in prometne infrastrukture. Poudaril je še, da občina Zreče sodi med strateško pomembne lokalne skupnosti, zato bo v primeru njegovega županovanja zreška občina deležna prednostne obravnave vlade.
V	občini Slovenske Konjice Gibanje Svoboda v dveh volilnih enotah kandidira skupno 17 kandidati za občinski svet. Na predstavitvi v veliki avli konjiškega doma kulture so kandidati za konjiške občinske svetnike govorili o svojih pogledih na razvoj konjiške lokalne skupnosti. Predstavitve se je udeležil tudi župan Darko Ratajc, ki se poteguje za drugi županski mandat kot neodvisni kandidat, njegovo kandidaturo podpira tudi Gibanje Svoboda.	BF
Med gosti je bil tudi podpredsednik vlade in minister za zdravje Daniel Bešič Loredan.(Foto: David Fijavž)
KULTURA
11
Na gradu Komenda na ogled samostojna razstava Cvetke Vačun
Na slikarska platna ujeta gozdna kopel
V petek zvečer je avla gradu Komenda na Polzeli pokala po šivih. V prvi vrsti domačini, a tudi številni obiskovalci od drugod so se udeležili odprtja slikarske razstave polzelske ljubiteljske slikarke Cvetke Vačun.
»Ko nam ob gledanju slike drevesa pride na misel, moram v gozd, grem v naravo, naredil bom nekaj zase ... To sliko glejmo pogosto - ta slika je prava za nas.«
SPELA OZIR
Članica likovne sekcije Kul-turno-umetniškega društva Polzela se tokrat predstavlja s približno tridesetimi likovnimi deli, ustvarjenimi v tehniki akril na platno. Na njih poseben poudarek namenja njej ljubim drevesom, a to ne pomeni, da ni tudi drugih podob. Kot pravi Cvetka Vačun, se zelo rada loti slikanja preostalih motivov, predvsem podrobnosti iz domačega okolja, a kljub vsemu ima v njenem srcu posebno mesto gozd. Zato ni nič čudnega, da je tokratno samostojno razstavo naslovila Vizualna gozdna kopel ... »Z njo sem želela poudariti, kako blagodejne učinke ima za ljudi sprehod po gozdu, a ne s slušalkami v ušesih ali med hitrim tekom. Ključno je,
da se posameznik zlije z okolico. Posluša, kako pod njegovo nogo poči veja ali kako se oglašajo živali, opazi polža ali močerada,« pravi slikarka. »Ko nam ob gledanju slike drevesa pride na misel, moram v gozd, grem v naravo, naredil bom nekaj zase ... To sliko glejmo pogosto - ta slika je prava za nas,« še dodaja.
Od zemljevidov do
spominskih knjig
O njenem ustvarjanju je na dogodku spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj -Šajn, medtem ko je razstavo simbolno odprla trenutna vodja likovne sekcije Mojca Korošec. Cvetki Vačun ustvarjanje takšnih in drugačnih vizualnih
podob sicer ni bilo tuje že kot osnovnošolki. V šoli je mnoge reševala pri zemljepisnih nalogah, ko so učenci zemljevide še risali na roke. Razveselila se je vsake spominske knjige. Spominja se sodelovanja na prvi skupinski razstavi pri verouku, za katero je dobila knjižno nagrado. Ko se je poročila in si ustvarila družino, ni bilo nikoli časa za risanje, a se ji je večkrat porajala ta želja.
Raste z likovno
sekcijo
Slikanju se je nato začela posvečati po upokojitvi, ko se je včlanila v likovno sekcijo Kulturno-umetniškega društva Polzela. S pomočjo mentorjev in članov, ki se med sabo spodbujajo, svoje slikarsko znanje vedno bolj razvija. To je zanjo že četrta samostojna razstava, ki bo na ogled še do 4. decem-
Ljubljanski mednarodni filmski festival (Liffe) prinaša izbrane filme svetovne kinematografije in nagrajence najvidnejših festivalov (Cannes, Rotterdam, Berlin, Benetke ...). Obenem opozarja na najpomembnejše dosežke domače kinematografije. Po dveh negotovih letih se vrača v Celje, kjer bo med 11. in 17. novembrom na ogled deset filmov.
Projekcije bodo v novi dvorani, ki jo upravlja Društvo Filter, saj se je program iz Metropola selil v Kino Union.
Kot pravi programski vodja Kina Union Samo Seničar, ki je strnil vsebino filmov letošnjega Liffa v Celju, je najbolj pričakovan film nova komična drama Rubena Östlunda Trikotnik žalosti, ki razgali plehkost sodobnega sveta ter odpre prostor za obračun med kapitalizmom in komunizmom. Film je letos prejel zlato palmo na festivalu v Cannesu.
Nov pogled na življenje priljubljene avstrijske cesarice Elizabete prinaša film Korzet. Igralka Vicky Krieps je za prepričljivo upodobitev priljubljene Sisi v Cannesu prejela nagrado za najboljšo igralko v sklopu Posebni pogled.
Ulrich Seidl v drami Rimini prinaša pronicljiv portret ostarelega avstrijskega pevca, ki životari
bra. Večina razstavljenih slik je naprodaj. Izkupiček bo avtorica razstave namenila izključno za obnovo stare hiške, česar se je, kot vedo vsi tisti, ki Vaču-novo poznajo osebno, lotila z veliko vnemo. Spremeniti jo želi v svoj slikarski atelje za ustvarjanje in hranjenje slik.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Ljubiteljski slikarki Cvetki Vačun je najbližje tehnika akril na platno, med barvami so to oranžna, črna in v zadnjem obdobju turkizna.
Umrl je zgodovinar Andrej Studen
Pred dnevi je po hudi bolezni umrl dr. Andrej Studen (1963), priznan slovenski zgodovinar, zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Živel je v Nazarjah in bil tesno povezan tudi z rojstnim Celjem.
Pri svojem raziskovalnem delu se je posvečal temam, ki se jih drugi prej niso lotevali, in sicer od marginalnih skupin, kriminala, alkoholizma ... Vsa leta je sodeloval pri reviji Zgodovina za vse, ki jo izdaja Zgodovinsko društvo Celje. Celjanom bo ostal v spominu tudi kot avtor stalne razstave Teater groze, v okviru katere so v kleti Friderikovega stolpa na celjskem Starem gradu na ogled mučilne naprave od 16. do 18. stoletja.
Manj običajna je bila že tema njegove doktorske disertacije, v kateri je orisal stanovanjsko kulturo Ljubljančanov pred prvo svetovno vojno. Leta 2004 je izšla njegova knjiga Rabljev zamah, v katerem se je lotil zgodovine kriminala
na Slovenskem od 16. stoletja vse do danes z opisi resničnih dogodkov in s številnimi ilustracijami. Za monografijo Pijane zverine (O moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva), ki je izšla leta 2009, je prejel nagrado klio, ki jo podeljuje Zveza zgodovinskih društev Slovenije za najboljše delo na področju zgodovinopisja v preteklem letu. Z zgodovinarjem dr. Janezom Cvirnom (1960-2013) je leta 2010 napisal tudi učbenik za pouk zgodovine za tretji letnik gimnazije. Leta 2015 je izšla njegova monografija Neprilagojeni in nevarni: podoba in status Ciganov v preteklosti, v kateri se je posvetil romski tematiki.
TC
Razstavišče gradu Komenda je posebno zaradi steklenih tal, ki omogočajo pogled v grajsko klet in obenem služijo tudi kot izviren prostor za razstavljanje slik.
Filmske poslastice z Liffa v Celju
v zapuščenem obmorskem letovišču, film nosi prepoznaven Siedlov pečat in nostalgičen pridih dobe šlagerjev.
Velikan južnokorejske kinematografije Park Chan-wook se v svojem novem filmu Dvojna prevara veličastno pokloni zapuščini filma »noir«. Na filmskem festivalu v Cannesu je prejel nagrado za najboljšo režijo.
Enega od vrhuncev bo predstavljala tudi projekcija filma Moja Vesna režiserke Sare Kern, ki je na nedavnem Festivalu slovenskega filma prejela vesno za režijo. Mlada Loti Kovačič, ki bo tudi gostja projekcije v Celju, je osvojila vesno za najboljšo žensko igralko. Film pripoveduje o deklici, ki se ne more soočiti z mamino smrtjo in se po najboljših močeh trudi ohraniti načete družinske vezi. Film je navdušil tudi žirijo Art kino mreže Slovenije, ki ga je spoznala za najboljšega na festivalu v Portorožu.
Celjski del festivala se bo končal z ganljivim filmom o odraščanju. Belgijski režiser Lukas Dhont je s filmom Blizu ponovno dokazal ne-prekosljiv dar za delo z naturščiki in s svojim drugim celovečercem prepričal žirijo filmskega festivala v Cannesu.
TC
Večni otrok v New Yorku
Predstava Gledališča Celje Večni otrok se bo v soboto potegovala za nagrado na festivalu United Solo v New Yorku. Monodrama, v kateri odlično igra dolgoletna članica celjskega gledališkega ansambla Manca Ogorevc, je bila uvrščena na enega najbolj znanih in največjih festivalov tovrstne gledališke zvrsti na svetu.
Monodrama Večni otrok je delo priznane izraelske pisateljice in dramatičarke Nave Semel. V režiji izraelskega režiserja Yonatana Esterkina jo je Gledališče Celje premi-erno uprizorilo 13. septembra 2019. Govori o ženski, ki rodi otroka z downovim sindromom. Njen zakon je srečen, njena prvorojenka je zdrava, z rojstvom sina pa se družinsko življenje obrne na glavo. V predstavi Maya pripoveduje zgodbo na predvečer dneva, ko mora njen sin Yotam prvič v šolo. Sooča se z lastnimi strahovi in mislijo, kako bi lahko otroka obvarovala pred neprijetnimi situacijami, s katerimi se bo soočal na poti v odraslost. Monodrama govori o sprejemanju drugačnosti, odnosu okolice in nas samih do oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.
Manca Ogorevc že več kot dve desetletji uspešno nastopa v različnih vlogah na odru celjskega gledališča.
Igralka Manca Ogorevc je vlogo oblikovala tako v slovenskem kot angleškem jeziku, kar je za igralca zagotovo svojevrsten izziv, hkrati ponuja možnost, da s predstavo nagovarja tudi tujejezično občinstvo.
S predstavo je ekipa gostovala v številnih krajih po Sloveniji in tujini. Najbolj odmevno je bilo gostovanje na 26. mednarodnem božičnem gledališkem fe-
stivalu v Sankt Peterburgu, kjer je Manca Ogorevc za vlogo Maye doživela stoječe ovacije in prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo. Lani se je virtualno udeležila tretjega mednarodnega gledališkega festivala malih odrov On. Ona. Oni. v Jeka-terinburgu v Rusiji in marca letos je enako sodelovala tudi na 29. festivalu Los Angeles Women's Theatre.
TC, foto: Uroš Hočevar
12
NAŠA TEMA
V boj za županske stolčke med drugim teolog, izumitelj in avtoličar
Kdo bodo šefi občin?
V 33 občinah na Celjskem se za županska mesta na lokalnih volitvah, ki bodo v nedeljo, 20. novembra, poteguje 81 kandidatov. Najstarejši med njimi je trenutni dobjanski župan, ki šteje 72 let, najmlajši kandidat je iz občine Vitanje, star je 31 let. Na županskih stolčkih želi ostati 28 takšnih, ki že imajo izkušnje z vodenjem občin, drugi so novinci. Kandidati imajo zelo različno izobrazbo in status, od samostojnih podjetnikov, upokojencev in ekoloških kmetov do direktorjev. Raznolika so tudi njihova zanimanja, saj so med njimi poklicni gasilci, ultramaratonci in nekdanji alpinisti. Lokalno skupnost bi še naprej vodilo tudi nekaj županov »veteranov«, ki so na čelu občin že vrsto let. V Rogatcu in Rogaški Slatini imajo istega župana že 28 let, v Celju 24 let. Kjer bo potreben drugi krog, bodo volivci svojo voljo izrazili v nedeljo, 4. decembra.
UREDNIŠTVO, FOTO: SHERPA
V Celju se za županski stolček letos poteguje pet kandidatov. »Veteran« na tem mestu, Bojan Šrot, ki občino vodi že šest mandatov, torej 24 let, je imel na volitvah pred štirimi leti šest izzivalcev. Zanj je takrat glasovalo približno devet tisoč volivcev ali več kot 56 odstotkov tistih, ki so prišli na volitve. Zmagal je v prvem krogu, kar samozavestno napoveduje tudi tokrat.
Sandi Sendelbah, ki kandidira tudi letos, je pred štirimi leti zbral približno 18 odstotkov glasov. Volilna udeležba v občini je bila pod slovenskim povprečjem, in sicer malo manj kot 40-odstotna. Kandidati upajo, da se bo tokrat več volivcev odločilo za odhod na volišče, predvsem pa vsi Šro-tovi izzivalci računajo, da si ljudje v Celju želijo sprememb.
Vrstnika
62-letni pravnik Bojan Šrot (predlagala ga je njegova stranka Celjska županova lista), ki ima svojo odvetniško pisarno, vodi občino že nekaj let nepoklicno. Drugi kandidati se ne ogrevajo za takšen način vodenja, ampak menijo, da občina, kot je Celje, zahteva poklicnega župana. Šrot je napovedal, da bo v primeru izvolitve na enak način deloval tudi v prihodnje.
Celje: izbor med petimi kandidati
Njegov vrstnik, ekonomist Sandi Sendelbah, je bil nekoč prvi finančnik občine, zato zagotovo dobro pozna njeno poslovanje. Ker je nato izgubil službo, je danes samostojni finančni svetovalec. Na prejšnjih volitvah ga je podpirala Lista Odprto Celje, ki je zaradi napake pri vlaganju kandidatur ostala brez kandidatov za mestne svetnike. Tokrat Sen-delbah kandidira s podporo Liste za Celje in strank Dobra država, Naša dežela in Pirati ter Društva za našo vas Lopata in Celjske civilne iniciative.
Oba kandidata sta bila nekoč zagnana športnika. Medtem ko je Šrot kot alpinist lovil ravnotežje nad gorskimi prepadi, se je Sendelbah podil za hokejskim ploščkom in bil nato tudi vrsto let v vodstvu celjskega kluba.
Mlajša generacija
Med mlajšima kandidatoma za celjskega župana je leto razlike. 47-letni diplomirani zdra-vstvenik in magister poslovnih ved Primož Brvar (SD) je kot direktor občinskega javnega stanovanjskega podjetja Nepremičnine in nekdanji vodja Celjskega mladinskega centra ter več mandatov svetnik v mestnem svetu precej znan v svojem okolju. 46-letni Uroš
Lesjak (Gibanje Svoboda) se prvič pojavlja na političnem parketu. Doslej je namreč deloval v podjetniških krogih in ima svoje podjetje Inovis (Ino-vativne informacijske storitve). Je pa bila opazna njegova najava kandidature med poletom z balonom nad Celjem. V prostem času rad potuje in se ukvarja s športom, kar rad počne tudi Brvar, ki postavlja na prvo mesto družino.
Najmlajši kandidat za celjskega župana je 33-letni arhitekt Matija Kovač, ki se predstavlja kot neodvisni kandidat in je zato moral zbrati podpise podpore, pri čemer ga je prvi podprl Gregor Deleja, ravnatelj GCC. Dva mandata je bil Kovač mestni svetnik Levice, poznajo ga tudi v kulturniških krogih kot sodelavca Hiše kulture Celje vse od njene ustanovitve.
Večina kandidatov je minule dni nase opozarjala s pomočjo stojnic v mestu, z deljenjem promocijskega materiala in s pogovori z mimoidočimi tudi v okoliških mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Br-var je ob tem pripravil še dve tematski razpravi, in sicer o stanovanjski problematiki in utripu v Celju. Kovač je svojo kampanjo zastavil na osnovi več tematskih okroglih miz o problemih v kulturi, energetski
Store - stari maček ali nov obraz?
Inženir gradbeništva in diplomirani ekonomist Miran Jurkošek se kot kandidat Županove neodvisne liste za razvoj pri svojih 57 letih poteguje za svoj peti mandat. Njegova neodvisna lista ga na čelo občine predlaga od leta 2014, medtem ko je na volitvah leta 2006 kandidiral še kot kandidat SDS. Letos sta njegova protikandidata član Slovenske nacionalne stranke 55-letni Emil Kačičnik in 43-letni Simon Kroflič iz SDS. Oba sta za župana kandidirala že leta 2018, ko je Kačičnik prejel približno 12-odstotno podporo volivcev, za Krofliča je glasovalo 20 odstotkov volivcev.
TC, TS
Za 33 svetniških mest se v Celju poteguje kar 17 strank in list. Doslej je bilo v mestnem svetu zastopanih deset strank.
V Laškem pet možnosti
Volivci v občini Laško bodo župana na letošnjih lokalnih volitvah izbirali med petimi kandidati. Najmlajši med njimi je star 41 let, najstarejši 68 let.
Aktualni župan Franc Zdol-šek, diplomirani ekonomist in nekdanji direktor propadlega Vrtnarstva Celje, se kot kandidat SLS tokrat poteguje že za peti mandat. Kandidat Državljanskega gibanja Resnica je 41-letni avtoličar Davorin Cizej, samostojni podjetnik, ki bi med drugim posodobil
občinsko upravo. Nadaljevanje dejavnosti za zagotavljanje poplavne varnosti in pospešitev gradnje Zdravstvenega doma Laško sta med obljubami 68-letnega upokojenca Marjana Mačkoška, dolgoletnega glavnega direktorja podjetja Štore Steel in kandidata Gibanja Svoboda. Mačkošek je bil v preteklosti med drugim predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Kot kandidat Gibanja Svoboda je sodeloval tudi na zadnjih državnozborskih volitvah.
Da je treba urediti ceste, zgraditi nova stanovanja in zagotoviti poplavno varnost, meni 52-letna podjetnica Štefanija Pavčnik, kandidatka SDS, ki je po izobrazbi ekonomska tehnica. Tudi magister farmacije, 45-letni Marko Šan-tej, sicer vodja proizvodnega obrata, obljublja dejavno reševanje stanovanjske problematike mladih z gradnjo novih stanovanj. Šantej je kandidat liste Mlada moč občine Laško.
V Radečah že odločeno
Radečanom ne bo treba čakati do 20. novembra, da
bi izvedeli, kdo bo naslednja štiri leta vodil njihovo občino. Za župana namreč kandidira le aktualni župan, 51-letni Tomaž Režun (SD). To bo njegov tretji županski mandat. Prvič je bil za župana Občine Radeče izvoljen leta 2014 s 76-odstotno podporo volivk in volivcev. Na volitvah pred štirimi leti je prejel stoodstotno podporo, saj je bil tudi tedaj edini kandidat za župana. Diplomirani inženir kemijske tehnologije je sicer tudi direktor proizvodnje v podjetju Radeče papir nova.
BA
Pestro na Konjiškem
V	konjiški, zreški in vitanjski občini bodo volivke in volivci odločali med dvema kandidatoma. Za nov mandat se potegujejo vsi trije aktualni župani.
Konjiški župan, 62-letni univerzitetni diplomirani ekonomist Darko Ratajc, ki je pred štirimi leti na volitvah premagal dolgoletnega župana Mirana Gorinška, tudi tokrat kandidira kot neodvisni kandidat, podpirajo ga stranke Gibanje Svoboda, SD, DeSUS in Neodvisna lista odločnih občanov. Ratajc je bil pred tem direktor konjiškega zdravstvenega doma, ki ga je uspešno izvlekel iz rdečih številk. Pred tem je bil na čelu zavoda za šport, svojo pot je začel v nekdanjem Konusu.
Naslednja štiri leta želi v konjiški občini županovati tudi 45-letni mag. Jure Levart, kandidat stranke Nova Slovenija. Njegovo kandidaturo podpirata tudi stranki SDS in SLS. Ni novinec v lokalni politiki, saj je bil zadnja dva mandata konjiški občinski svetnik. Po izobrazbi je teolog, zaposlen je kot namestnik direktorice Doma sv. Jožefa Celje.
V	občini Zreče se za županovanje potegujeta mag. evropskih in državnih študij Boris Podvršnik, kandidat Slovenske demokratske stranke, in Vladimir Kukavica, kandidat Gibanja Svoboda, podpirata ga tudi stranki SD in DeSUS. Podvršnik zreško občino vodi od leta 2006 in je prepričan, da se je lokalna skupnost od takrat uspešno razvijala na vseh področjih. Drugačnega mnenja je Kukavica, ki je bil med drugim direktor fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, a je marca letos odstopil.
Vitanjski župan Slavko Vetrih je občino vodil od leta 2002 do 2014. Potem ga je na volitvah premagal Mirko Polutnik, pred štirimi leti se je Vetrih vrnil na županski stolček in zdaj se podaja v boj za peti županski mandat, ponovno kot kandidat stranke SLS. To mu namerava preprečiti 31-letni občinski svetnik Andraž Pogorevc, ki se za zaupanje Vitanjčank in Vitanjčanov poteguje kot neodvisni kandidat s podporo volivcev. Pogorevc, ki je sicer poklicni gasilec v gasilski enoti Celje, a tudi ultramaratonec, poudarja, da si občani zaslužijo bolj učinkovito in uspešno vodenje občine.	BF
NAŠA TEMA
13
««	■ "V	■ I ■ v I ■ ■	/ \	. . ■ v
Savinjcani, ki želijo (p)ostati župani
Za Savinjčane pregovorno velja, da naj bi bili podobno kot Gorenjci nekoliko sko-puški. A slednje zagotovo ne velja glede volilnih obljub, s katerimi v času pred lokalnimi volitvami svoje volivce v občinah Savinjske doline nagovarjajo kandidati. Večinoma gre za znane obraze, ki so se v preteklih letih že potegovali za položaj župana ali svetnika.
V največji spodnjesavinjski občini - Žalcu - se za župansko mesto potegujejo štirje kandidati. Dosedanji župan Janko Kos, ki je pred tem služboval v zavarovalniških vodah, želi na čelu občine ostati še četrti mandat. Kos kljub trendu, da številni vidni člani uveljavljenih političnih strank na tokratnih lokalnih volitvah kandidirajo kot neodvisni kandidati, ostaja zvest stranki SD. A kot pravi, so njegova prva stranka občani in občanke. Gibanje Svoboda v središču zelene doline v boj pošilja podjetnika Blaža Kolar-ja, ki je bil v zadnjem mandatu občinski svetnik Stranke Alenke Bratušek.
Nekaj rivalstva je mogoče zaznati na desnem političnem polu. Na bližajočih se volitvah se bo ponovno za mesto župana potegoval občinski svetnik stranke SDS in eden od podžupanov Matjaž Krk, ki se je tokrat odločil, da bo kandidiral kot neodvisni kandidat. Slednje, kot kaže, ni najbolj pogodu njegovemu strankarskemu kolegu, kandidatu Srečku Ledniku, ki ga je za župana predlagala stranka SDS. Kot je sporočil ob javni naznanitvi kandidature, že tečejo postopki, da bodo Krka zaradi kršenja pravil izključili iz stranke.
Neizogiben drugi
krog?
Zelo vnet boj za župansko mesto bo v občini Polzela, kjer aktualnega župana Jožeta Ku-žnika želijo naslediti kar štirje lokalno zelo prodorni občani. Prva je vidna članica stranke SDS Dada Sternad Pražnikar. Na zadnjih volitvah je na listi SDS kandidirala za poslanko in podporo omenjeni stranki večkrat odkrito izražala na družbenem omrežju, zato je voliv c e
kar malo presenetilo, ko so izvedeli, da se je v boj za župansko mesto podala kot nestrankarska kandidatka. Prav tako nestrankarska kandidatka je Bojana Kralj Kos, ki jo je pri tem podprlo Gibanje Svoboda. Dosedanja občinska svetnica je direktorica znanega družinskega podjetja, ki se ukvarja s prodajo avtomobilov. Kot četrti se za župana tokrat ponovno poteguje vojaški častnik Anton Kanduti, ki ga je predlagala stranka SD. Med vsemi petimi je občanom še najmanj znan kandidat Aleš Goršak (predlagateljica Dobra država), ki se je v občino preselil pred nekaj leti in se ukvarja z nepremičninskimi posli.
V	sosednji občini Braslovče se za župansko mesto potegujeta dosedanji župan Tomaž Žohar in Janko Pirnat, ki izhaja iz gostilniške družine v Letušu. Je predsednik Lokalnega odbora SDS Braslovče, a na tokratnih volitvah sta ga predlagala Milan Košenina in skupina volivcev.
Zagotovo nov
župan
V	občini Prebold bodo zagotovo dobili novega župana. Za njegovo mesto se potegujeta dosedanji podžupan mag. Marko Repnik, ki ga je predlagala stranka SD, in Marjan Golavšek, ki kandidira kot nestrankarski kandidat. Za volivce sta oba znana obraza, saj sta se že potegovala za mesto župana. Repnik, ki je bil nekaj let direktor javnega sklada za kulturne dejavnosti, je vodja žalske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. Obenem je dirigent preboldske godbe in predsednik Lions kluba Savinjska dolina. Golavšek, sicer dolgoletni član stranke SDS, veliko časa namenja kmetovanju na družinski kmetiji v Matkah.
Tudi v občini Vransko bodo dobili novega župana. Franca Sušnika, ki bo po novem užival v pokoju, želijo naslediti Nataša Juhart (NSi), Arnold Marko (Vid Križnik in skupina volivcev) in Florijan Rojnik (SDS). Juhar-tova je
zaposlena na radiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje. Marko, ki je snemalec na nacionalni televiziji, je za župana kandidiral že na prejšnjih volitvah in tudi tokrat se za mesto župana poteguje kot neodvisni kandidat. Stranka SDS je kot nekakšnega Sušnikovega naslednika izbrala Rojnika. Koga bodo izbrali občani, bo znano kmalu.
Več kot polovica
brez konkurence
Čeprav občina Tabor sodi v Spodnjo Savinjsko dolino, jo tokrat namenoma uvrščamo k zgornji sosedi. Tako kot v kar petih občinah Zgornje Savinjske doline tudi v občini Tabor po volitvah ne bo sprememb. Dosedanji župan Marko Sem-primožnik je namreč edini kandidat za to mesto. Tudi v občini Solčava bo še naslednja štiri leta županovala Katarina Prelesnik, v občini Ljubno bo lokalno politiko vodil Franjo Naraločnik, v občini Gornji Grad Anton Špeh, v občini Mozirje Ivan Suhoveršnik in v občini Nazarje Matej Pečovnik.
Kje sploh v Zgornji Savinjski dolini bodo dobili novega župana? Dosedanji župan občine Luče Ciril Rosc se po petih mandatih ni odločil za ponovno kandidaturo. Za župansko mesto se potegujejo Jože Vav-di, Matjaž Breznik in Klavdij Strmčnik, vsi kot neodvisni kandidati.
Na Rečici ob Savinji se sedanja županja Ana Rebernik po prvem in edinem mandatu poslavlja od županske vloge. Zanjo se potegujejo nekdanja direktorica občinske uprave dr. Majda Potočnik, kandidatka Nove Slovenije, kmetovalec Jože Lenko, ki kandidira s podporo stranke SDS, in neodvisni kandidat Branko Hriberšek.
ŠO
Kako v Obsotelju in na Kozjanskem?
Medtem ko je že zdaj jasno, kdo bodo župani v občinah Dobje, Kozje, Šmarje pri Jelšah in Podčetrtek, imajo župani Šentjurja, Rogaške Slatine, Rogatca in Bistrice ob Sotli vsaj enega protikandidata.
V Šentjurju se za županski stolček potegujeta mag. Marko Diaci in Jelka Godec. 51-letni Diaci, ki občino vodi od leta 2010 in kandidira kot nestrankarski kandidat Županove liste - Gibanja za Občino Šentjur, je inženir elektrotehnike ter magister ekonomije in poslovnih ved. V preteklosti je bil dejaven v študentski organizaciji, bil je šentjurski občinski svetnik, med letoma 2000 in 2004 je bil poslanec, nato je deloval v gospodarstvu. Na volitvah leta 2018 je imel kar štiri protikandidate, a je zmagal v prvem krogu s skoraj 78-odstotno podporo volivcev.
Tokrat bi rada župansko mesto prevzela Jelka Godec, ki kandidira s podporo stranke SDS. Doslej je poučevala v osnovni in srednji šoli, več let je bila direktorica Ljudske univerze Šentjur. Leta 2016 je bila prvič izvoljena za poslanko v državnem zboru, ponovno leta 2018. V 14. vladi je bila državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, pristojna za zdravstvo. Za poslanko je bila na listi SDS ponovno izvoljena na letošnjih državnozborskih volitvah, za sabo ima tudi več let delovanja v občinskem svetu.
Rogaško Slatino bi
vodili trije
Za župana Občine Rogaška Slatina se letos ponovno poteguje mag. Branko Kidrič, ki
Izbira v Šaleški dolini
V Mestni občini Velenje si želi županovati šest kandidatov, v Šoštanju, kjer se poslavlja dolgoletni župan Darko Menih, bodo volivci izbirali med petimi imeni.
Za župana Mestne občine Velenje kot neodvisni kandidat kandidira nekdanji direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, zdaj predava na fakulteti za energetiko. Kandidira kot neodvisni kandidat s podporo volivcev. Na županskem stolčku želi ostati aktualni župan Peter Dermol, kandidat
stranke SD, podpira ga tudi skupina volivcev. Dermol bo januarja dopolnil 45 let, toliko je stara tudi njegova protikandidatka Lidija Šo-linc, ki kandidira s podporo Državljanskega gibanja Resnica. Sicer je v Velenju prvi župansko kandidaturo vložil 52-letni Jože Hribar, mestni svetnik stranke Naše Velenje, ki se je za župansko vlogo potegoval tudi pred štirimi leti. Kandidatka vladne stranke Gibanje Svoboda je 55-letna Lidija Črnko, Benjamin Strozak je kandidat stranke Dobra država.
cilja že na svoj osmi mandat, kar pomeni, da lokalno politiko kroji že 28 let. Pravi, da ni član nobene stranke, a njegova predlagateljica je stranka Nova Slovenija, medtem ko sta ga na nekaterih preteklih volitvah za župana predlagali stranki SLS in SDS. 60-letni magister znanosti s področja gradbeništva je bil pred vstopom na politični parket sedem let zaposlen kot projektant. Je ustanovni član Lions kluba Rogaška, član različnih društev, dve desetletji je igral v Košarkarskem klubu Rogaška, kjer je bil med drugim tudi kapetan članske ekipe. Lani je bil ponovno izvoljen za predsednika Razvojnega sveta Savinjske regije, to nalogo opravlja že od leta 2012. Na tokratnih volitvah ga bosta skušala premagati Robert Reich in Albin Šrimpf. Oba Kidričeva izzivalca kandidirata kot nestrankarska kandidata, prvi z listo Srčno za Rogaško, drugi z listo Civilna iniciativa - Gibanje za Rogaško Slatino. 51-letni samostojni podjetnik Reich je znan kot urednik strani Rogaška Slatina nekoč in kot avtor zbirke Šnicl ni za tebe, v kateri je zbral lokalne zgodbe in anekdote. 62-letni Šrimpf zadnja leta kmetuje na ekološki kmetiji, v preteklosti je bil dolgoletni predsednik sindikata v Steklarni Rogaška.
Po dva v Rogatcu
in Bistrici ob Sotli
Po dva kandidata se potegujeta za vodenje občin Rogatec in Bistrica ob Sotli. Univerzitetni diplomirani inženir strojništva, 63-letni Martin Miko-lič (NSi), je skoraj deset let vodil razvojni oddelek v nekdanjem Gorenjevem podjetju
V	Šoštanj prihaja
nov župan
V	občini Šoštanj bodo zagotovo dobili novega župana, saj dolgoletni prvi mož občine Darko Menih ne bo ponovno kandidiral. Stranka Gibanje Svoboda je v župansko tekmo poslala 54-letnega Petra Vidmarja, Boris Goličnik kandidira s podporo svoje liste, Drago Koren je kandidat stranke Nova Slovenija. Poslanec Franc Ro-sec kandidira s podporo stranke SDS, Iztok Kotnik s podporo Državljanskega gibanja Resnica, Andrej Goršek pa kandidira s podporo Liste Aktivni. Med kandidati je najmlajši Boris Goličnik, ki šteje 46 let, najstarejši pa Drago Koren, ki bo januarja dopolnil 61 let.
Emkor v Rogatcu. Podpisal se je pod izum žičnega radiatorja, ki je patentno zaščiten v številnih evropskih državah. Mikolič se uvršča med tako imenovane »večne« župane, saj županuje že 28 let. Tokrat bo v tej obmejni občini glasove volivcev skušal pridobiti še 50-letni Fredi Ferčec iz vrst SD. Ferčec, ki je zaposlen v Hitovem Casinoju v Rogaški Slatini, je vrsto let vodil Mladi forum Rogatec in organiziral številne prireditve. Je dolgoletni občinski svetnik in zelo dejaven v nogometnih vodah.
Občani Bistrice ob Sotli bodo lahko 20. novembra glasovali za Franja Debelaka, ki občino vodi od leta 2010, ali za Roberta Žučka. Oba kandidirata s podporo skupine volivcev.
Brez presenečenj
Med občinami Obsotelja in Kozjanskega, kjer izid volitev ne bo presenečenje, so Dobje, Kozje, Šmarje pri Jelšah in Podčetrtek. V Dobju za župana kandidira le Franc Lesko-všek (SLS), ki bo decembra dopolnil 72 let in občino vodi od leta 2010. Na čelu Občine Kozje bo še naprej Milenca Krajnc, univerzitetna diplomirana inženirka kmetijstva in nekdanja kmetijska svetovalka, ki to občino vodi od leta 2014. Že takrat je bila njena predlagateljica skupina volivcev. V Šmarju pri Jelšah bo šef občine še naprej Matija Čakš. Doktor veterinarske medicine, ki živi na 24 hektarjev veliki vinogradniški in živinorejski kmetiji, je bil za župana šmarske občine prvič izvoljen leta 2018. V drugem krogu volitev je prejel 67 odstotkov glasov. Turistično Občino Podčetrtek bo še naprej vodil 54-letni Peter Misja, ki je župansko vlogo prevzel leta 2005 in jo vrsto let prepletal z vlogo inštruktorja strojevodij.
TS
Konkurenca v Šmartnem ob Paki
V občini Šmartno ob Paki se za mesto župana potegujejo štirje kandidati. Najmlajši med njimi je 35-letni občinski svetnik Josip Lu-kenda, najstarejši je aktualni župan Janko Kopušar, ki je spomladi dopolnil 57 let, oba podpira skupina volivcev. Županovati želita tudi Peter Rosenstein, občinski svetnik in kandidat stranke SDS, ter Robert Crnjac, ki kandidira s podporo stranke SD. Crnjac bo ob letošnjem prazniku Občine Šmartno ob Paki prejel plaketo za prispevek k razvoju kulture v lokalni skupnosti.
BF
V Vojniku in na Dobrni
po dva kandidata
V	občini Vojnik bodo 20. novembra morda dobili županjo, medtem ko bo sosednjo Dobrno zagotovo še naprej vodil župan.
V	Vojniku je sicer dolgo kazalo, da se bo aktualni župan, 59-letni diplomirani inženir strojništva Branko Petre (Nsi), v tretji mandat podal brez
boja, a je kandidaturo zadnji trenutek vložila tudi Barbara Leder (Gibanje Svoboda). 45-letna magistrica ekonomije in poslovnih ved je politična novinka. Spomladi je bila imenovana za direktorico Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije.
Na Dobrni bo sedanjega župana, ki se poteguje že za sedmi mandat na čelu občine, Martina Brecla (SLS), izzval Bojan Felicijan (SDS). Brecl, 65-letni diplomirani inženir gradbeništva, sodi med župane z najdaljšim stažem, saj Občino Dobrna vodi že od ustanovitve leta 1998. Felicijan je od njega mlajši štiri leta, po izobrazbi je diplomirani ekonomist. Slednji je Brecla izzival že na lokalnih volitvah pred štirimi leti.
BA
14
KRONIKA
Obtožnica v eni največjih afer na Celjskem
Primer Atrij (končno) v sodni dvorani?
Okrožno državno tožilstvo je po petih letih od odmevne afere oškodovanja etažnih lastnikov vložilo obtožnico domnevno zoper nekdanjega direktorja stanovanjske zadruge Atrij Celje Radovana Cinka in računovodkinjo v podjetju. Očitajo jima tri nadaljevana kazniva dejanja poslovne goljufije v sostorilstvu. Ena največjih afer na področju upravljanja stavb v Sloveniji se bliža sodnemu postopku in epilogu.
SIMONA ŠOLINIČ
V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so se očitana kazniva dejanja vrstila več kot deset let, in sicer od konca leta 2005 do sredine leta 2017. Svoje početje so v podjetju prikrivali na različne načine. V vsem tem času je bilo na škodo etažnih lastnikov pridobljene več kot 3,2 milijona evrov premoženjske koristi, so ob vložitvi ovadb leta 2020 povedali na celjski policiji.
Opozarjali smo že tri leta pred ovadbo
»Zgodbo« Atrija smo odkrili mediji na podlagi opozarjanja številnih opeharjenih etažnih lastnikov. V Novem tedniku smo o domnevnih nepravil-
nostih pri porabi denarja iz rezervnega sklada pisali že pred več leti. Šele zatem so bile opravljene hišne preiskave v Atriju.
Preiskava nepravilnosti pri porabi denarja je v prvih mesecih odprla tudi novo fronto, saj so policisti preiskovali tudi kazniva dejanja poslovne goljufije in celo kršitev temeljnih pravic delavcev. Del zaposlenih v Atriju je po odkritju nepravilnosti dal takoj odpoved.
Približno 2,5 milijona evrov naj bi osumljena pridobila s sredstvi rezervnega sklada večstanovanjskih in poslovnih objektov, v preostalem delu gre za zbrana in neodvedena sredstva obratovalnih stroškov in najemnin
JAVNO PODJETJE, d.o.oLav/a 2a, 3000 Celie
PRAZNJENJA
MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV - november 2022
CELJE	VOJNIK ŠTORE	DOBRNA
Tako so v Atrij pred leti vkorakali kriminalisti ...
Med podjetji, ki jim Atrij ni plačeval pogodbene obveznosti, so bili tudi Elektro Celje, Simbio in Energetika Celje. Po opozarjanjih številnih dobaviteljev energije v času odkritja afere se je odzvala tudi Zavarovalnica Adriatic Slovenica. Z njo je imel Atrij Celje sklenjeno premoženjsko zavarovanje stavb, ki jih je upravljal. Atrij namreč tudi zavarovalnici dolga ni poravnaval.
Nad parkomat sredi Celja z eksplozivom
Celjska policija išče neznance, ki so v noči na torek razstrelili parkomat na železniški postaji v Celju. Nanj so namreč namestili eksplozivno sredstvo.
Dogodek se je zgodil nekaj minut po 1. uri. Policisti so z zbiranjem obvestil in ogledom kraja ugotovili, da so neznanci pristopili k parkomatu in ga poškodovali tako, da so nanj namestili eksplozivno sredstvo. To je pri aktiviranju poškodovalo parkomat, drugih poškodb na parkirišču ni bilo. Za kakšno eksplozivno sredstvo je šlo, zaenkrat še ni znano, obstaja tudi možnost,da ješlo za močnejšo petardo. Policisti, ki zaenkrat ne poročajo, ali je iz parkomata izginilo kaj denarja, še vedno zbirajo obvestila za izsleditev
storilcev
za tretje osebe, torej za komunalne, električne, zavarovalne stroške ... V drugem delu so oškodovanci dobavitelji, med njimi različna podjetja. V praksi naj bi bilo to videti tako, da naj bi osumljenca denar iz upravljanja večstanovanjskih in poslovnih objektov v nasprotju z določili Stanovanjskega zakona puščala na transakcij-
skih računih Atrija, čeprav bi jih morala prenesti na poseben transakcijski račun, t. i. fiduciarni račun.
»Denar naj bi uporabljala za plačila obveznosti, ki se niso nanašale na vzdrževanje večstanovanjskih objektov, oziroma sta ga uporabljala nenamensko,« je leta 2020 pojasnil vodja celjskih kriminalistov Damijan Turk.
Primer Atrij je pred leti dodobra zatresel upravniško stroko v Sloveniji. V zbornici za poslovanje z nepremičninami so dali pobudo in sprejeli pravilnik o certifikatu Zaupanja vreden upravnik, ki ga lahko prejmejo le tisti, ki vnaprej izpolnjujejo postavljene pogoje. S tem naj bi etažnim lastnikom vsaj delno pomagali pri ločevanju bolj ali manj kakovostnih upravnikov in tako preprečili, da bi se podobni primeri še dogajali. Na primer se je odzvalo tudi združenje etažnih lastnikov, ki je takrat zapisalo, da naj bi primer Atrij predstavljal » ... vrh ledene gore načina upravljanja večstanovanjskih stavb, ki se je uveljavil v Sloveniji zaradi slabe zakonodaje s tega področja«.
nepremičnin, morebiten dobiček pa naj bi prejela družba. Koliko denarja naj bi se tako »opralo«, ni jasno.
Obsežna dokumentacija
Vsa ta leta je javnost pričakovala rezultate preiskav, novinarji smo večkrat spraševali, v kakšni fazi je preiskovanje, saj je šlo za eno največjih tovrstnih afer, ki je kazala na to, kako globoko lahko zarežejo zlorabe v službo upravljanja. Kazenska ovadba je bila spisana na 370 straneh, k ovadbi je priloženih tri tisoč prilog in dokazil. Spomnimo, da je bilo v tem primeru oškodovanih več kot 6 tisoč lastnikov nepremičnin v 244 stanovanjskih stavbah, višina oškodovanja na posamezni objekt je znašala od nekaj 100 evrov do več kot 50 tisoč evrov. V treh letih je bilo več kot 60 prijav posameznikov o nepravilnostih, 30 kriminalističnih zasegov poslovne dokumentacije, 11 hišnih preiskav, v katerih so zasegli več kot 6 tisoč dokumentov, ter sedem sodnih odredb za pridobivanje različnih podatkov.
... in zavarovali vse sledi ter dokaze.
Takrat so kriminalisti sumili, da je bil vsaj del sredstev vložen nenamensko, da naj bi denar »obračali« na tveganih trgih z nepremičninami. Tveganja naj bi nosili lastniki
Drzno okradel Celjanko
V ponedeljek je neznan moški okradel Celjanko. Na ob-močjuBabnegajepotrkalpo oknu vozila. Ko ježenskaokno odprla, je od nje zahteval podpis nekakšne pole in zahteval denar. Oškodovanka mu je izročila nekaj kovancev, nato ji je iz denarnice na silo ukradel še manjšo količino denarja. Moški je po dejanju pobegnil, oblečen je bil v temnejša oblačila. Dogodek se je zgodil nekaj minut po 14. uri. Do danes moškega policisti še niso izsledili.
Posebna značilnost preiskave nepravilnosti v Atriju je bila tako imenovana virtualna knjiga. Šlo je za posebno virtualno okolje, kjer so kriminalisti s pomočjo preiskovalcev računalniške kriminalitete združili podatke različnih strežnikov in nato zbrane informacije foren-zično ovrednotili. Samo tako so lahko konkretizirali škodo, ki je bila povzročena. Družbe namreč hranijo svoje podatke na strežnikih. Pri velikih količinah so strežniki gostujoči, torej so na več lokacijah. Podatke za celotno vrednotenje so morali postaviti na isti »imenovalec «, torej na isto mesto, šele potem je bila možna njihova preučitev.
novi tednik
narodnozabavna TV oddaja
V četrtek, 10.11.2022 oh 20.00 uri
»Brati časopis ni navada, je privilegij biti verodostojno obveščen«
ЈлџГ
Spoštovani naročniki Novega tednika
Zaradi stroškov poslovanja s Pošto Slovenije želimo s 1. 1. 2023 v družbi NT&RC uvesti poslovanje oz. posredovanje mesečnih položnic tudi preko elektronske pošte.
Višina stroškov pa ni edini razlog, saj tudi mi želimo z zmanjšanjem papirnega poslovanja prispevati k varovanju narave.
VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/naiviza
Vljudno vas prosimo, da vaš elektronski naslov posredujte na elektronski naslov: narocnine@nt-rc.si ali na tel. št. 03 422 51 44
Hvala
Uredništvo Novega tednika
ZDRAVJE
15
S srcem za vsako srce
Tudi z oslabelim srcem je življenje lahko kakovostno
Srčno popuščanje ne vpliva le na kakovost življenja, ampak lahko vodi do hudih zapletov, celo do odpovedi srca. Čeprav se je preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem v zadnjih letih bistveno izboljšalo, ostaja smrtnost še vedno zelo visoka. Srčno popuščanje ni ozdravljivo, vendar lahko napredovanje bolezni upočasnimo z zgodnjo diagnozo, uvedbo najboljše možne terapije in s spremembo načina življenja.
SIMONA ŠOLINIČ
Srčno popuščanje je pogosto bolezensko stanje. V Sloveniji naj bi bilo od 20 tisoč do 40 tisoč ljudi s srčnim popuščanjem. S staranjem prebivalstva se bo število takšnih bolnikov še povečalo, saj je med več kot 75 let starimi letno kar 35 novih bolnikov na tisoč oseb.
Pešanje srca
Najpogostejša vzroka za nastanek srčnega popuščanja sta visok krvni tlak in ishemična srčna bolezen. Seveda ga lahko povzroči katerakoli srčna bolezen, kot sta okvara zaklopk, vnetje srčne mišice in tudi alkohol ter sladkorna bolezen. Ker bolnikom privzdignjeno vzglavje olajša dušenje, velikokrat spijo polsede. Pojavi se tudi otekanje nog. Pešanje srca povzroča tudi nezadostno prekrvavljenosti organov, kar vodi v opešanost in motnje v delovanju različnih organov.
»Za srčno popuščanje je značilno, da srce oslabi, zato ne more več prečrpavati krvi, da bi bili drugi organi dovolj prekrvavljeni. Do tega stanja lahko pripeljejo številne bolezni, kot so dolgotrajna neurejena sladkorna bolezen, arte-
rijska hipertenzija, bolezni srčnih zaklopk, prirojene kardiomiopatije in podobno. V zadnjih letih k srčnemu popuščanju svoj delež prispevajo tudi bolezni, ki nastanejo zaradi prekomernega uživanja alkohola, in tudi najsodobnejša zdravila v onkologiji,« pravi Andreja Strmčnik, dr. med., specialistka interne medicine s Kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Ker srce zaradi pešanja ne more več črpati dovolj s kisikom bogate krvi iz pljuč, pride do njenega zastajanja v pljučih, kar povzroča težko sapo oz. dušenje.
Tudi med mlajšimi
Dodaja, da to, da se srčno popuščanje pojavlja predvsem pri starejših, načeloma drži, vendar poudarja, da se to stanje pojavi tudi pri mlajših ljudeh. Pogosto se zgodi, da človek ni pozoren na simptome, ki lahko kažejo na srčno popuščanje. »Mislim, da morajo biti ljudje pri tem pozorni. Vemo, da pride do utrujenosti in zadihanosti, kadar smo telesno dejavni ali pri večjih obremenitvah. Kadar pa se to pojavi, če je človek v mirovanju ali pri hoji po ravnem, potem
je to lahko znak srčnega popuščanja. Še posebej če se ob tem pojavijo simptomi, kot sta dušenje in otekanje nog. Ker se tudi nekatere druge bolezni kažejo z enakimi simptomi, je pomembno, da so na takšne simptome pri bolnikih pozorni tudi zdravniki,« dodaja Strmčnikova.
Tudi svojci morajo vedeti, kakšne težave bo bolnik čutil ob poslabšanju, kako si lahko pomaga sam in kdaj morajo ukrepati oni.
V večini primerov se simptomi prikradejo postopoma. Starejši bolniki jih pripisujejo staranju, slabi telesni pripravljenosti in splošni oslabelosti ob pridruženih boleznih. Bolniki simptomov običajno pri pregledu v ambulanti ne navedejo sami, zato je ključnega pomena, da so zdravniki na to pozorni.
Zdravnica še pojasnjuje, da sodobna medicina lahko pomaga pri osnovnih boleznih pravočasno, torej še preden se stopnjujejo in povzročijo srčno popuščanje. »Pomoč obstaja,
kadar srčna mišica ni preveč oslabljena ali kadar je bolezen srčnih arterij v začetni fazi. Srce si lahko opomore. Kadar osnovnih bolezni, ki privedejo do srčnega popuščanja, ne moremo več učinkovito zdraviti, bolnika zdravimo po protokolu za srčno popuščanje z zdravili, ki pomagajo blažiti oslabljeno srčno delovanje,« dodaja zdravnica.
Redno spremljanje bolnikov
»Bolnike je treba spremljati in odmerke zdravil prilagajati stanju,« še pojasnjuje Strmčnikova. Spremljanje bolezni je nujno, saj zdravniki s tem pridobijo vpogled v to, kako je srčno popuščanje napredovalo in ali je stanje stabilno. Kot omenja, je pomembno tudi, da ima bolnik dovolj informacij o bolezni, da ima ustrezno rehabilitacijo, da je telesno dejaven v tolikšni meri, kot je za stopnjo srčnega popuščanja primerno. »Bolniki s srčnim popuščanjem ne morejo biti vrhunski športniki, ampak imajo z ustrezno terapijo omogočeno kakovostno in normalno življenje,« dodaja Strmčnikova.
Foto: Pixabay
Kakšni so simptomi srčnega popuščanja?
Pogosti (tipični) simptomi srčnega popuščanja so:
•težko dihanje (dispneja),
•	ortopneja (težko dihanje v ležečem položaju),
•	nočna dispneja, •zmanjšana telesna zmogljivost, •utrujenost,
•	otekanje nog.
Manj pogosti simptomi srčnega popuščanja so:
•nočni kašelj, •piskanje v pljučih,
•pridobivanje telesne teže (več kot 2 kg/teden), •izgubljanje telesne teže (pojavi se pri napredovali bolezni).
Ali ste vedeli?
Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok umrljivosti. Zaradi njih po svetu vsako leto prezgodaj izgubi življenje 17 milijonov ljudi.
Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje srčno-žilnih bolezni, kamor sodijo tudi možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, angina pektoris, arterijska hipertenzija, in tudi odkrivanje sladkorne bolezni, ki je močan dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni.
Osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 od 2- do 4-krat bolj ogroža smrt zaradi kapi ali srčnega napada. Pomemben dejavnik tveganja je debelost, ki se je v zadnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja potrojila in še naprej zaskrbljujoče narašča.
V Sloveniji naj bi do leta 2025 živelo 400 tisoč oseb, ki bodo imeli težave z debelostjo. To je 400 tisoč Slovencev z višjim tveganjem za pojav sladkorne bolezni, srčno-žilnih zapletov in z nižjo pričakovano življenjsko dobo.
Srčno-žilna obolenja predstavljajo glavni vzrok smrti oseb z debelostjo: posledica debelosti je kar 21 odstotkov srčne kapi, 51 odstotkov arterijske hipertenzije in 80 odstotkov sladkorne bolezni tipa 2.
Z ustreznim življenjski slogom lahko bolniki bistveno upočasnijo slabšanje bolezni. Med pozitivne varovalne dejavnike pri tem spadajo ustrezna prehrana, redna in zmerna telesna dejavnost, preprečevanje debelosti, obvladovanje stresa, skrb za zdravo in zadostno spanje, sproščanje in zlasti opustitev kajenja.
io	Q пл RT	nov' tednik
IO	OrUnl	Št. 45, 10. november 2022
Celjski nogometaši prvi zasledovalci vodilne Olimpije
Predstava bo pozabljena, skok na drugo mesto pač ne
Roman Pilipčuk: »Čeprav nekateri igralci niso bili na svojih običajnih položajih, so prikazali dobro predstavo in pomagali ekipi do pomembnih treh točk.«
Po 16. krogu 1. slovenske lige so nogometaši Celja sami na drugem mestu razpredelnice. Izidi so bili: Koper - Domžale 1 : 1 (gostje so izenačili v 29. minuti), Gorica - Celje 0 : 2, Kalcer - Olimpija 0 : 1 (v 18. minuti je zmago Ljubljančanom prinesel Celjan Svit Sešlar), Bravo - Tabor 2 : 1 (v Šiški so povedli gostje z golom Lana Štravsa, državnega prvaka s Celjem) in Maribor - Mura 5 : 1 (zadel je tudi Josip Iličić).
DEAN SUSTER
Celjani so zelo pogrešali kaznovanega kapetana Denisa Popovića, gola sta dala Nino Kouter in Charles Ikwuemesi.
Uspešno prigarane točke
Igra, ki so jo prikazali Celjani v Novi Gorici, bo kmalu pozabljena. Bistvene so nove
tri točke (že osma zmaga), ki so jim prinesle prednost pred zasledovalci. Pred Mariborom znaša osem točk. Trener Roman Pilipčuk je napovedal, da bo Gorica napadala ne glede na razmerje moči moštev. Nato je poudaril: »Imeli smo nekaj težav s sestavo udarne enajsterice. Zahvaljujem se
vsem igralcem, saj so izpolnili naloge. Zasluženo so zmagali. Čeprav nekateri igralci niso bili na svojih običajnih položajih, so prikazali dobro predstavo in pomagali ekipi do pomembnih treh točk.« Dodatna težava se je pojavila na začetku drugega dela prvega polčasa, ko je poškodbo staknil levi bočni branilec Celja Grigorij Moro-zov. Zamenjal ga je Nino Milic: »Uspešno smo si prigarali tri točke. Igra ni bila blesteča, bistveno je, da gremo domov z zmago.« V 60. minuti presenetljivo ni prejel rdečega kartona.
Rogaška presenetila vse
Vratar gostiteljev Uroš Likar je moral dvakrat pobrati
Na polovici prvega polčasa je kapetan Celja Nino Kouter izkoristil nezbranost obrambe Gorice. Žogo je proti njemu z glavo usmeril Charles Ikwuemesi, ki je uspel ujeti zahteven predložek. (Foto: NK Celje)
žogo iz svoje mreže: »Celjani so zelo kakovostni, dvakrat so zadeli po naših napakah. Mi smo bili premalo nevarni.« Vodilna Olimpija ima 40 točk, prvi zasledovalec Celje pa 29. Včeraj je v pokalni tekmi v Celju gostovala Mura, v nedeljo bo v 1. SNL gost Koper. Rogaška je po polovici tekmovanja v drugi slovenski ligi na prvem mestu. Še dvakrat zapovrstjo bodo izbranci tre-
nerja Oskarja Drobneta igrali doma, in sicer v soboto z Ilirijo, ki je drugo najprijetnejše presenečenje prvenstva, saj je na lestvici tretja, nato še z velenjskim Rudarjem. Ob koncu jesenskega dela tekmovanja v 2. SNL bo v petek, 25. novembra, derbi v Kidričevem, kjer se bo Rogaška pomerila z Aluminijem. Moštvo Roberta Pevnika trenutno za Slatinča-ni zaostaja za točko.
Lestvica 1.			SNL	
OLIMPIJA	16 13	1	2 28:16	40
CELJE	16 8	5	3 25:20	29
KOPER	16 8	3	5 24:16	27
MURA	16 7	5	4 29:24	26
DOMŽALE	16 5	7	4 26:20	22
MARIBOR	16 6	3	7 29:26	21
BRAVO	16 6	2	8 18:20	20
KALCER	16 2	6	8 14:12	12
GORICA	16 2	5	9 12:11	11
TABOR	16 2	5	9 12:11	11
				
V
Aljoša Matko se je v Novi Gorici izkazal z nesebično asistenco »Čarliju« Ikwuemesiju. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Dobovec bo igral na Majorki
Državni prvak v futsalu Dobovec je dobil tekmece v elitnem delu lige prvakov. V skupini B so še gostitelj turnirja Mallorca, poljski Piast iz Gliwic in Novo Vrijeme iz Makarske. Na zaključni turnir se bo uvrstil le zmagovalec skupine.
Dobovec je v Rogaški Slatini v derbiju slovenske lige gostil vrhniški Siliko. Pomerili sta se še neporaženi ekipi. Nogometaši Dobovca so uspeh v evropskem tekmovanju (petič zapovrstjo so se uvrstili med najboljših šestnajst moštev v Evropi) nadgradili z zmago v derbiju v svoji dvorani. Domačini so z golom Tea Turka vodili od 2. do 30. minute, ko je na 1 : 1 poravnal Nikola Jandrić. Gostitelji so sebi v prid tekmo prelomili v 35. minuti, ko sta gola zabila Teo Turk in Kristjan Čujec. Gostje so poraz omilili v 39. minuti.
V derbiju ženske slovenske lige je bilo Celje boljše od Slovenskih goric z 2 : 1. Prvi gol so dosegle gostje. V drugem polčasu je izenačila Anja Ložar, zmagovalni zadetek pa je nekaj minut pred koncem dosegla Ines Ermenc. Varovanke trenerja Draga Adamiča imajo vseh pet zmag, Slovenske gorice po prvem porazu ostajajo pri štirih.
DŠ, foto: Andraž Purg - GrupA
Navijaška skupina Elita Slat'na bodri nogometaše Rogaške tudi na gostovanjih. Prizor je s tekme v Biljah (1 : 2). (Foto: NK Rogaška)
Zmagovati zadetek za ŽNK Celje je v derbiju prvenstva dose- Derbi vodilnih moštev v Rogaški Slatini je z dvema go gla Ines Ermenc (v zelenem dresu in s številko 18 na hlačkah). loma odločil Teo Turk.
ŠPORT
17
Rokometašice Slovenije so se uvrstile v drugi del prvenstva stare celine
Bobinac: »Dekleta so >rešila< naš del evropskega prvenstva!«
Kaj bo sledilo po odmevni zmagi nad Dansko (28 : 26) in po visokem zaostanku za Švedsko (22 : 33)? Dvom se je širil med slovenskimi navijači pred odločilno tekmo s Srbijo v predtekmovalni skupini evropskega prvenstva v Celju. Eno od reprezentanc je po torkovem obračunu čakalo slovo od evropskega prvenstva. Po prvem delu prvega polčasa je Slovenkam kazalo slabo, saj so v 18. minuti zaostajale za štiri gole.
DEAN SUSTER
Po izenačenju so vseeno izgubile prvi polčas (13 : 15), v nadaljevanju pa so se prelevile v levinje. Njihova izjemna obramba je gostjam dopustila le devet golov v drugem pol-
času, ob koncu je na semaforju pisalo 27 : 24.
Drugačne Slovenke
Razveseljivo je, da sta bili na vseh treh tekmah v prvi
Celjski junakinji evropskega prvenstva Nataša Ljepoja (levo) in Alja Varagić, ki sta se po zmagi nad Srbijo dolgo zadržali pred dvorano Zlatorog v družbi svojcev in navijačev. Foto: DŠ
postavi dve Celjanki. Alja Va-ragić (z dekliškim priimkom Koren) je igrala na desnem krilu: »Zavedale smo se, da je tekma proti Srbiji ena najpomembnejših v naših karierah. Po dolgem času sem igrala v svojem mestu in bila očarana nad vzdušjem. Upam, da bo v Ljubljani podpora s tribun podobna.« Kaj je prevesilo jeziček na tehtnici na našo stran? »V drugem polčasu smo v obrambi pretaknile v šesto predstavo. Na desnem krilu je odlično odigrala Tija Gomilar Zickero. Nasploh smo pametno napadale.« Prva izbira selektorja Dragana Adžića na mestu krožne napadalke je Nataša Ljepoja: »Nismo hotele biti tiste Slovenke, ki na velikem tekmovanju zmagajo na prvi tekmi, malo kasneje pa že odhajajo domov. Proti Švedski so se nam zatresle roke. Bila sem prva, ki nisem izkoristila zelo zrele priložnosti. Na zadnji tekmi je bilo na srečo drugače. Lepo je bilo po dolgem času spret doma, v Celju, kjer sem igrala do sedemnajstega leta.«
Pohvale
organizatorjem
Objemi so se vrstili, zelo nasmejan je bil predsednik RZS Franjo Bobinac, ki mu
Najboljša Tina Šutej in njen trener Milan Kranjc
Tina Šutej, članica Atletskega društva Kladivar Celje, in Kristjan Čeh (Ptuj) sta bila po pričakovanjih izbrana za najboljša slovenska atleta v letu 2022.
V tradicionalni anketi Atletske zveze Slovenije je med trenerji zmagal Celjan Milan Kranjc, ki vadi Šutejevo. Skakalka s palico je pred leti po prihodu v Celje začela tekmovati kot prerojena. Letos je bila tretja na evropskem prvenstvu, na dvoranskem svetovnem prvenstvu in v seštevku diamantne lige. V naslednji sezoni bo imela dva velika cilja, in sicer odmevna nastopa na marče-vskem dvoranskem evropskem prvenstvu v Istanbulu in na svetovnem prvenstvu v Budimpešti, ki bo med 19. in 27. avgustom. »Obe tekmi sta zame pomembni, tudi drugih večjih ne bom izpuščala. Na novo tekmovalno obdobje sem se že začela pripravljati. Po prejšnji je sledil enomesečni premor, v katerem se je umirila tudi poškodba tetive. Optimistično stopam v novo obdobje. Zelo sem zadovoljna tudi z letošnjo sezono, v kateri sem nanizala vrhunske izide,« je povedala Tina Šutej na prireditvi v Ljubljani, poimenovani Diamantna noč.
Tudi mladi blizu
svetovnega vrha
»Za nami je izjemna sezona, ko so atleti in atletinje dosegli
izide generacije Primoža Koz-musa, Jolande Čeplak in Marije Šestak. Po Kozmusu smo dobili drugega svetovnega prvaka v kraljici športov, izjemna je bila Tina Šutej. Ob številnih drugih članskih uspehih je za njimi že mlada generacija, ki se je tudi dokazala na velikih tekmovanjih za svoje starostne kategorije,« je izpostavil v. d. predsednika AZS, Celjan Primož Feguš. Med člani se je na drugo mesto zavihtel izjemni
Zadnji ples v dvorani Zlatorog, kjer so naše igralke lahko bile izjemno zadovoljne s španskima sodnikoma (Danska), pritoževale so se nad delom Makedoncev (Švedska), nakar ni bilo pripomb z nobene strani nad sojenjem odličnih Nemk Merzove in Kuttlerjeve (Srbija). Danes se bo Slovenija pomerila s Hrvaško.
zelo dobro kaže pri kandidaturi za predsednika OKS. Najprej je vzkliknil: »Mi, Celjani!« Nato je za Novi tednik dodal: »Dekleta so zelo povezana in le en miselni preskok je bil dovolj, da so se razigrala. Predstavniki zveze smo poskrbeli, da so imela na voljo vse, kar so potrebovala. S prebojem v drugi del prvenstva je z organizacijskega vidika prvenstvo >re-šeno<. Dekleta gredo v Stoži-ce, pred njimi so najmanj tri tekme. Verjamem, da bodo prikazala vse, kar znajo, in upam, da se bomo še veselili. Naša predtekmovalna skupi-
na je bila zelo zahtevna. Če bodo zdrava in sproščena in če bodo Stožice pokale po šivih, je možno marsikaj.« Kaj pa dvorana Zlatorog? »V njej sem dobil občutek, kot da sem v dvakrat, trikrat večji svetovni dvorani. Vse je bilo izredno lepo pripravljeno. Čestitam in se zahvaljujem organizacijskemu odboru. Vodil ga je Bor Rozman, toda v celjskem delu je Jure Cvetko opravil veliko delo. Kot Celjan se zahvaljujem Celjanom, županu in celotni njegovi ekipi za podporo. Spet smo dokazali, da nismo zgolj športni narod, temveč
tudi vrhunski organizatorji.« Z vseh strani je čestitke prejemal direktor EP Jure Cvetko: »Izredno smo zadovoljni. Čestitam igralkam, strokovnemu štabu in navijačem. Dvorana je >gorela<. V Celju smo izpeljali pet prvenstev za mlajše kategorije, štiri evropska in eno svetovno. Člansko prvenstvo je bistveno večji zalogaj. Pohvaljeni smo bili za namestitve, prevoze, hrano ... Vse je bilo na zelo visoki ravni. Vsem nam je zdaj veliko lažje, ker se je reprezentanca uvrstila v drugi del EP.«
Foto: SLAVKO KOLAR
Alja Varagić je ena od treh mamic v naši izbrani vrsti. Tamara Mavsar si je za življenjskega sopotnika izbrala Uroša Bregar-ja, zdaj selektorja Srbije. Ta je protestiral pri nemških sodnicah, ko je prav Tamara potisnila žogo proti svoji vratarki.
Nataša Ljepoja se je iskreno veselila vsakega od svojih osmih golov na treh tekmah.
Najboljša atletinja Slovenije Tina Šutej in najboljši atletski trener Milan Kranjc imata osebna praznika ta teden. Tina je v ponedeljek dopolnila 34 let, njen trener bo slavil jutri in vsaj še v nedeljo.
mladinec Kladivarja Matic Ian Guček. V svoji starostni kategoriji, med starejšimi mladinci, je slavil z veliko prednostjo. Med mlajšimi člani sta bila najboljša Celjana, Vid Botolin pred Janom Vukovićem. V kategoriji mlajših članic je bila Klara Lukan druga, Eva Pepel-nak pa tretja. Tia Tanja Živko, prav tako atletinja Kladivarja, je bila druga med mlajšimi mladinkami.
DŠ, foto: AZS
Celjski rokometaši v Trebnjem niso igrali z Barcelono
Moštvo Celja Pivovarne Laško je doživelo najvišji prvenstveni poraz doslej v 1. slovenski ligi. V Trebnjem je klonilo z enajstimi goli zaostanka.
Rezultat 31 : 20 je bil izjemno presenetljiv. Celjani vendarle niso gostovali v Blaugrani, temveč v Trebnjem pri Trimu. Naj nam Dolenjci ne zamerijo primerjave. Kvečjemu jim je lahko v ponos. Ne smemo preveč poudarjati slabe predstave »pivovarjev«, kajti izpostaviti je treba tudi navdihnjeno trebanjsko igro. Zdaj sta moštvi izenačeni na vrhu lestvice, saj si je Trimo prej privoščil domač spodrsljaj z Ribnico. Varovanci trenerja Alema Toskića imajo seveda še vse v svojih rokah. »V nedeljo smo bili neprepoznavni, daleč od ravni, ki si jo želimo in h kateri stremimo. V prvi vrsti se moramo dobro pogovoriti, najti vzrok za tako slabo predstavo in se hkrati iz tega poraza čim več naučiti. Ekipa se mora zavedati, da so v državnem prvenstvu vsa moštva proti njej izjemno motivirana in da v vsakem trenutku dajejo vse od sebe. To je pritisk, s katerim se moramo znati soočiti, če želimo biti rezultatsko uspešni in doseči cilje, ki smo si jih zastavili,« se je brez ovinkarjenja s trenutnim položajem soočil Toskić. Celjsko jezo bo najbrž na svoji koži občutila Loka; v soboto bo v Zlatorogu igrala prvenstveno tekmo, v torek še pokalno. Obe srečanji se bosta začeli ob 18.00.
DŠ
18
NAPOVEDNIK
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 10. 11.
Koncert ob obletnici delovanja
16.30 Kulturni dom Vojnik Javni nastop učencev dislociranega oddelka v občini Vojnik
1., 2., 3. in 4. razred (termin naknadno) 5., 6., 7. in 8. razred
18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Glasbeni večer, posvečen obletnici smrti prof. Edija Goršiča
Sodelujejo: MoPZ skladateljev Ipavcev Šentjur, MoPZ Dramlje, učenci in učitelji Glasbene šole skl. Ipavcev Šentjur; vstop prost
18.00 Savinov likovni salon Žalec
Narava govori in mi molčimo
Odprtje razstave likovnih del Marike Vicari in Jerneja Forbicija
18.00 Velenjski grad
»Lejga, kamerat! Ne v štric, to naj gre gor, na star' grad!«
Odprtje občasne razstave
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Najlepši kraj, hiša in kmetija 2022
Zaključna prireditev z nastopom skupine Zaka' pa ne in Francijem Podbrežnikom
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Vrvohodka v krogu svetlobe ljubezni in slovenske besede
Predstavitev pesnice Dragomile Šeško; literarno-glasbeni večer
19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Preblizu
Intimna drama v izvedbi Lee Mihevc in Domna Valiča, Zavod Paviljon in Cankarjev dom Ljubljana, za gledališki abonma in izven
20.00 Celjski dom Celje_
Zgodbe mode - Modni navdihi
Modna revija
PETEK, 11. 11.
17.00 Vila Bianca Velenje Umetnost hitrosti Odprtje likovne razstave ljubiteljskega ustvarjalca Franca Lesjaka 18.00 Kulturni dom Šmartno ob
Paki_
Slavnostna seja ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj in nagrad
18.00 Galerija Kvartirna hiša
Celje_
Friderikova zgodba
Predstavitev knjige, pogovor z avtorico Medejo Mahnič; vstop prost
19.30 Gledališče Celje_
Kristian Smeds: Žalostinke iz srca Evrope
Abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Večnamenski dom v Vinski Gori
30. obletnica delovanja Kvarteta Svit
19.30 Galerija eMCe plac Velenje Mihael Novak: Qrntn
Odprtje razstave akademskega kiparja
SOBOTA, 12. 11.
9.00 do 13.00 Galerija Božena
Celje_
Ogled Galerije Božena
Brezplačen ogled nove stalne razstave o zgodovini Fotohiše Pelikan in občasne razstave Lepota je ženskega imena; vstop prost
11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia - mesto pod mestom
Javno vodstvo po razstavi
11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Zrcalce
Lutkovna predstava v izvedbi Lutkovnega gledališča Nebo
18.00 Gledališče Celje_
Predstava Deklicaz vžigalicami
Gostovanje Pozorišta Mladih Novi Sad
18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Violinski duo: Sanhayea Song & Alma Portič
Koncert; vstop prost
20.00 Dvorana Golovec Celje Perpetuum Jazzile
Koncertni spektakel
20.30 Celjski mladinski center Koncert Leopold I.
NEDELJA, 13. 11.
19.00 Knjižnica Žalec
Pogovor z Beletrininim trubadurjem Goranom Vojnovićem
PONEDELJEK, 14. 11.
10.00 Knjižnica Velenje
Lažje berem: Puran Peter na sončni steni
Odprtje zbirke in razstave
11.00 Gledališče Celje_
William Missouri Downs: Poglej me!
Mladinski abonma
17.00 Kulturni dom Vojnik O dimnikarčku, ki je srečo iskal
Gledališka predstava v izvedbi Gledališča Pravljičarna 17.30 Osrednja knjižnica Celje David Stegu: Zakaj pa ne? Potopisno predavanje in predstavitev knjige
18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Trajče Nikoloski: Medovite rastline
Predstavitev knjige
19.00 Knjižnica Žalec Đorđić se vrača
Predstavitev knjige, z avtorjem Goranom Vojnovićem se bo pogovarjala Andreja Hutinski.
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Komedija Tutošomato
V izvedbi SNG Nova Gorica in Gledališča Koper
SEZNAM DOGODKOV MED
10. IN 17. NOVEMBROM
PONEDELJEK, 14. november, ob 17. uri
SREDA, 16. november, ob 17.uri
ŠTUDIJSKA CITALNICA Tadej Stegu: Zakaj pa ne? Predavanje U3O
ČETRTEK, 17. november, ob 17. uri
NE
SPREGLEJTE!
KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Predstava: Radovednica iz čebelnjaka Gledališče Pravljičarna Za otroke od 4. do 8. leta
GLASBA-FILM
Znamenja v kroženju - Rožančeva nagrada 22 Uroš Zupan in dr. Zoran Pevec
I. NADSTROPJE KNJIŽNICE Razstava Beading nakit Darje Trivan Na ogled do konca leta 2022
5


19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana
Otroci s postaje Zoom
Premiera glasbene komedije dijakov Šolskega centra Velenje
TOREK, 15. 11.
16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop nadstandardnih programov
18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Beletrinini trubadurji: Literarni večer s Petro Pogorevc: O Radku Poliču - Racu
Z avtorico Petro Pogorevc se bo pogovarjala Maja Furman; vstop prost
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Teden slovenskih splošnih knjižnic: Pogovorni večer
Gostja: Erika Johnson Debeljak
18.00 Kulturni dom Štore_
Javni nastop učencev dislociranega oddelka v občini Štore
18.00 Osrednja knjižnica Mozirje
Literarni večer s pisateljem Avgustom Demšarjem
Ob tednu splošnih knjižnic
19.19 Knjižnica Velenje Andrej Šifrer
Odprtje razstave in glasbeni nastop
19.30 Gledališče Celje_
Nik Škrlec: Zdrava pamet
KUD Dveh in Rumena zavesa, d.o.o; monokomedija
19.30 Glasbena šola Velenje, Marinova dvorana
Ruben Dalibaltayan in Julia Gubaidulina
Abonma Klasika in izven
SREDA, 16. 11.
9.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop dijakov srednje stopnje
Oddelkov klavirja in orgel, brenkal, harmonike ter komornih skupin
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Radovednica iz čebelnjaka
Gledališka predstava v izvedbi Gledališča Pravljičarna; vstop prost
18.00 Celjska kulturnica
Na objektivističnem stolu in druge zadeve
Predstavitev zadnje pesniške zbirke dr. Zorana Pevca.
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Potovanje vile Andantine
Glasbeno-baletna pravljica v izvedbi Glasbene šole Risto Savin Žalec
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Teden slovenskih splošnih knjižnic: Alma M. Karlin
Z Jernejo Jezernik se bodo pogovarjali o Almini bogati literarni in duhovni dediščini preko predstavitve knjig iz serije z Almo v svet.
18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje KPZ Mysterium
Koncert
19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana
Akademija ob 10-letnici projekta Evropska prestolnica kulture 2012
Martinovanja
ČETRTEK. 10. 11.
16.00 Dom svetega Jožefa Celje Martinovanje
Sodelujejo: Fantje z Jožefovega hriba, pevci župnije Celje - sv. Jožef; gost večera: Jože Tominšek
17.00 Kavarna Miško Knjižko
Celje_
Martinovanje v Osrednji knjižnici Celje
Avtentično in bogato martinovo ob kulinaričnih čarovnijah chefa Marka
Pavčnika; obvezne rezervacije: kristian. kozelj@knjiznica-celje.si
17.00 Vinotoč Primožič Šmartno ob Paki
Gospodarjevkrstvinav zidanicah
TD Šmartno ob Paki
18.00 Mladinski center kavarna in hotelŽalec Martinova večerja
PETEK, 11.11.
11.11 Stari trg v Starem Velenju Martinovanje
16.00 do20.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina
Martinovanje
Krstmošta, peka kostanja, tokalnakulinarična ponudba; v primeru slabega vremena odpade
17.00 TržnicapriFontani piv Zelenozlato Žalec Martinovanje
Krst mošta, stojnice vinogradnikov in gost Miro Klinc
SOBOTA, 12. 11.
7.00 Martinova vas Šmartno ob
Paki_
VeselaMartinova sobota: planinski pohod po Martinovi poti MC Šmartno ob Paki in ObčinaŠmartno olj Paki
10.00ZborpriŠportnem parku
Šentilj_
Martinovo rajžanje od kleti do kleti
Tradicionalni pohod
14.00 do 18.00 Martinova vas Šmartno ob Paki
Vesela Martinova sobota: kmečka tržnica, otroško martinovanje, prikaz običajev vaških skupnosti, Martinov krst vina, razglasitev naj kletarja 18.00 Martinova vas Šmartno ob Paki
Vesela Martinova sobota: zabava z ansamblom Klateži
MC Šmartno ob Paki in Občina Šmartno ob Paki
NEDELJA, 13. 11.
10.00 Pod faroškim kozolcem Galicija
Blagoslov vina in Martinove dobrote iz zaselkov in društev KS Galicija
Druge prireditve
ČETRTEK, 10. 11.
9.00 do 17.00 Stari grad Celje
Novo doživetje na Starem gradu
VR TELESKOP - pogled v zgodovino Celja s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti; vse dni v tednu
16.00 in 19.15 Celjski mladinski center
Tečaj legorobotike
Prijave: info@brihtnabuca. si; tudi v sredo ob istem času
18.00 do 19.30 Celjski mladinski center
Magičnost gibanja
Delavnica; prijave: jerdezel@gmail.com
19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Mehika, dežela opojnih barv in okusov
Potopisno predavanje Barbare Kelher
20.00do00:00 Celjski mladinski center JaMCC
Večer novo nastale glasbe
PETEK, 11. 11.
9.0 0 Muzej novejše zgodovine
Ce lje_
Hermanov kulturni teden
Hermanova otroška NA ustvarjalnica ob razstavi
zstaveHdeijramkoavnov bonton; za
skupiee
17.00 Dom II.DlOvenskega tabora aza Žalec
50 - let Sožitja - 50 let mavrice v dlaneh
ILM Organizator Društvo Sožitje
18.00 Knjižnica Laško
Jože Rozman: Čar vina
Strokovno predavanje s predstavitvijo knjige
SOBOTA, 12. 11.
17.00 Celjski mladinski center Tečaj risanja portretov
NA Vodi celjski slikar in umetnik Đorde Aleksić Dimitrijevič; prijave: atelje. ayin@gmail.com
2o.00 Mladinoki center kavarna in hotel Žalec Večer salse
PONEDELJEK, 14. 11.
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Pravljična ustvarjalnica
Z vami bo Lidija Ulbin, ustvarjalka, slikarka ter ilustratorka.
17.00 Društveni prostori DU Šmartno ob Paki
Predavanje o sladkorni bolezni
17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek
Duhec Cofek iz knjižnice
Otroška ustvarjalna delavnica; z vami bo Vesna Gaber Podhovnik
TOREK, 15. 11.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Moj prvi pogrinjek
Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton; za skupine
11.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta: Dan gumbov
Ustvarjalnica za otroke in starše
16.00 Na Zvezdi Celje_
V mestu diši po jeseni
Kreativna, zabavna doživetja za vso družino.
SREDA, 16. 11.
11.00 Celjski dom_
Vročina« je obrambni sistem, ne bolezen
Predavanje
16.30 Knjižnica Žalec
Kaligrafija z Natalijo Resnik
18.00 Celjski mladinski center Gradnja pozitivne samopodobe in soočanja s strahovi in anksioznostjo
Delavnico pripravlja Družinski inštitut Bližina.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
19
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, oče, spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
našega očeta, dedija in pradedija
FRANCA KORPNIKA
z Zg. Hudinje 37 (11. 4. 1935-22. 10. 2022)
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Iskrena hvala osebju doma Lipa Štore, pogrebni službi Veking, d. o. o., gospodu župniku za opravljen obred, pevcem skupine Eros in izvajalcu Tišine. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hči Biserka in sin Damjan z družinami
822
Kako boli, duša trpi, ko ob bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vedo vsi, ki so bili ob tebi zadnje trpeče dni...
V SPOMIN
Minilo je eno leto, kar nas je zapustil
STANISLAV PILIH -SLAVKO
iz Košnice pri Celju 9 (27. 6. 1930-31. 8. 2021)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: njegovi najdražji
813
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
AUDI A4 2.0 TDI limuzina, prva lastnica, letnik 2011, registriran do 2/2023, prodam za 8.650 EUR. Telefon 031 674-834.823
STROJI
PRODAM
DOBRO ohranjeno nakladalko, 16 cm3, prodam. Telefon 041 517-616. 815
TRAKTOR Imt 540, letnik 1987, originalni servo volan, prvi lastnik, prodam. Telefon 041 592-643.	825
ŽIVALI
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061.	828
l4o
S&LrfflH Pokraj
.. p1 . muzej Л /' Celje
ODPIRALNI ČAS: TOREK-NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK ZAPRTO
INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618
JAVNO VODSTVO
CELEIA - MESTO POD MESTOM
Sobota , 12. november 2022, ob 11.00,
KNEŽJi DVoR.
Vstopnina: 4€
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p NEMŠKE orjake, dve mladi samici, ugodno prodam. Telefon 068 411-617. 812 TELICO po izbiri, limuzin ali simentalko, težko približno 500 kg, prodam. Telefon 041 431-026.	814
TELIČKO simentalko, staro mesec dni, prodam. Telefon 031 840-282. 680 KOKOŠI nesnice, rjave, rdeče grahaste, plave, jerebičaste, zelenojajčne bele, golovratke in štajerske, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n TELIČKO simentalko, težko 250 kg, prodam.
Telefon 031 509-828.	817
BIKCA pasme rdeči angus, starega štiri mesece, in prašiča za koline, prodam. Telefon 031 637-647.	818
PRAŠIČE, težke od 30 do 280 kg, in izločene svinje, prodam. Domača hrana in možna dostava. Telefon 031 311-476. p KOKOŠI nesnice, že v nesnosti, rjave, sive in črne, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 051 720-294.	p DVA telička simentalca, eden težek 80 kg, drug 150 kg, prodam. Telefon 070 402762. L 74 TELIČKO križanko, staro 10 mesecev, prodam. Telefon (03) 5730-489, 041 990-278.
827
BIKCA simentalca, starega en mesec in pol, prodamo. Telefon 031 465-457. 829 GOSKE za Martinovo, lepe, očiščene ali žive, prodam. Telefon 041 500-394. 830
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
Poroke
Laško
Poročili so se: Brina POPI-VIĆ iz Celja in Nino KLAS iz Dramelj, Katja ROJNIK iz Bra-slovč in Žiga KOBALE iz Laškega, Jasna SENICA in Rok JURKOŠEK, oba iz Padež.
tNE VOLITVE 2022 NA TV CELJE
Soočenje kanqid§rov strank iq li^t za izvolitev v Mestni s^et Mestne občirik Celje, v četrtek 17. nove m bi^oti20.00 uri ter soočenje županskih kandidatov v Mestni občini Celj? v petek 18. novembra ob 20.00 uri v živo iz studia TV Celje.
PRODAM
MOŠT iz belega grozdja prodam v okolici Šmarja pri Jelšah. Telefon 031 777-353.
811
KRMNO peso za prašiče prodam. Telefon 041 261-676 .	826
KUPIM
KOCKASTE bale, prva košnja, kupim. Telefon 041 431-026.	814
OSTALO
PRODAM
SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479.	p
KOMPLET zimskih pnevmatik Sava eskimo M + S, s platišči 185/65 R15, rabljene dve sezoni, na citroenu C3, kot nove, prodam za 260 EUR. Telefon 041 620-132. 819 JARKICE, mlade kokoši nesnice, za začetek nesnosti, prodajamo na farmi Zg. Roje, Šempeter v Savinjski dolini; rjave in auro-kane. Prodamo lastne krmne mešanice za perutnino in piščance, enodnevne, po naročilu. Telefon (03) 700-1446. p LESENO okno, velikost 100 x 120 cm, dvojna zasteklitev, in skoraj novo vrtno kosilnico, prodam. Telefon 041 987-305. 824
VDOVEC, star 76 let, dobro situiran, išče prijateljico za zmenke in medsebojno pomoč. Telefon 031 687-043.	821
Smrti
Celje
Umrli so: Jožef Peter KO-MERICKI iz Petrovč, 94 let, Miroslav SANČANIN z Lju-bečne, 64 let, Franc KORPNIK iz Celja, 87 let, Franc VERK iz Dobja pri Lesičnem, 76 let, Breda VOZLIČ iz Celja, 91 let, Ivan GRUDNIK z Ljubnega ob Savinji, 80 let, Milan PA-LIR s Polzele, 70 let, Terezija PAVLINC iz Petrovč, 80 let, Danilo CAJNAR iz Ljubnega ob Savinji, 70 let, Ivan ŠU-LER iz Laškega, 77 let, Marija OPRČKAL iz Dramelj, 71 let, Magdalena KRAŠOVEC iz Laškega, 66 let, Adolf KNEZ iz Laškega, 62 let, Zdenko REZAR iz Šentjurja, 72 let, Jože VRHOVŠEK iz Laškega, 66 let, Anton PIRNAT iz Tre-merij, 81 let.
Laško
Umrli so: Teodor MELAN-ŠEK iz Ojstrega, 70 let, Stanislava LAPORNIK iz Reke, 88 let, Berta PODPEČAN iz Šentruperta, 78 let, Marija LONČAR iz Spodnje Rečice, 86 let, Branko KRAJNC iz Be-lovega, 62 let.
Z
Mnogo prezgodaj
se je poslovil odlični zgodovinar,
raziskovalec zamolčanih zgodb malih ljudi
dr. ANDREJ STUDEN
(1963-2022)
Cenjenega kolega in prijatelja bomo ohranili v trajnem spominu.
Zgodovinsko društvo Celje
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se glas tvoj ne sliši. Če lučko na grobu izpihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
VALBURGE HOJNIK
iz Trnovelj pri Celju (12. 2. 1939-30. 10. 2022)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekali besede tolažbe. Hvala vam za darovano cvetje, maše in sveče. Hvala pogrebni službi Raj, gospodu župniku Pergerju in gospodu župniku Ivančiču za mašo in pogrebni obred ter pevcem v cerkvi in na pokopališču
za odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste našo ljubo mamo pospremili k večnemu počitku.
Njeni domači
V 94. letu se je za vedno poslovil dragi oče, dedi in pradedi
JOŽE JELEN
iz Čopove ulice 16 v Celju
Pogreb bo v petek, 11. novembra 2022, ob 14. uri na pokopališču v Žalcu.
Žalujoči: vsi njegovi
Je čas setve in čas žetve -vse ob svojem času. A kadar odide ljubljena oseba, je vedno prezgodaj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, pradedija in tasta
TONIJA PIRNATA
iz Tremerij 22, Celje (29. 8. 1941-30. 10. 2022)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli besede tolažbe. Hvala ekipi ur-gentnega centra in hemato-onkološkega oddelka Celje za pomoč in lajšanje zadnjega dneva njegovega zemeljskega življenja. Hvala gospodu župniku patru Marijanu za čustveno opravljen obred s sveto mašo in gospe Veri Šolinc z njenimi pevci za povezovanje s petjem. Hvala pogrebni službi Komunale Laško, Leonu Polancu za odigrano Tišino in vsem, ki ste darovali sveče in za svete maše, še posebej vaščanom Tremerij. Hvala zetu Marku za vso organizacijo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti k večnemu počitku in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli radi in ga bomo zelo pogrešali.
n
p
p
20
USPEH CELJANOV
HK LedX Celje po zmagi nad Slavijo s 7 : 2 blizu izenačenja najboljšega dosežka v državnem prvenstvu
Nasmiha se jim tretje mesto in ponovitev leta 1994
Pred 28 leti so celjski hokejisti (leto pred razpadom kluba oziroma članskega moštva) v rednem ligaškem delu osvojili drugo mesto in so jim zato pripadle srebrne medalje za pokalno tekmovanje. V polfinalu državnega prvenstva so izpadli proti Jesenicam, v boju za tretje mesto pa so bili po dramatičnem razpletu s 4 : 3 v zmagah boljši od Bleda.
DEAN ŠUSTER
Kapetan je bil Franc Gra-bler. Vrata je branil Simšič, v končnici so bili strelci Roj-šek, Vnuk, Zajc, Pajić, Šubi-nov, Frolikov, Povečerovski, Hrušov, Kolar, Mrdženović, Kulev ... Današnje celjsko moštvo je s precej manj zvenečo zasedbo trenutno tretje v državnem prvenstvu in če ne bo senzacije, bo tako tudi ostalo. V rednem delu niso tekmovali hokejisti Olimpije in Jesenic, v konkurenci štirih ekip (še Triglav, Slavija in Maribor) pa so igralci LedX Celja osvojili prvo mesto in se bodo v polfinalu spopadli z Jesenicami.
Polfinale bo le sladica
Celjski hokejisti so bili dvakrat boljši od Maribora, in sicer doma s 6 : 2, v gosteh pa z 8 : 4. V Kranju so s Triglavom izgubili po podaljšku s 3 : 2, v svoji dvorani pa so Gorenj-
ce ugnali s 5 : 2. V zadnjem krogu so pričakali Slavijo, ki so jo v Zalogu septembra premagali s 6 : 5. V sredo, 2. novembra, so Celjani za izpolnitev cilja potrebovali vsaj točko (neodločen izid po 60 minutah). Psihološki pritisk je storil svoje in gostje so povedli že v 3. minuti. Dobro minuto pred koncem uvodne tretjine je izenačil Jure Sotlar, ki je s svojim znanjem ogromna dodana vrednost: »Štiri dni prej proti Sisku nismo pokazali vsega, kar znamo, kajti glave so že bile na tekmi s Slavijo. Vložek je bil pač izjemno velik. Slišal sem, da v Celju že skoraj tri desetletja ni bilo takšnega dosežka. Ko vidim, kako dvajset igralcev dela drug za drugega, kako se trudijo trenerji in predstavniki vodstva kluba, sem prepričan, da je to le začetek.« Priljubljeni »Sole« je dodal: »Polfinale je le sla-
Hokejisti LedX Celja so se zahvalili Celjskim grofom za bučno podporo.
dica. Igrali bomo povsem sproščeno. Mi ne moremo ničesar izgubiti, oni lahko veliko.« V drugi tretjini sta za vodstvo domače ekipe s 3:
Mercina. V 40. minuti je zaostanek gostov znižal Čampa, a le 28 sekund kasneje je za odgovor poskrbel Aljaž Ogrizek za 4 : 2. V zadnji tretjini
1 poskrbela Jan Flajs in Miha je najprej zadel Nik Grahut,
zmago pa je z dvema goloma potrdil Rok Kolar: »V prvi tretjini smo se še lovili, pred drugo tretjino smo se zbrali in prikazali svoj pravi značaj. Ni nam bilo lahko na začetku sezone, saj smo vedeli, da moramo izpolniti cilj. Vsekakor se bo ljubiteljem hokeja splačalo priti v našo dvorano, ko bodo v njej gostovale Jesenice.«
Šele začetek uspešne zgodbe
Prva tekma bo na Jesenicah 15. novembra, druga v Celju šele dva tedna kasneje. Trener Gal Koren je priznal: »Nasprotniki so igrali dober hokej in do zmage nismo prišli tako lahko, kot kaže končni rezultat. Naši fantje so dokazali, da so sposobni igrati tekme pod psihološkim pritiskom. Redni del je bil kratek in prostora za napake ni bilo. To je bil šele začetek sezone za nas.« Upravičeno se je smejal
prizadeven predsednik celjskega kluba Vid Valenčak: »Tekma je bila nabita s čustvi. Zmaga nam je prinesla uspeh, ki ga mnogim generacijam pred nami ni. Ponosni smo, da smo ponovili uspeh izpred 28 let. Načrtno delo za odmeven rezultat se je začelo že spomladi z zahtevnimi telesnimi pripravami in iskanjem okrepitev. To še ni konec, verjamem, da je to šele začetek uspešne zgodbe, saj nameravamo v naslednji sezoni tekmovati v alpski ligi. Trenutno lahko ob pogoju, če bo ekipa zdrava, ciljamo na vsaj eno zmago proti Jesenicam v polfinalu državnega prvenstva.« Če se bo drugi polfinale med Olimpijo in Triglavom končal po pričakovanjih, bo LedX Celje vpisal tretjo stopničko v DP. V mednarodni regionalni ligi (IHL) je cilj vodstva celjskega kluba vsaj uvrstitev v finale.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Po daljšem času se je zadetka veselil hitri drsalec Aljaž Ogrizek (desno), ki je pred kratkim prestal operacijo.
Kapetanu Mihi Mercini je v objem drsal Jure Sotlar (levo)
Odlično je branil mlad Avstrijec iz Gradca Jakob Brandner. Nato je zbolel in manjkal na tekmi lige IHL v Zalogu, kjer je Slavija slavila s 4 : 1.
Trener Gal Koren med dajanjem napotkov Roku Kolarju
C
Tednikove «zgodbe
Št. 45 / Leto 77 / Celje, 10. november 2022
Enajsti Vege tek z dobrim namenom
Korenček spet privabil številne tekače
Nino Cokan: »Za daljšo traso smo se odločili zato, ker so razdalje na tekaških prireditvah vedno daljše in se zanje odloča vse več tekačev, zato razmišljamo, da bi naslednje leto pripravili tudi Vege mali maraton na 21 km.«
Korenček, maskota tradicionalnega Vege teka, teka z razlogom, je tudi letos privabil številne rekreativne tekače iz vse Slovenije in tudi nekaj tistih, ki resno trenirajo v klubih. Organizator dogodka je nekdanji triatlonec Nino Cokan, ki ga je že na začetku zastavil tako, da ima še dobrodelno noto.
TATJANA CVIRN
Na Špico tako vsako leto pridejo številni tekači, ki so prejšnja leta lahko izbirali med dvema progama, letos pa že med tremi: mali Vege tek je bil na šest kilometrov, srednji na enajst in kot novost je bil letos še dolgi Vege tek na štirinajst kilometrski progi. Vsi tekači so prejeli spominsko majico, diplomo in medaljo ter se seveda okrepčali s tradicionalno vegetarijansko enolončnico.
Tudi letos je bil del izkupička od startnin skoraj 200 tekačev namenjen društvom, ki se ukvarjajo z živalmi ali skrbijo za njihovo dobro. Donacije so prejela društva Mujcekov dom za pomoč in zaščito mačk Celje, DPMŽ Celje in Društvo za lepše mačje življenje (DZLMZ) Vojnik. Društva se vedno razveselijo tovrstnih donacij, saj imajo v teh časih krize in vedno večje draginje veliko težav že pri zagotavljanju hrane za brezdomne živali, kaj šele za veterinarske posege.
Foto: SHERPA
Med prejemniki donacije Vege teka sta bila tudi celjsko Društvo proti mučenju živali (DPMŽ) ... in vojniško Društvo za lepše mačje življenje (DZLMZ) s
s podpredsednico Verico Štante (z mikrofonom) ...
sopredsednico Lidijo Zohar (desno).
Na šestkilometrski progi sta bila najhitrejša Alen Lamper (AD Kladivar) in Maruša Cijan Brkič. Po teku na enajst kilometrov sta slavila Miha Petek (Vaso team) in Ines Jurčič. Na najdaljši, štirinajstkilometrski progi sta bila najhitrejša Tine Kukolj (Flying lizards) in Renata Vetrih (Konjiška atletska šola).
Za ureditev novega Miskantus, rastlina Tudi vino je kultura
doma str. 28	prihodnosti str. 30-31
str. 29
22
INTERVJU
Nekdanji rokometaš v bundesligi Alojz Snedič pri osemdesetih letih najboljši na Balkanu v teku na 100 metrov
»Samo še svetovni prvak bi rad postal«
Alojza Snediča sem spoznal šele pred nekaj leti med rekreativnim igranjem nogometa v telovadnici ob Ljubljanski cesti v Celju. Švigal je z žogo sem ter tja. S preigravanji, z vračanji v obrambo in željo po zmagi je vztrajal do zadnje sekunde. »»To je Čorba, saj veš, tisti, ki je igral v bundesligi,« so mi povedali njegovi soigralci. Torej Alojz Snedič, ki je letos dopolnil osemdeset let. In je še vedno neutruden. Vsaj trikrat na teden je dejaven v celjskih telovadnicah. Igra nogomet in košarko. Tri osebe bi izpostavili na njegovi športni poti, Andreja Savodnika, Marinka Andrića in Desanko Čalasan Grajžl.
DEAN ŠUSTER
Obiskal sem ga v Malih Braslovčah, kjer v hiši nedaleč od Savinje živi z ženo Susanne, ki jo je spoznal v Essnu. Alojz Snedič pravi, da se večkrat ne spomni podrobnosti izpred petih, šestih desetletij. Čudno, kajne? »Še dobro, da imam zapiske in izrezke iz časopisov,« pravi.
Začela bova na koncu in malce šaljivo. Kdo je ob vašem vstopu v deveto desetletje odkril vaš atletski »talent«?
Ob torkih igram nogomet v Šolskem centru Celje. Za nami prihajajo odbojkarji. Z njimi igra nekdanja atletinja Desanka Čalasan Grajžl. Ko je videla, kako sem hiter, me je vprašala, koliko sem star. Predlagala je, da bi se udeležil veteranskega tekmovanja, državnega prvenstva 25. junija. Odvrnil sem ji, da nisem bil nikoli atlet. Dva tedna pred tekmo sem jo poklical in ji sporočil, da bi rad poskusil. Na stadionu Atletskega društva Kladivar mi je pokazala, kako naj se ogre-jem oziroma pripravim za tek. Potem je merila čas med mojim tekom na sto metrov. V cilju mi
S soigralci v telovadnici na Ljubečni. Desno od Alojza stoji Susanne, ki jo prav tako muči desno koleno.
Torunu marca. Tja bom odpotoval. Septembra bo še evropsko prvenstvo v italijanski Pescari. Do tam pa moji načrti še ne sežejo. Od kod naziv Čorba, ki vas ves čas spremlja? Zahvala, seveda pod narekovaji, gre mojemu pokojnemu bratu. Bil je starejši od mene. Bil sem otrok, hrane je bilo malo. Rad sem pil belo kavo. In mi je brat rekel: »Vedno piješ to čorbo.« In ta naziv mi je ostal. Oče in brat sta bila kegljača. Koliko ste bili visoki, ste zdaj nižji?
»Rokometaš sem postal po naključju. Konec petdesetih let je bilo mladinsko jugoslovansko prvenstvo v Beogradu. Povabljen je bil celjski klub. Dva ali trije igralci niso mogli na pot in Andrej Savodnik, ki je tudi stanoval v Cankarjevi ulici, me je povabil, naj grem zraven.«
vrhunskih ekipah. Morate pa vedeti eno stvar. Rokometaš sem postal po naključju. Konec petdesetih let je bilo mladinsko jugoslovansko prvenstvo v Beogradu. Povabljen je bil celjski klub. Dva ali trije igralci niso mogli na pot in Andrej Savodnik, ki je tudi stanoval v Cankarjevi ulici, me je povabil, naj grem zraven. Odvrnil sem mu, da nisem rokometaš. Najprej sem bil nogometaš, potem sem bil najboljši v Celju med mladinci v namiznem tenisu. Toda Savodnik me
je sporočila, da sem izboljšal balkanski rekord. Zmagal sem na Ravnah v teku na 100 metrov, 3. septembra sem slavil še na mitingu v avstrijski Lipnici v teku na 60 metrov. V Solunu sem na balkanskih igrah zmagal z rekordom prvenstev.
Rezultat?
Sto metrov sem pretekel v 15 sekundah in 81 stotinkah. Tako je pisalo na semaforju. Kasneje so čas nekoliko popravili v mojo škodo. Menim, da imam v nogah še boljši dosežek. Na startu sem namreč zamudil. Sodnik je dajal navodila v grščini in nekaj startov ni uspelo. Potem je vse skupaj poenostavil. Ko sem čakal tretji klic, so tekmeci že stekli.
Kakšni so vaši atletski načrti po vstopu v deveto desetletje?
Balkansko prvenstvo v dvorani bo januarja v Istanbulu, na prostem pa v Izmirju. Ti tekmovanji bom izpustil. Stroški so namreč visoki. Z ženo imava zaenkrat le eno pokojnino. Svetovno dvoransko prvenstvo bo v poljskem
»Ko je nekdanja atletinja Desanka Čalasan Grajžl videla, kako sem hiter, me je vprašala, koliko sem star. Predlagala je, da bi se udeležil veteranskega tekmovanja, državnega prvenstva 25. junija. Odvrnil sem ji, da nisem bil nikoli atlet.«
Ko sem bil mlad, sem v višino meril 170 centimetrov. Zdaj sem nižji za približno tri centimetre.
Kolikokrat na teden ste dejavni?
Rekreacijo imam trikrat tedensko v Celju. Ob ponedeljkih igram košarko. A ne zato, ker bi imel dober met, temveč zato, ker sem še vedno hiter. Ob torkih in petkih igram nogomet.
Večkrat sem se spraševal, zakaj niste igrali na mestu srednjega zunanjega napadalca ali na desnem krilu, kjer je pomanjkanje levičarjev.
Na teh dveh mestih sem igral pred koncem športne poti, a ne v
je prepričal. Postavili so me na mesto krožnega napadalca, češ, tam ne moreš škodovati ekipi, če ne dobiš žoge. Nisem dosegel nobenega gola, a sem vztrajal v rokometu do konca športne poti in še kasneje v vlogi trenerja.
Maturirali ste na I. gimnaziji v Celju in kasneje študirali na višji ekonomski in komercialni šoli. Kako dolgo?
Študij sem kmalu zanemaril, kajti leta 1969 sem se preselil v Nemčijo. Tri leta prej smo Celjani postali slovenski prvaki in se na kvalifikacijah v Slavonskem Brodu prvič uvrstili v prvo jugoslovansko ligo. Ves čas je deževalo in v blatu nam je zelo pomagalo, da smo imeli obute nogometne čevlje. Odigral sem tri tekme za člansko republiško reprezentanco. Leta 1967 sem začel služiti vojaški rok. V Sarajevu sem spoznal Marinka Andrića, ki je igral za Dinamo iz Pan-čeva. Imeli smo izredno močno moštvo in obetali smo si, da bomo uživali na jugoslovanskem vojaškem prvenstvu v Splitu. Toda tanki Sovjetske zveze so vdrli v Češkoslovaško in v JLA so zavladale izredne razmere in z našim izletom v Dalmacijo ni bilo nič. Andrić mi je obljubil, da me bo poklical, ko bo dobil ponudbo iz tujine. Obljubo je držal.
Katera jezika ste se učili v gimnaziji?
Angleščino in francoščino. A z nemščino nisem imel težav. Imel sem tudi srečo, kajti stric moje prve žene je bil gastronom v Nemčiji. Imel je hotele in restavracije, tudi v Essnu.
Bil sem otrok, hrane je bilo malo. Rad sem pil belo kavo. In mi je brat rekel: 'Vedno piješ to čorbo.' In ta naziv ^ mi je ostal.«
26. aprila je dopolnil osemdeset let.
Lahek kot peresce in spreten z žogo
Alojz Snedič je prvi celjski rokometaš, ki je igral v nemški bundesligi in drugi Slovenec za Zdravkom Ačkunom. Bralci Novega tednika ste ga pred časom izbrali v drugo najmočnejšo postavo celjskega kluba med letoma 1961 in 2016 (skupaj z Ernestom Margučem, Luko Žvižejem, Vladom Bojovićem, Alešem Pajovićem, Miho Bojovićem in Silvom Kreljem) ob koncu podlistkov Andreja Šušteriča o zgodovini celjskega rokometa.
INTERVJU
23
S soigralci pri ekipi Tusem Essen. Alojz je prvi z desne spodaj. (Foto: osebni arhiv)
Na nekatere fotografije svojih akcij v nemških dvoranah je upravičeno ponosen. (Foto: osebni arhiv)
Ob 70-obletnici celjskega rokometa je bil na prestižni tekmi prehiter za tekmece iz Ljubljane. (Foto: osebni arhiv) Prva v sarajevski vojaški rokometni ekipi z leve stojita Alojz Snedič in Marinko Andrić. (Foto: osebni arhiv)
Rokometni uspehi so se nizali in nizali. Ste se zato zlahka ustalili?
V klubu smo se zgolj dvigovali, zmagali smo v »oberligi«, nato v drugi bundesligi in še v kvalifikacijah za elitno ligo. Kasneje sem opravil izpit za trenerja. Štirinajst let sem vodil žensko ekipo. Kratek čas sem bil tudi sodnik. Sodil sem že prej v Jugoslaviji.
Katera rokometna tekma vam je najbolj ostala v spominu?
Bila je v Trbovljah. Mi smo svoje možnosti za obstanek v prvi jugoslovanski ligi že zapravili,
»Tanki Sovjetske zveze so vdrli v Češkoslovaško in v JLA so zavladale izredne razmere in z našim izletom v Dalmacijo ni bilo nič. Andrić mi je obljubil, da me bo poklical, ko bo dobil ponudbo iz tujine. Obljubo je držal.«
Trboveljčani pa še ne. V Celju so nas premagali in so očitno mislili, da jih spet čaka lahko delo. Nam zmaga ni nič več pomenila. Pričakovali pa smo, da bodo vsaj prijazni z nami. Niso bili. Mi smo zmagali, izpadli smo oboji. V hrvaških Sportskih novostih so zapisali, da se hrvaškima kluboma kaj takšnega ne bi nikoli zgodilo. V Nemčiji sta mi najbolj ostali v spominu kvalifikacijski tekmi za uvrstitev v prvo bundesligo. Bilo je izjemno dramatično. Tusem iz Essna je kasneje postal rokometni velikan, v monografiji o klubski zgodovini so v naslovu zapisali Od regionalne lige do evropskega pokala. V drugi polovici osemdesetih let je bil trikrat nemški prvak, leta 1989 je zmagal v pokalu pokalnih zmagovalcev, leta 2005 je osvojil pokal EHF. Potem je sledil padec, zdaj tekmuje v drugi ligi. Ste morali v Nemčiji delati? Seveda, profesionalizma v rokometu še ni bilo. Večina igralcev iz naše ekipe je bila zaposlena v podjetju predsednika rokometnega kluba. Trenirali smo trikrat na teden. Torej najprej služba, potem šport. Če smo zmagali,
Žoga je še vedno kot droga.
Alojz Snedič se je z zdaj 60-letno Susanne poročil leta 1998. Sedem let kasneje sta se preselila v Slovenijo. Kosovska ro-kometašica je svojo nekdanjo soigralko v Nemčiji Susanne poklicala na pomoč, kajti v kosovskem klubu se je poškodovala vratarka. Susanne je pri 44 letih odigrala tekmo v evropskem pokalu. »Ko sem bil njen trener v nemškem klubu, so imele nasprotnice kar deset se-demmetrovk, izkoristile pa so le eno. Susanne je zaustavila osem strelov, ena žoga se je odbila od vratnice,« je povedal ponosen Alojz. V Malih Braslovčah imata triletno psičko Kimbi. Ob hiši je manjše travnato igrišče z nogometnimi goli.
»Mi smo zmagali, izpadli smo oboji. V hrvaških Sportskih novostih so zapisali, da se hrvaškima kluboma kaj takšnega ne bi nikoli zgodilo.«
smo dobili denarno nagrado. Tudi ko smo igrali v prvi nemški ligi in ko se je povečalo število treningov, smo ves čas hodili v službo. Kar smejite se, ko to pripovedujete. V Celju smo igrali za sendvič in kozarec mleka. V Nemčiji sem pač delal in igral rokomet. Takrat se glede tega nismo prav nič čudili. Priznati moram, da nam je predsednik kluba oziroma lastnik podjetja namenil nekaj počitka po napornih potovanjih. Bil je velikodušen po uvrstitvi v prvo bundesligo. En teden smo igrali in počitnikovali v Maroku, naslednji teden še v Egiptu. Ste imeli zdravstvene težave? Sredi sedemdesetih let so mi v Nemčiji operirali koleno. Meniskus je bil izrabljen.
Po treh tednih sem spet igral, čeprav so bile operacije povsem drugačne, kot so danes. Pri 63 letih sem odigral zadnjo tekmo.
Prosim?
Da, ko sem bil star 63 let, sem igral v nižji ligi, a bile so prvenstvene tekme za točke. To je bilo leta 2005. Bil sem tudi trener, a večkrat sem moral pomagati na parketu. Zdaj imam uničen še zunanji meniskus na desnem kolenu. Še dobro, da lahko tečem. Na operacijo? Pri teh letih? Ne, ne. Se pa dobro spomnim zdravnika, ki mi je pred štiridesetimi leti rekel, da s takšnim kolenom ne morem več igrati. Še dobro, da ga nisem poslušal. Če bi ga, bi že zdavnaj umrl.
Ste kdaj dvigovali uteži?
Ne, to pa ne. Nisem maral napornih treningov. Zanimivo je, da nikoli nisem bil pri maserju. Moji soigralci so bili vseskozi pri njem.
V Nemčiji je navada, da nogometaši, ro-kometaši in tudi drugi športniki popijejo čašo piva ne le po tekmah, temveč tudi po treningih. Je bilo tako tudi v Essnu?
Bilo je, bilo, a jaz ga nisem pil, nikoli. Vedno sem bil abstinent. Moštva niti pomislila niso, da bi mi priskrbela brezalkoholno pijačo. Ko sem bil trener rokometašic, pa me je po tekmah čakala oranžada.
Dajete občutek, da še vedno neizmerno uživate v športu. Saj se ne motim, kajne?
Počutim se zdravega, to je najbolj pomembno. Štirideset let mlajši tekmeci me med nogometom ne morejo prehiteti. Upam, da bo še nekaj časa tako. Samo še svetovni prvak bi rad postal. No, pa še katerega od rekordov želim izboljšati. Če mi bo to uspelo, bom prenehal tekmovati v atletiki.
Foto: SHERPA
»Dobro se spomnim zdravnika, ki mi je pred štiridesetimi leti rekel, da s takšnim kolenom ne morem več igrati. Še dobro, da ga nisem poslušal. Če bi ga, bi že zdavnaj umrl.«
Alojz in Susanne pred hišo v Malih Braslovčah. (Foto: DŠ)
Na prazničnem obisku v Občini Šmartno ob Paki


ЧС?' «J

Ob prazniku občine z županom Jankom Kopušarjem
Razvoj ob spoštovanju tradicije
Po dveh letih premora zaradi epidemije covida-19 bo v Šmartnem ob Paki, ki je povezano s tradicijo martinovanja, spet živahno praznovanje. V tej lokalni skupnosti obeležujejo praznik občine na martinovo. Kot poudarja župan Janko Kopušar, so v občini tudi v zadnjem letu uresničili kar nekaj razvojnih pridobitev. Najbolj ponosni so na prizidek k vrtcu, medtem se pripravljajo na nove naložbe. Ker država načrtuje gradnjo hitre ceste skozi občino, se je rušenje poslovnih in stanovanjskih objektov že začelo, nekateri občani so se primorani izseliti.
BARBARA FURMAN
Po besedah župana Janka Kopušarja izbira datuma za občinski praznik občine Šmartno ob Paki ni bila težka. Takratni občinski svetniki so se hitro poenotili, da bo to 11. november. Naselje je dobilo ime po cerkvi sv. Martina in je bilo prvič omenjeno leta 1256. V tem duhu je bil oblikovan tudi grb občine, v katerem je gos, ki simbolizira vzpon oziroma razvoj. Vredna pohoda v tem času je Martinova romarska pot, ki je del srednjeevropske mreže romarskih poti. Je vez med kraji, ki so povezani z življenjem in delom svetega Martina Tourskega v srednji Evropi. Vodi skozi več kot trideset občin z močnim pečatom enologije in kulinarike.
Ob koncu novembra in v začetku decembra oživijo tudi okoliške zidanice, ko vinogradniki odprejo njihova vrata. Pohodniki okušajo nova vina, pristno hrano, tudi prepevajo v sproščenem druženju. Zelo zanimiva je Mlinarjeva zidanica. Predstavlja edinstven primer tovrstne arhitekture iz prve polovice 16. stoletja. Njena posebnost so freske na fasadi
in kamniti okenski okviri, izdelani iz enega kosa kamna.
Predlani v poletnih mesecih so v vaši občini veliko škode na javni infrastrukturi povzročila močna neurja. Ste posledice že uspeli v celoti odpraviti?
V neurjih se je sprožilo več plazov, večino smo v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor sanirali lani in letos, zdaj prenavljamo še most čez Pako proti Velikemu Vrhu na meji z občino Šoštanj. Gradnja novega mostu stane približno 500.000 evrov, denar smo zagotovile država, Občina Šoštanj in naša Občina Šmartno ob Paki. Predvidevamo, da bo most zgrajen spomladi naslednje leto.
Prejšnji mesec pa je bilo slovesno ob odprtju prenovljenega in razširjenega vrtca v Šmartnem ob Paki.
To je res velika pridobitev za naše občanke in občane. Energetska prenova starega dela vrtca in gradnja prizidka sta stali približno tri milijone evrov, kar je finančno najza-jetnejša naložba v naši občini doslej. Vrtec, v katerega zahaja približno 120 malčkov, je tako
»Podhod pod železniško progo bo gradila država, ki je v ta namen zagotovila približno 2,2 milijona evrov. Če bo šlo vse po predvidevanjih, bo podhod zgrajen do konca marca naslednje leto,« napoveduje župan Janko Kopušar.
Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar
bolj prostoren, sodobno opremljen in energetsko manj potraten. Tako zagotavlja odlične pogoje za delo in bivanje otrok ter zaposlenih. Glede na demografske napovedi bo velikost vrtca zadostovala za vsaj 20 oziroma 30 let. Ob tem želim poudariti, da nas veseli, da se v našo občino priseljujejo mlade družine, ki v tem okolju prepoznavajo dobre pogoje za bivanje in sobivanje.
Kaj ste v Šmartnem ob Paki še postorili v zadnjem letu?
Delovni stroji so brneli na več koncih občine. V Rečici ob Paki smo z velenjskim komunalnim podjetje prenovili komunalno infrastrukturo, v Malem Vrhu pa razširili vodovodno omrežje za sedem novih priključkov. V Velikem Vrhu smo asfaltirali cestne odseke, država je prenovila odsek regionalne ceste Paška vas-Gorenje. Sanirali smo plaz Vrhovnik v Slatinah, prepust Kodrun in meteorni kanal pri Volku v Skornem. Nadaljujemo prenovo mostu čez Pako na cesti proti Velikemu Vrhu in Lokovici, prav tako saniramo fasado na baroniji. Prav je, da omenim še, da smo mrežo defibrilatorjev za oživljanje v primeru srčnega zastoja dopolnili še z dvema aparatoma. Namestili smo ju v Skornem in Slatinah. Energetsko smo prenovili stanovanjski blok v središču Šmartnega in kupili električni avto, ki smo ga poimenovali E-Šmarčan. Vozilo
je namenjeno brezplačnemu prevozu starejših občank in občanov po opravkih. Veseli smo, da država gradi kolesarsko pot skozi našo občino na trasi Velenje-Mozirje.
In kako kaže z gradnjo podhoda pod železniško progo pri železniški postaji?
Podhod pod železniško progo bo gradila država, ki je v ta namen zagotovila približno 2,2 milijona evrov. Vodja projekta gradnje pravi, da bodo s pripravljalnimi deli začeli ta mesec. Če bo šlo vse po predvidevanjih, bo podhod zgrajen do konca marca naslednje leto. To bo velika pridobitev za našo lokalno skupnost, saj bo pripomogla k večji varnosti.
Država bo gradila hitro cesto Šentrupert-Velenje, ki bo speljana tudi skozi občino Šmartno ob Paki. Koliko občanov se mora zaradi gradnje hitre ceste preseliti oziroma najti nadomestne parcele za gradnjo hiše?
To je pereč problem v naši občini. Ker trasa hitre ceste pelje mimo naše občine, je v naši lokalni skupnosti za rušenje predvidenih dvajset stanovanjskih hiš in še približno petdeset gospodarskih poslopij ter pomožnih objektov. Predstavniki Družbe za avtoceste RS (Dars) se z lastniki pogajajo o odkupu zemljišč, nekateri občani so se že preselili drugam, nekateri so ostali v občini in si zgradili nove hiše. Dve stavbi sta v postopku razlastitve, nekaj je že porušenih. Predstavnike Darsa sem pozval, naj čim prej skličejo sestanke, da nam predstavijo, kako bo potekala gradnja in kdaj naj bi se začela. Občani niso zadovoljni z njihovo komunikacijo. Menim, da je prav, da Dars prisluhne našim občankam in občanom. Kot župan želim zagotovila, da težki tovornjaki med gradnjo hitre ceste ne bodo uničevali lokalnih cest, saj ne prenesejo tako velikih obremenitev.
Govorila sva predvsem o urejanju infrastrukture, kaj pa prireditveni utrip?
Kar nekaj pomembnih dogodkov se je v naši občini zvrstilo v zadnjem letu. Gostili smo slovesnost ob 130-letnici Savinjske železniške proge. Poseben vlak je številne goste popeljal do Celja in Velenja ter nazaj v Šmartno ob Paki, kje smo imeli zaključno prireditev. Slovesno je bilo letos tudi pri domu kulture, kjer smo postavili tetraeder kot pomnik osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991.
Prostovoljno gasilsko društvo Paška vas je slovesno prevzelo novo gasilsko avto-cisterno. Prvič je skozi središče naše občine zapeljala tudi kolesarska dirka Po Sloveniji, ki smo jo navdušeno sprejeli, ob čemer smo promovirali tudi projekt SAŠA kolesari, ki so se ga udeležili vsi župani regije SAŠA. Poleti so se vrnile naše tradicionalne prireditve Noč na vasi v Paški vasi, vaške igre in gasilska veselica v Šmartnem in Hmeljski likof v Rečici, Mladinski center je ponovno uspešno izvedel Poznopoletni festival.
Foto: SHERPA
V občinskih prostorih so uredili nov večnamenski prostor, v katerem so tudi seje občinskega sveta.
Kdo so letošnji občinski nagrajenci?
Plaketo Občine Šmartno ob Paki bo prejel Robert Cr-njac za prispevek k razvoju kulture v lokalni skupnosti. Je dolgoletni član Kulturnega društva Šmartno ob Paki, občani ga spoštujejo tudi zaradi njegove srčnosti, saj je vedno pripravljen priskočiti na pomoč.
Županovo priznanje bodo prejeli gasilke in gasilci PGD Paška vas in PGD Šmartno ob Paki, ki so letos poleti pomagali gasiti požar na Krasu. V
zelo težkih pogojih za gašenje so dokazali svojo nesebičnost in humanost.
Dobitnik letošnjega županovega priznanja je tudi Av-tocenter Krbavac. Uspešno podjetje s 33-letno tradicijo je bilo v okviru blagovne znamke Ford razglašeno za naj serviserja leta, s čimer je dokazalo, da dela kakovostno in predano.
Župan ob občinskem prazniku podeli posebna priznanja uspešnim maturan-
tom. Eden od njih je Vito Kumer, ki je končal šolanje v Šoli za strojništvo, geotehniko in okolje Šolskega centra Velenje. Na poklicni maturi je osvojil vse točke ter tako postal diamantni maturant.
Dobitnik županovega priznanja je tudi Lovro Napo-tnik, ki je pridobil naziv zlati maturant. Končal je šolanje v Elektro in računalniški šoli Šolskega centra Velenje.
Županovo priznanja bo prejel še zlati maturant Ja-
nez Simonič, ki je končal izobraževanje na Gimnaziji Celje - Center. Zdaj študira na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani.
Med dobitniki letošnjih županih priznanj je tudi Anže Terbovšek, ki je kot zlati maturant končal šolanje v Šoli za strojništvo, geotehniko in okolje Šolskega centra Velenje, to jesen se je vpisal na Fakulteto za strojništvo Univerze v Mariboru.
Župnik Ivan Napret je duhovniškemu poklicu predan že 50 let.	Z občani je spletel pristne vezi, poudarja.
Zlatomašnik Ivan Napret, župnik v Šmartnem ob Paki
Pet desetletij predanega dela
Prebivalci občine Šmartno ob Paki so hvaležni, ker njihovo župnijo vodi duhovnik Ivan Napret, ki ga, kot pravijo, odlikujejo srčnost, skromnost in predanost delu. Letos je obhajal zlato mašo, zato sem ga obiskala v cerkvi svetega Martina. V njej stoji krstni kamen, ki se ponaša s častitljivo letnico 1563, gotsko stavbo krasijo freske iz 15. stoletja. Pozornosti je vredna tudi podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika v Gorenju, mi z navdušenjem pripoveduje dobrodušen gospod, ki je prepričan, da bomo kot družba zahtevnim izzivom kos le, če se bomo povezali v veri in ljubezni.
BARBARA FURMAN
Duhovnik Ivan Napret, februarja je dopolnil 75 let, je zlato mašo obhajal v prijetnem vzdušju. »Veste, nisem si želel pompoznega praznovanja, nisem takšen človek. Raje imam mir in pristno bližino. Toda krajani so me prijetno presenetili, ko so pripravili druženje, ki ga bom še dolgo nosil v srcu. Imeli smo mašo in pogostitev, tudi zapeli smo. Res sem hvaležen za njihovo pozornost,« je povedal župnik, ki je v Šmartno ob Paki prišel službovat pred enainštiridesetimi leti.
Ministrant
Ko se v spominih vrne v leta odraščanja v Dolu pri Hrastniku, se mu na obrazu nariše prav poseben nasmeh. »Imel sem lepo otroštvo. Odraščal sem v družini s sedmi-
mi otroki, bil sem najmlajši med sestrami in brati. Živeli smo skromno, a imeli smo ljubezen drug drugega, kar je najbolj pomembno. Bil sem zvedav fantič, že takrat me je prevzela veličastna narava. Kot bi bilo včeraj, se spomnim, kako smo ob nedeljah z družino pogosto šli na travnik, sedli pod krošnjo drevesa in se pogovarjali o tem in onem. Zelo rad sem hodil v gozd iskat lisičje luknje in ptičja gnezda, saj imam rad živali,« se spominja otroških let in prizna, da je ponujeno delo ministranta najprej zavračal. »V petem ali šestem razredu osnovne šole mi je sošolec predlagal, da bi za veliko noč kot ministrant pomagal pri delu v cerkvi, a sem povabilo zavrnil. A sem si hitro premislil. Na veliki četrtek sem se prvič pojavil v vlogi
V cerkvi svetega Martina v Šmartnem ob Paki, ki se ponaša z lepo notranjostjo.
Duhovnik Ivan Napret v Šmartnem ob Paki službuje 41 let.
ministranta. Podrobneje sem spoznal poslanstvo cerkve. Po zaslugi Matije Medveška, takratnega župnika v Dolu pri Hrastniku, me je delo v cerkvi prevzelo. Ta izkušnja je zagotovo vplivala na to, da sem se nekaj let kasneje odločil za duhovniški poklic,« pojasnjuje.
Poklicanost
Spomni se tudi, kako so v letih odraščanja z družino vsako leto romali v cerkev Marije Pomagaj na Brezje. »Tam sem opazil izobešen plakat, na katerem sta bila podoba duhovnika med maševanjem in napis: >Želiš postati duhovnik? < To vprašanje se je globoko zasidralo vame in takrat sem dojel, da bo to moje poslanstvo. Ni mi žal, da sem življenje posvetil duhovniškemu poklicu. To je način življenja, ki sicer terja neka odrekanja, a prinaša veliko zadovoljstva,« poudarja in priznava, da ga skrbi, ker se mladi danes vedno redkeje odločajo za duhovniški poklic. Temu, kot pravi, botruje več razlogov. »Mladi danes veliko časa preživijo pred računalniki, napredna tehnologija jih je prikrajšala za pristen stik z naravo in s soljudmi, ritem življenja je vedno bolj hiter in površen, človek je izgubil vez s seboj. Opažam, da v mno-
gih družinah vera ni prisotna. Zato si kot duhovnik prizadevam, da bi ohranjali temeljne vrednote, tudi vero. S predstavniki različnih generacij se srečujemo v tematskih skupinah, kot so svetopisemska, misijonska, zakonska, skupina za srednješolce in študente.«
Stiske ljudi
Pravi, da se vsebina duhovniškega poklica v zadnjih petdesetih letih bistveno ni spremenila, tudi potrebe ljudi, ki prihajajo v cerkev, ne. »Vedno in povsod se najdejo ljudje, ki so bolj dojemljivi za sveto in predano iščejo notranji mir v poglabljanju vere. In ljudje se vedno in povsod soočamo z raznovrstnimi stiskami. Pogosto me pokličejo po telefonu ali pridejo na pogovor. Nemalokrat zadostuje, da jih poslušam. Veste, vedno več ljudi se sooča z osamljenostjo. Vedno bolj odtujeno živimo. Vsak je zaposlen s svojimi obveznostmi, časa za soljudi nam primanjkuje. To ni dobro. Prepričan sem, da bomo kot družba vsem izzivom kos le, če se bomo povezali v ljubezni in veri,« poudarja, pri čemer z zadovoljstvom ugotavlja, da se še vedno znamo povezati v duhu solidarnosti. Tudi prebivalci Šmartnega ob Paki so
nazadnje dokazali srčnost, ko so zbirali pomoč za Ukrajince, ki jih je prizadela vojna.
Častni občan
Da v lokalni skupnosti cenijo delo župnika Ivana Na-preta, so dokazali, ko mu je Občina Šmartno ob Paki leta 2012 podelila naziv častni občan. »Počaščen sem bil ob prejemu tega naziva, sicer ne hrepenim po priznanjih. Najbolj pomembno je, da dobro sodelujem tako z Občino Šmarno ob Paki kot tudi z lokalnimi društvi in organizacijami, predvsem pa z občani. V minulih štirih desetletjih smo se zelo povezali in zbližali. Skupaj smo v sončnih in senčnih trenutkih življenja. V ena-inštiridesetih letih službovanja v Šmartnem ob Paki sem pokopal približno 1350 občanov in jih toliko tudi krstil,« dodaja.
Petje ga radosti
Romanje ga spremlja že od otroštva, v študijskih letih je romal v Sveto deželo, v Fa-timo in Rim. »Zadnja leta se rad potepam po Sloveniji, v župniji organiziram romanja oziroma izlete po naši lepi domovini. Tudi v Zasavje in Po-savje se rad vračam, še posebej v Videm pri Krškem, kjer sem osem let služboval kot kaplan. Pa tudi v okolici Šmarnega ob Paki imamo lepe kotičke, kamor se kljub številnim obveznostim rad odpravim na sprehod. Čas rad posvetim tudi kuhanju, nimam kuharice in si obroke pripravljam sam. Se pa z veseljem odzovem na povabilo na kosilo. Rad imam druženja, ker imam rad ljudi. In če ob druženjih še zapojemo, je veselje toliko večje. Petje me radosti. Saj poznamo rek - kdor poje, zlo ne misli.«
Foto: SHERPA
DOBRE GUME, VEČJA VARNOST!
(o ntine nt aH
NZE
AVTO SERVIS
Janez Janže s.p., Letuš 81, Šmartno ob Paki, tel.: 03 891 50 61, gsm: 041 707 287
VELIKA AKCIJA
ZIMSKIH PNEVMATIK!
(gnfinenlal viedestein ишивт ЖТОИЗНАМА иоооргЕлн 1£ШШШЗ KVULDA «пипО 3 tyms Li	T'ra*rone
Na zalogi tudi terenski in dostavni program. \UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! ^
AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO in LIČARSTVO; MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO
^GENERALI
POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOOPTIKA, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi imamo zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blažilce, svečke, brisalce, metlice, svetilne enote, filtre za različne tipe vozil).
ODKUPUJEMO IN RESTAVRIRAMO STARODOBNIKE ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO TUDI RABLJENA VOZILA, KI SO NA OGLED V SALONU
26
NEZNANA, A POGOSTA
Zdravil proti fibromialgiji ni. Bolniki si bolečine lajšajo s protibolečinskimi tabletami, tudi z antidepresivi, akupunkturo, s fizioterapijo in z zdraviliškim zdravljenjem.
Bolezen, o kateri se danes še vedno premalo govori
»Le redkokateri dan mine brez bolečin«
»Leta 2015 sem se začela soočati z bolečinami. Včasih je bilo dobro, nato spet slabše. Najtežje je bilo, ker se je bolečina >prestavljala<. Najprej so se pojavljali glavoboli, nato je bolelo koleno, potem hrbtenica, zaradi česar je bilo težko opredeliti, kje in kdaj sploh boli,« razlaga Darja Brečko iz Društva fibromialgikov in prijateljev. Fibromialgija je kronični bolečinski sindrom, za katerega je značilna razpršena bolečina po vsem telesu. Drugi simptomi so še utrujenost, težave s spanjem in težave s spominom. Skupki teh neprijetnosti lahko bolnika močno ovirajo pri vsakodnevnih dejavnostih, kot so gospodinjska opravila in služba.
»Velikokrat se pri fibro-mialgikih dogaja, da se naročijo pri zdravniku in ko pridejo do njega, ne boli več
koleno, ampak hrbtenica ali drug del telesa. Ta bolečina je nenehna, tudi pri naporih, a ni nujno, da so ti večji, da se človek hitro utrudi, saj je bolečina prisotna skoraj ves čas,« razlaga Brečkova.
Sama najprej ni vedela ničesar o tej bolezni. Nikoli ni bila niti v bolniškem staležu. »K sreči imam zelo dobrega osebnega zdravnika dr. Aleša Blaznika, ki je imel posluh in je vedel, da ne se ne pretvarjam. Poslal me je k fiziatru, od tam sem odšla na pregled k revmatologu dr. Deanu Si-nožiću, ki mi je postavil dia-
gnozo - fibromialgija,« pojasnjuje sogovornica in omeni, da ji je ogromno pomenilo, ker so bili v vseh ambulantah razumevajoči in prijazni, saj tudi to potrebuje oseba, ki se sooča z nenehnimi bolečinami, a ne ve, od kod izvirajo in kaj je razlog zanje. »V ambulantah so mi vse razložili, da sem se lahko lažje soočila in sprijaznila z boleznijo ter da sem predvsem razumela, kaj fibromialgija pomeni,« dodaja Brečkova.
Ni zdravila
Za fibromialgijo ni zdravila, ki bi jo olajšalo ali izničilo. Na voljo je samo protibolečinska terapija. »Po diagnozi sem se vključila v pettedenski program v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Ta program je izjemno dober, čeprav so čakalne dobe dolge. Tudi nekajletne. V tem času je bolnik prepuščen sam sebi in temu, da nekako prebrodi ta čas, da najde rešilno bilko, zaradi katere je lažje,« dodaja sogovornica.
Poudarja, kako zelo pomembna je pri tej bolezni podpora družine. »Veliko se naučiš sam. Predvsem to, da si na prvem mestu. In tega so nas naučili tudi v Soči. Bistveno je, da se imaš rad, kajti če si sam srečen, je vse drugo boljše, tudi odnosi. Bitka z boleznijo je nato lažja. Človek se nauči, kdaj reči ne, in se sprijazni s tem, da vsega ne more narediti. Program je zelo dober tudi zato, ker v njem bolniki izmenjujejo izkušnje. Skupaj gre lažje,« dodaja Brečkova.
Dodaja, da njej in članom ogromno pomeni tudi druženje znotraj Društva fibromialgikov in prijateljev, kjer jim druženje s strokovnimi izmenjavami nasvetov in informacij olajša vsakdanje življenje.
Počitek
Bolniki s fibromialgijo potrebujejo več počitka, saj je pogost spremljevalec bolezni
SIMONA SOLINIC
-
»Če bi bilo še več zdravnikov osveščenih o fibromialgiji, bi bilo lažje. Mnogi mi povedo, da tudi med študijem na medicinski fakulteti to bolezen le na kratko omenijo, nato se na fibromialgijo skoraj pozabi ali je sploh ne obravnavajo. Nekateri zdravniki še vedno menijo, da gre za namišljene bolečine, saj klinične slike za fibromialgijo ni. Te bolezni ne pokažejo pregled krvi, ultrazvok ali magnetna resonanca. Zato je pomembno, da tudi javnost o njej govori več, ključnega pomena je, da imamo bolniki zdravnike, ki znajo usmerjati, in da bolezen pravočasno prepoznajo.«
Članom Društva fibromialgikov in prijateljev veliko pomenijo druženja. Večjih pohodov ne organizirajo, saj večjih naporov ne zmorejo, toda sproščeno druženje jim pomeni veliko. Tudi zato, ker si člani izmenjujejo izkušnje.
NEZNANA, A POGOSTA
27
»Zelo malo je ur ali dni, ko nič ne boli. Pridejo dnevi, ko so bolečine izredno hude. Pravzaprav se moraš sprijazniti, da je
I I v •	I I ■	•	v • i •	•	• i	и	•	v	v* v v •	a •
bolečina del tvojega življenja, in ko to sprejmeš, se naučiš živeti z njo tako, da jo najbolj ublažiš. Pomembna je podpora domačega in delovnega okolja, kjer mora biti razumevanje. Včasih se zgodi, da prideš iz službe domov utrujen, doma se razdajanje nadaljuje in potem naenkrat >odpoveš<.«
magnetna resonanca. Zato je pomembno, da tudi javnost o njej govori več, ključnega pomena je, da imamo bolniki zdravnike, ki znajo usmerjati, in da bolezen pravočasno prepoznajo,« dodaja sogovornica.
Povezani
Društvo fibromialgikov in prijateljev v Celju deluje že nekaj mesecev. Člani so se izjemno povezali. »Zelo veliko nam pomeni, da se lahko pogovarjamo, tudi o občutkih in tegobah, ki jih doživljamo. Jaz imam to srečo, da me doma podpirajo in razumejo. Na žalost vsi nimajo te sreče. Ljudje ne razumejo - tudi nekateri zdravniki ali na primer invalidska komisija - da smo navzven videti dobro oziroma tako, kot da ni nič, čeprav po celem telesu čutimo bolečino. Pogovori o tem članom veliko pomenijo, posebej to, da smo pripravljeni poslušati drug drugega. Pripravljamo tudi lažje pohode, saj večjih naporov ne zmoremo, piknike ... Družba nas drži pokonci. Prvo pravilo je, da smo na prvem mestu in da se ne smemo zapreti vase. Če to storimo, smo hitro priklenjeni na posteljo. Če se uležemo, zaspimo, ker se ne počutimo dobro, se zelo težko spet postavimo na noge,« pravi Brečkova.
Sogovornica še omenja, da se s fibromialgijo sooča vedno več mladih, bolezen se vedno pogosteje pojavlja že pri populaciji, stari od trideset do štirideset let. Vzroka bolezni nihče ne pozna. Mnogi nastanek bolezni povezujejo s stresom.
Foto: osebni arhiv Darje Brečko, Pixabay
Darja Brečko iz Društva fibromialgikov in prijateljev. Diagnozo so ji postavili leta 2015.
tudi sindrom kronične utrujenosti. »Pozimi smo pogosto občutljivejši na mraz in hladne dni, takrat so bolečine prisotne veliko bolj, če si ne znamo pomagati. Poleti je poleg vročine prisotna tudi kronična utrujenost, zato potrebujemo dovolj spanja in počitka,« pravi sogovornica.
Za fibromialgike je značilno, da zdravniki potrebujejo dlje časa za postavitev njihove diagnoze. Pred tem morajo izključiti vse druge morebitne bolezni. Brečkova je imela to srečo, kot pravi,
da je »naletela« na zdravnike, ki so fibriomialgijo dobro poznali.
»Če bi bilo še več zdravnikov osveščenih o fibromial-giji, bi bilo lažje. Mnogi mi povedo, da tudi med študijem na medicinski fakulteti to bolezen le na kratko omenijo, nato se na fibromialgijo skoraj pozabi ali je sploh ne obravnavajo. Nekateri zdravniki še vedno menijo, da gre za namišljene bolečine, saj klinične slike za fibromialgijo ni. Te bolezni ne pokažejo pregled krvi, ultrazvok ali
Bolezen morajo prepoznati že družinski zdravniki
Dean Sinožič, dr. med., specialist interne medicine in specialist revmatologije ter predstojnik Oddelka za angiologijo, ednokrino-logijo, in revmatologijo in koordinator neoperativne-ga medicinskega področja v Splošni bolnišnici Celje, je eden tistih, ki zelo dobro pozna sindrom fibromial-gije. »Ocenjujemo, da ima ta sindrom v Sloveniji okoli 32 tisoč odraslih. Med njimi je več kot 90 odstotkov žensk. Gre za kompleksni bolečinski sindrom, ki je velik velik izziv tako pri postavitvi diagnoze kot pri zdravljenju. Bolniki dobijo diagnozo šele po dveh ali več letih, v tem času pa obiščejo vsaj 4 različne specialiste, kar kaže ravno na kompleksnost bolezni,« pravi Sinožič.
Pojasnjuje, da so glavni simptomi fibromialgije bolečina, utrujenost, neosvežu-joč spanec, motnje razpoloženja in kognitvne motnje, kot so motnje spomina, koncentracije in pozornosti: »Mnogi bolniki se soočajo s hitrim utripanjem srca, prebavnimi težavami, hladnimi prsti, mravljinčenjem in vse to močno vpliva na njihovo kakovost življenja.«
Razpršena bolečina
Vzroki za fibromialgijo niso znani. »Za bolečino, ki je glavni simptom, pa je značilno, da je razpršena po vsem telesu. Gre predvsem za bolečino skeletno-mišič-nega sistema, pri čemer so prisotne tako imenovane bolečinske točke, torej bolečina na dotik,« še poudarja specialist. Bolniki so občutljivi tudi na nebolečinske dražljaje, kot so denimo sprememba
Za fibromialgijo je značilno, da bolniki čutijo bolečino v različnih delih telesa. Ko se naročijo pri zdravniku zaradi bolečin v kolenu, se lahko zgodi, da jih ob prihodu v ambulanto boli že drug del telesa.
Dean Sinožič, dr. med., specialist interne medicine in specialist revmatologije ter predstojnik Oddelka za angiologijo, ednokrinologijo, in revmatologijo in koordinator neoperativnega medicinskega področja v Splošni bolnišnici Celje: »Fibromialgija je relativno nova bolezen, saj se je o njej začelo govorili šele pred 30 leti. Ker pa je diagnosticirana zelo pomembnemu odstotku delovno aktivnega prebivalstva, ki se sooča z dolgotrajnim bolniškem staležem, menim, da bo ta bolezen vedno bolj in hitreje prepoznana. To pomeni, da bo na podlagi hitre diagnoze tudi bolj obvladana.«
»Tudi komisije, ki odločajo o morebitni invalidski upokojitvi, so s to boleznijo vedno bolj seznanjene. Bolniki pogosto dobijo nekatere delovne omejitve. Res pa je, da je pot do postavitve diagnoze zelo dolga. Zato ljudem, ki imajo takšne simptome, svetujem tudi članstvo v društvih za fibromialgijo, kjer dobijo navodila in nasvete tudi zato, da čim prej začnejo z neframakološkimi ukrepi
■ • v	• i	i v •
lajšanja bolečin.«
temperature, vonj, zvok ali kemikalije. Sodobne študije so pokazale, da sta za fibro-mialgijo značilna tudi nepravilno zaznavanje procesa obdelave bolečine v možganih in motnja prekrvavljenosti mišičnega tkiva. Ključno vlogo imajo tudi psihološki dejavniki, kot so dolgotrajni stres, depresija, anksioznost ali pa preobremenjevanje s simptomi, ki jih človek čuti. Sprožilni dejavniki so tudi dolgotrajni telesni napor, različne okužbe, borelioza, hrup ali celo nihajna poškodba, ki jo denimo oseba lahko dobi v prometni nesreči. Svoje doda še hormonsko nerav-novesje, povezano predvsem z okrnjenim delovanjem serotonina in izločanjem noro-adrenalina.
Sprejeti bolezen
»Za bolnike je zelo pomembno, da sprejmejo svojo bolezen. V Sloveniji je izdana posebna zloženka, ki na preprost način pojasnjuje simptome in zdravljenje. Za bolnike je pomembno tudi, da obiščejo ambulante za fi-
bromialgijo, ki je v ljubljanski Soči in je edina tovrstna ambulanta v Sloveniji, ki ponuja tudi multidisciplinaren od 5- do 6-tedenski program rehabilitacije. Bolniki se morajo tudi zavedati, da bolezen ni ozdravljiva, bolečine lahko le blažimo. Zdravniki družinske medicine pa se morajo zavedati pravočasne diagnoze, torej da prepoznajo bolezen v zgodnji fazi, saj pravočasno blaženje bolečin in soočanje z boleznijo zaradi hitre diagnoze bolnikom olajša življenje. Širša diagnostična obravnava fibromialgije pa je nujna, če je ta bolezen pridružena drugim, denimo avtoimunskim boleznim,« še pojasnjuje Sinožič.
Zdravil za fibromialgijo ni, pomagajo predvsem nefar-makološki ukrepi. »Gre za aerobne vaje, sprostitvene vaje, vedenjsko terapijo, hi-droterapijo, akupunkturo, tudi hipnoterapija je vedno bolj primerna. Od zdravil pa za lajšanje bolečin uporabljamo antidepresive, mišične relaksante in analgetike,« dodaja zdravnik.
28
DOBRODELNOST
Akcija žalskega Rdečega križa
Za ureditev Natašinega in Nininega doma
Pred približno petindvajsetimi leti sta Nataša Dolenc in Franci Gominšek na hribu v Kasazah začela graditi hišo z upanjem, da si bodo v njej zagotovili prijetne pogoje za družinsko življenje, saj se jima je kmalu zatem rodila hči Nina. A je življenje ubralo drugo pot. Franci je zbolel zaradi raka prebavil in konec leta 2019 umrl. Nataša in Nina sta ostali v nedokončani hiši v zelo slabih bivanjskih pogojih. V njej pravzaprav životarita, saj v hišo brez fasade pronica vlaga, v njej ni urejenega ogrevanja, dotrajana okna in vrata ne tesnijo, vsi prostori so potrebni temeljite prenove. A denarja za to nimata. Pred vrati pa je še ena zima.
Od tega smo za popravilo električne instalacije odšteli 168 evrov, za obnovo strehe 2.547 evrov in za centralno ogrevanje 3 tisoč evrov. Tako smo
porabili skoraj vsa sredstva, zato je vsak dodaten darovan evro še kako dobrodošel,« poudarja sekretar Čre-šnovar.
BARBARA FURMAN
Nataša Dolenc zaradi zdravstvenih težav ni sposobna za delo, po možu prejema pokojnino. Enaindvajsetletna hči Nina, ki pridno študira na Višji ekonomski šoli v Celju, prejema štipendijo. To komaj zadostuje
Dobrodelno akcijo vodi sekretar žalskega RK Matjaž Črešnovar.
za skromno hrano in položnice. Zato so v Območnem združenju Rdečega križa Žalec lani jeseni začeli akcijo zbiranja sredstev za ureditev njunega doma. Nekaj denarja so že zbrali, upajo, da se bo na prošnjo za pomoč do konca leta, ko bodo dobrodelno akcijo končali, odzvalo še več podjetij in posameznikov.
Zbrali prve tisočake
Kot je povedal sekretar žalskega območnega združenja Rdečega križa Matjaž Črešnovar, jima je Rdeči križ Slovenije iz solidarnostnega sklada že namenil 2.500 evrov, denar so prispevali tudi nekatera podjetja in organizacije. »Za ureditev centralnega ogrevanja je podjetje Juteks zagotovilo 2 tisoč evrov, saj je direktorico Bredo Hladnik Natašina in Ninina zgodba zelo prizadela. Nini so v podjetju omogočili poletno počitniško delo. Približno 800 evrov je prispevala tudi Škofijska karitas, drugi po nekaj stotakov. Skupaj se je na računu doslej zbralo 5.816 evrov.
Nataša Dolenc se zahvaljuje za vso pomoč, ki sta je bili s hčerko deležni doslej.
Pomagajmo
Koda namena: CHAR, Namen: Nataša in Nina, TRR: SI56 6100 0002 7180 620, Referenca/sklic: SI00 2021-4, Prejemnik: RKS - OZ Žalec, Hmeljarska ulica 3, 3310 Žalec. E-donacije: s QR-kodo in plačilno kartico prek spleta: https://zalec.ozrk.si/sl/e_donacije/. SMS-donacijo lahko pošljete z besedo ZID5 na 1919 in tako prispevate 5 evrov. Velja za uporabnike mobilnih storitev A1, Telekom, Telemach in T-2. Akcija zbiranja sredstev se bo končala 31. decembra 2022.
Dom je le dom
To zimo Nataše in Nine ne bo zeblo, saj so med našim obiskom mojstri v hiši že urejali centralno ogrevanje. Ogrevali se bosta na pelete. Zdaj imata staro peč na drva. »S hčerko Nino sva hvaležni za vso dosedanjo pomoč, saj bova to zimo na toplem. Hvala tudi gospe, ki nama je podarila kuhinjske elemente, a kaj, ko je v kuhinjo prišla vlaga in bodo kmalu povsem uničeni zaradi plesni,« pravi Nataša, ki kljub temu želi ostati v hiši in se ji ponujena selitev v blok ne zdi sprejemljiva: »Dom je le dom, tukaj se počutim doma, zato bi s hčerko radi živeli tukaj,« doda s solznimi očmi.
V žalskem območnem združenju RK upajo, da bo odziv v dobrodelni akciji novembra in decembra dober, saj bi z zbranim denarjem lahko na hiši zamenjali dotrajana okna ter notranja in zunanja vrata. Prav tako bi bilo v kopalnici treba do konca položiti keramične ploščice in sanitarno keramiko ter zamenjati kad, v sobah prebeliti stene in postaviti pohištvo.
Nadzor porabe
Rdeči križ Slovenije (RKS) namenja TRR za zbiranje finančnih sredstev, ker socialno ogrožena oseba, če bi prejemala na svoj TRR donacijska sredstva, nekaj časa ne bi prejemala denarne socialne pomoči. Center za socialno delo tovrstne prilive šteje kot prihodke osebe. Če bi na svoj TRR prejemala donacijska sredstva oseba, ki je zaposlena, bi finančni upravi morala plačati dohodnino.
Rdeči križ Slovenije zato skrbno vodi evidenco zbranih sredstev, njihovo porabo pa nadzira tričlanska komisija. Zaradi preglednosti RKS sproti objavlja prihodke in odhodke na družbenih omrežjih. Bančnih provizij in stroškov dela RKS na obračunava od prejetih donacij.
Fofo: Andraž Purg - GrupA
Kuhinjski elementi so podarjeni, potrebujeta nov hladilnik.
Dnevna soba nima niti ometa.
Kad v kopalnici je dotrajana.
V spalnici zaradi vlage odpada omet.
Zbiranje sredstev za dom Nataše in Nine se bo končalo konec leta.
MARTINOVO
29
Pred martinovim na obisku v Hiši vin Emino
Tudi vino je kultura
Simbolika vina je prastara. Najdemo jo v Svetem pismu, v Stari in Novi zavezi. Dioniza, boga vina, so pogosto predstavljali na kupah, okrašenega s trto in z grozdjem. Za Grke je bilo pitje vina vzvišena tradicija in vino je bilo treba piti s spoštovanjem. To danes poudarja tudi odličen poznavalec vina Matija Jagrič iz Hiše vin Emino, kjer čas martinovanja izkoristijo predvsem za promocijo svojih vin, ki so deležna številnih priznanj doma in v tujini. Njihova prizadevanja so vedno bolj usmerjena tudi k izboljšanju kulture uživanja žlahtne kapljice, saj so prepričani, da je vino svojevrstna kultura.
Hiša vin Emino je letos ponovno osvojila domača in mednarodna priznanja za svoja vina. Sauvignon Emino je prejel srebrno priznanje na ocenjevanjih Great American in Vino Slovenija. Modra frankinja Eminent je na Great American prejela zlato, na največjem svetovnem ocenjevanju vin Decanter pa srebro priznanje. Chardonnay Eminent je na največjem slovenskem ocenjevanju vin Vino Slovenija prejel zlato medaljo in postal prvak vinske ceste.
BARBARA FURMAN
Slovenija je vinorodna dežela. Pridelava vina ima v Sloveniji poleg gospodarskega tudi kulturni pomen Mnogi se strinjajo, da je kulturni pomen vina in njegovega uživanja treba ozavestiti. Že naš največji pesnik je spesnil čudovito pesem o vinu, ki o njem mnogo pove: »Spet terte so rodile, Prijatli vin-ce nam sladko, Ki nam oživlja žile, Serce razjasni in oko. Ki vtopi vse skerbi, Veselo upanje budi/.« Da, vino je vse to in še več. Je užitek, je opoj. A seveda le, če ga pijemo v zmernih količinah.
»Kultura ni nekaj samoumevnega in tudi ni povsod enaka. Je produkt družbe. Če želi mo nekaj (vz) gojiti, si moramo za to prizadevati. Za to je potreb-
no delati. To velja tudi za kulturo pitja vina,« poudarja Matija Jagrič iz Hiše vin Emino v Imenem pri Podčetrtku.
Boljša kakovost
Odnos do vina se je tako v svetu kot tudi v Sloveniji v zadnjih desetletjih zelo spremenil. V skoraj vseh mestih najdemo vinoteke in vinske bare. Ljudje vsepovsod pijejo vino, se o njem pogovarjajo, se izobražujejo. Po besedah Matije Jagriča vinarji vedno bolj te-
žijo h kakovosti in ne količini proizvodnje. V zmernih količinah vino ni samo dobra pijača, ampak ima po nekaterih raziskavah tudi zdravilne učinke. »Poleg tega je vino produkt našega okolja in je del slovenske tradicije in kulture. Prav tako je lepo govoriti o vinu, o zemlji, iz katere raste trta. Govorimo torej o naši deželi, o njenih raznolikostih, o pridnih kmečkih rokah. In tudi to je kultura. Naša kultura,« dodaja.
»Poudarjamo, da je vino delo rok nekoga, zato ga je treba spoštovati. Cenimo ga, uživajmo, a zmerno. Ne prepovedujmo pitja vina, raje izobražujmo. Zavedam se, da nas glede tega čaka še veliko dela,« pravi Matija Jagrič iz Hiše vin Emino.
Odličen letnik
V Hiši vin Emino, v kateri zorijo vina iz šmarsko-virštanjskega vinorodnega okoliša, letos pričakujejo kakovostno izjemno dober letnik. Od okoliških vinogradnikov so odkupili 355 ton grozdja, med katerim so prevladovale bele sorte, le petina je rdečih. »Pričakovali smo zahteven letnik, a z veseljem lahko povem, da nas čakajo vina čudovitih in čistih sadnih arom z zrelimi sočnimi kislinami ter prijetnimi strukturami in zmernimi alkoholnimi stopenjami. Najbolj smo ponosni na modro frankinjo, očarani smo nad njenim sadnim značajem, eleganco in strukturo. Zahvala gre vinogradnikom, ki so s trgatvijo počakali nekoliko dlje kot v preteklih letih,« poudarja Jagrič in dodaja, da čas martinovanja izkoristijo za promocij njihovih vin, udeležujejo se najrazličnejših dogodkov po vsej Sloveniji. Konec novembra v Hiši vin Emino vsako leto pripravijo dan odprtih vrat z degustacijo žlahtne kapljice.
Spoštujmo ga!
Vinarji so zadnja leta vedno bolj glasni zagovorniki zmernega uživanja vina. Pozivajo k spoštovanju žlahtnega napitka, saj je vanj vloženega veliko znanja in trdega dela. Tudi
v Hiši vin Emino vedno več pozornosti namenjajo osveščanju. »Na ogled naše vinske kleti prihajajo različne skupine obiskovalcev. Vedno jim pojasnimo, da en kozarec ali dva dobrega vina prinašata veselje in srečo, več kozarcev pa lahko komu prinese nesrečo. Poudarjamo, da je vino delo rok nekoga, zato ga je treba spoštovati. Cenimo ga, uživajmo, a zmerno. Ne prepovedujmo pitja vina, raje izobražujmo. Zavedam se, da nas glede tega čaka še veliko dela. Usmerili se bomo predvsem na mlade, ki so bolj dovzetni za učenje, saj svoje življenjske navade še razvijajo,« dodaja Jagrič, ki opaža, da so tovrstna prizadevanja že obrodila sadove, saj se kultura pitja vina počasi izboljšuje. »Z vinom se ukvarjam že vrsto let in lahko rečem, da smo tudi Slovenci vedno bolj zahtevni pivci. Preden sem prišel v Hišo vin Emino, sem skrbel za vinoteko v hotelu Sotelia v Termah Olimia. Udeležujem se različnih izobraževanj in usposabljanj. Pozorno spremljam razmere na področju ponudbe in potrošnje vina doma in po svetu. Vino je moja strast.«
Priljubljena suha vina
V svetu in tudi pri nas se zadnja leta vedno bolj uveljavlja trajnostna oziroma sonaravna pridelava vin, ki je okolju bolj prijazna. To pomeni, da vinogradniki lahko uporabljajo le nekatera škropiva ali le žveplo. Tudi zemlja in lega vinograda ter klima morajo biti primerne, pojasnjuje Matija Jagrič. Med tako pridelanimi vini prevladujejo oranžna vina. Za trajnostno vinogradništvo imajo v Sloveniji najboljše pogoje vinogradniki na Primorskem.
Tako kot se spreminjajo načini pridelave, se spreminja tudi povpraševanje po vrstah vin. »Če so se včasih bolje prodajala močno zorjena rdeča vina, se zdaj povečuje povpraševanje po lahkotnejših belih vinih s sadnimi aromami. Bolj kot polsuha so priljubljena suha vina. Teh največ prodamo tudi v Hiši vin Emino. Sicer pa imamo v Sloveniji vedno več vrhunskih restavracij, ki so prepoznavne po svoji edinstveni kulinariki, ki jo dopolnjujejo z vrhunskimi vini.«
Po besedah Matije Jagriča potrošnja vin v naši državi zadnja leta ostaja bolj ali manj enaka. Nekoliko se povečuje izvoz slovenskih vin, približno enako količino vina uvozimo.
Foto: Andraž Purg - GrupA
30
ŽIVIMO EKOLOŠKO
Ekološka kurjava, odlična zastirka in še marsikaj ...
Miskantus, rastlina prihodnosti
Na družinski kmetiji Zorko v Babnem pri Celju že dvanajst let gojijo miskantus, ki je na pogled še najbolj podoben bambusu. Uroš Zorko pravi, da so ga najprej pri nas ponudili v obliki briketov za kurjenje v ogrevalnih napravah, danes ga največ prodajo v obliki zastirke za vrtove. Drugod po Evropi se vedno bolj uveljavlja prav kot energent za ogrevanje in proizvodnjo električne energije. Je glede na podražitve energentov tudi pri nas dobra priložnost za večjo samooskrbo?
RENATA UCMAN
V Sloveniji je že precej posameznikov z nasadom miskan-tusa, ki zadošča za njihove potrebe samooskrbe z energen-tom. Miskantusu napovedujejo obetavno prihodnost, saj ima veliko zmožnost za pridobivanje biomase v energetske namene, obenem ima kot nevtralna rastlina glede ogljikovega dioksida majhen vpliv na okolje. »Na naši kmetiji smo se v preteklosti ukvarjali z govedorejo. A v nekem trenutku smo se morali odločiti, kako naprej, saj so bili pogoji na trgu slabi, danes so še slabši. Iskali smo nekaj novega, drugačnega in perspektivnega. Odločali smo se med industrijsko konopljo in miskantusom. Slednjega sem spoznal na službenih poteh po tujini, saj smo v podjetju, v katerem sem bil zaposlen, izdelovali kotle na lesno biomaso. Eden od energentov poleg lesa je bil tudi miskantus. Tudi oprema za pridelavo na naši kmetiji je bila bližje miskantusu kot konoplji. Pri pridelavi slednje bi bilo preveč ročnega dela in polno birokracije. Tako smo v letu 2009 nasadili prve rizome -gomolje rastline miskantus - za naš poskus in opazovali dogajanje. Rezultati so bili podobni oziroma enaki, kot smo jih zasledili v svetovni literaturi. Zato smo se odločili za zasaditev več površin z miskantusom,« pojasnjuje Uroš Zorko, ki je pred petimi leti tudi magistriral na temo ekoloških in ekonomskih vidikov pridelave miskantusa kot energetske in industrijske rastline.
Trideset let raste
vsako leto
Miskantus je gomoljnica, ki izvira iz Azije. Rastlina je na pogled še najbolj podobna bambusu. V eni sezoni zraste do tri ali celo tri in pol metre visoko, uspeva tudi na manj kakovostnih, iztrošenih tleh. Posadijo jo spomladi, in sicer s podzemnimi korenikami, ri-zomi, nato kot trajnica lahko na
isti površini uspeva do treh desetletij. Jeseni in pozimi listi odpadejo in stebla olesenijo. Žanje se pozimi in vse do pomladi, za spravilo pridelka lahko pridelovalci uporabljajo običajne kmetijske stroje. Prednost je, da miskantus daje pridelek vsako leto, ima dolgo življenjsko dobo in obenem visoko kurilno vrednost, poleg tega ima majhen vpliv na okolje in celo izboljšuje kakovost kmetijskih tal. Obstaja več vrst te rastline. Za proizvodnjo biomase je primerna vrsta Mischantus Giganteous.
Na kmetiji Zorko danes na približno tretjini obdelovalnih površin raste miskantus. »Na trgu smo ga najprej ponudili v obliki briketov za kurjenje v ogrevalnih napravah. A smo nato proizvodnjo ustavili, saj pri nas niso bili sprejeti najbolje. Danes glavnino pridelanega miskantusa ponudimo v različnih vrtnih centrih v obliki zastirke za vrtove. Po obsegu pridelave in distribucije smo trenutno največji na slovenskih tleh.«
Nadomestek lesa
Drugod po Evropi že vrsto let proučujejo, kako miskan-tus uporabljati kot energetsko rastlino. Vedno bolj se uveljavlja kot energent za ogrevanje in tudi proizvodnjo električne energije. »Namen teh raziskav je bil poiskati nadomestek lesa. Od sedemnajstih vrst se je hi-brid Miscanthus Giganteus pokazal kot dober, in sicer z visokim biomasnim potencialom. Z dobro kalorično vrednostjo se lahko primerja z lesom. Njegova kurilna vrednost je približno 18MJ/kg. Predvsem v tujini ga zato uporabljajo za ogrevanje z napravami, ki ogrevajo tako individualne hiše kot industrijske objekte, ter za ogrevanje celotnih naselij in mest. Vendar morajo biti te naprave za zgorevanje lesne biomase primerne tudi za zgorevanje miskantusa in drugih agrogoriv. Poiskati je
treba napravo takšnega proizvajalca, ki omogoča tudi kurjenje miskantusa. Oblika je odvisna od naprave, lahko so to sekanci, peleti, briketi. Veliki sistemi uporabljajo kar baliran miskantus. Danes ga gojijo od severa Evrope do Grčije. Hibrid Miscanthus Giganteus se ne razmnožuje s semeni, ampak z rizomi. Rastlina daje različne pridelke glede na podnebne pogoje posameznih držav.« Ta hibridni miskantus na poljih, kjer ga gojijo, ne semeni, zato se tudi ne more neželeno inva-zivno razširjati v okolje.
Za samooskrbo s
kurjavo in steljo
V Sloveniji je miskantus uvrščen v skupino energetskih rastlin, vendar zaradi bogastva gozdov in samooskrbe s prehrano ni v ospredju. »Je sicer nekaj posameznikov z manjšim nasadom miskantusa, ki zadošča za njihove potrebe samooskrbe z energentom, torej za kurjenje v kotlih na biomaso za ogrevanje domov. Za ogrevanje družinske hiše potrebujemo približno 10 ton miskantusa oziroma od 60 do 70 kubičnih metrov sekan-cev. Takšna količina zraste na površini od 0,5 do 0,6 hektarja. Na kmetijah ga gojijo tudi za steljo, ker ima prednost pred slamo in žagovino. Ta-
kšna stelja je bolj vpojna, kot sta žagovina in slama, ima tudi nevtralen faktor kislosti pH, kar za žagovino ne velja.«
V zastirki ne
spreminja kislosti tal
»Vsi vrtičkarji nimajo vedno možnosti priprave materialov za zastiranje tal na svojem vrtu, zato je naša zastirka primerna za vse vrtove. V tujini z zastir-ko iz miskantusa zastirajo sadovnjake, vinograde in druge vrste nasadov v konvencionalni in tudi ekološki pridelavi. Za zastiranje ponavadi na tla naložimo najmanj tri centimetre do največ deset centimetrov debel sloj zdrobljenega miskantusa. Takšna zastirka prepreči rast plevelov bolj kot slama. Zaradi nevtralnega faktorja kislosti pH se kislost tal ne spreminja. Zemlja pod takšno zastirko ostane ves čas vlažna, s tem se zmanjša porabo vode za zalivanje tudi za polovico. Obenem se vzpostavijo dobri pogoji za razvoj mikroorganizmov, ki organsko snov predelujejo v humus in hkrati rahljajo zgornje sloje prsti.«
Miskantus se uporablja tudi v visokih gredah, in sicer kot sloj pod humusom, v katerega so posajene rastline. »Ima veliko vpojnost, zato deluje kot rezervoar za vodo. Posajene ra-
Miskantus se širi z rizomi, podzemnimi korenikami.
stline tako poženejo korenine do vlažnega sloja miskantusa in voda je vedno na voljo.«
Priložnost za samooskrbne
Je torej miskantus kot energetska rastlina glede na podražitve energentov pri nas dobra priložnost za večjo samooskrbo? »Prihodnost miskantusa je obetavna, saj ima velik potencial za pridobivanje biomase v
energetske namene. Od nas je odvisno, ali bomo to izkoristili. Obdani smo z gozdom in skrb za prehransko neodvisnost ima prednost. Miskantusa zato pri nas ni dovoljeno saditi na dobrih kmetijskih površinah, ampak le na najslabših, teh pa vsaj na kmetijah navadno ni. Razlog za pridelavo visokoenergetskih rastlin, kot je miskantus, sta predvsem trajnostni razvoj in zmanjšanje izpustov ogljikove-

Miskantus pri nas najpogosteje uporabljamo kot zastirko tal na vrtovih.
(Foto: Šimen Zupančič)
Uporaben celo za gradnjo objektov
»Miskantus se za kurjavo lahko uporablja v obliki sekancev, briketov, peletov, stisnjenih bal, odvisno od velikosti sistema za ogrevanje. Skladiščenje miskantusa je lahko težava, saj za to potrebujemo velike skladiščne površine. Za 20 ton sekancev miskantusa potrebujemo od 30 do 140 kubičnih metrov skladišča. Peleti in briketi so navadno pakirani v vreče, zato zavzamejo manj prostora. Bale navadno skladiščijo kar na robu njiv in jih vozijo v kotlovnico po potrebi. Miskantus uporabljajo tudi v proizvodnji papirja, avtomobilski industriji, kjer izdelujejo nekatere dele za notranjost avtomobilov, v gradbeništvu kot gradbeni material za gradnjo objektov, cest in tudi za pridelavo bioetanola kot pogonskega goriva.«
ŽIVIMO EKOLOŠKO
31
Uroš Zorko s kmetije Zorko v Babnem pri Celju: »Razloga za pridelavo visoko energetskih rastlin, kot je miskantus, sta trajnostni razvoj in zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida. Miskantus je nevtralna rastlina glede ogljikovega dioksida.«
ga dioksida. Miskantus je nevtralen glede ogljikovega dioksida, prednosti sta tudi cikličnost pridelka in dolga življenjska doba te rastline, do trideset let. Evropska unija torej spodbuja razvoj takšnih okolju prijaznih tehnologij, kajti cilj je biti čim manj odvisen od fosilnih goriv, ki postajajo vedno dražja. Evropske države miskantus zato umeščajo v svoje okoljske
Miskantus ima velik potencial za pridobivanje biomase, obenem ima majhen vpliv na okolje.
programe kot nadomestek fosilnih goriv. Tudi ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja na evropski ravni spodbujajo razvoj verige za preskrbo biomase in pridobivanje toplote iz nje. Razlog je velik donos biomase na hektar. Pri miskantusu se namreč pridelek giblje od 12 do 20 ton na hektar, odvisno od lokacije,« je sklenil Uroš Zorko.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Nezahteven za vzgojo
»Miskantusu ustrezajo lepi, topli in sončni dnevi z dovolj vlage. Zaželeno je, da ima območje, kjer ga sadimo, vsaj 450 mm na kvadratni meter padavin na letni ravni. Takrat rastlina omogoča optimalne pridelke. Miskantus ne uspeva na kislih in stalno vlažnih tleh. Rastno obdobje se začne aprila ali maja, ko temperature tal dosežejo več kot 7 stopinj Celzija, in traja do oktobra oziroma do prvih jesenskih zmrzali. Spomladi se posadi z rizomi, podzemnimi korenikami, s katerimi se razrašča in širi
pod zemljo. Sadika miskantusa je približno 2,5-krat dražja, saj je vzgojena v nadzorovanem okolju v rastlinjakih. Prednost sadike je na primer, da jo lahko sadimo vse poletje. Raste na vseh tipih tal, od peščenih do glinenih. Zaželena so sicer nevtralna tla s pH vrednostjo 7. Zahteva malo hranilnih snovi. Zato je primeren tudi za tla, ki so osiromašena. Primeren je tudi za ekološko pridelavo, saj ne zahteva uporabe pesticidov in veliko mineralnih gnojil. Rastlina skladišči tudi velike količine ogljikovega dioksida, več kot 20 ton na hektar.«
Miskantus za rast zahteva malo hranilnih snovi, uspeva tudi v osiromašenih tleh.

32
ZAPOSLOVANJE
frgotur
www.trgotur.si
Strojni vzdrževalec (Spodnja Savinjska dolina)
Od kandidata pričakujemo: V. stopnjo izobrazbe strokovne smeri, poznavanje osnov hidravlike in pnevmatike, usposobljenost za delo z računalnikom, samostojnost, natančnost, odgovornost za delo, zanesljivost pri delu, vztrajnost, ažurnost, odgovornost za kakovostno, pravočasno in odgovorno opravljeno delo, za verodostojnost in točnost podatkov, smotrno, namensko in ekonomično uporabo sredstev za delo, varovanje poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov ter ugleda podjetja. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesece,
večinoma enoizmensko delo, usklajeno po dinamiki v podjetju, dodatek za pripravljenost na domu, zelo dobro, stimulativno in redno plačilo, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 30. 11. 2022. Naročnik želi zaradi objektivnih razlogov ostati anonimen. Več na www.trgotur.si
Komercialist za področje podkonstrukcije sončnih elektrarn m/ž (Nova Cerkev)
Opis delovnega mesta: proaktivno upravljanje prihodnjega kupca - tehnična podpora, tehnično svetovanje strankam, izdelovanje kalkulacij, ponudb, pripravljanje prodajnih
pogodb in sklepanje prodajnih pogodb v okviru pooblastil, opravljanje komercialnih del -pospeševanje prodaje obstoječim strankam, prepoznavanje potencialnih strank, skrb za izvajanje pogodb/aneksov, ob odstopanju ustrezno ukrepanje, skrb za realizacijo naročil kupcev, priprava letnih planov prodaje in možnosti razširitve dejavnosti, sodelovanje pri planu prodaje in načrtovanju stroškov, sodelovanje na sejmih tako doma kot v tujini. Delo je na lokaciji podjetja. Od kandidata pričakujemo: aktivno znanje angleškega jezika, računalniško pismenost (MS office), V. stopnjo izobrazbe, zaželeno znanje prodajnih veščin, branje in razumevanje tehničnih risb, vozniški izpit B-kategorije. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesece, plačo, ki je sestavljena iz osnovnega dela in variabilnega dela glede na uspešnost, delo v sodobnem in urejenem podjetju, ki sledi certificiranim standardom kakovosti ISO 9001:2008. Prijave zbiramo do 30. 11. 2022. Šeško, d.o.o., Socka 33, 3203 Nova cerkev. Več na www.trgotur.si
Prodajalec - skladiščnik m/ž
(Šoštanj)
Od vas pričakujemo: vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, najmanj eno leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, veljaven izpit za upravljanje z viličarjem je zaželen, ni pa pogoj, vozniški izpit B-kategorije, tehnično razgledanost, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost, zaželene so delovne izkušnje z delom v kmetijski trgovini, železnini ipd. Ponujamo vam: takojšnjo zaposlitev za določen čas 6 mesecev s poskusnim obdobjem 2 meseca in možnostjo podaljšanja v nedoločen čas, delo v dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, kjer boste lahko uresničili svoje poklicne želje in razvili svoje sposobnosti, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja ter napredovanja. Prijave zbiramo do 8. 12.2 022. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z.o.o., Me-tleče 7, 3325 Šoštanj.
(3 MojeDelo.com
Sobarica - sobar (m/ž)
(Podčetrtek)
Iščemo sodelavko/-ca za pospravljanje in čiščenje namestitvenih kapacitet ter nameščanje standardov skladno s kategorijo objekta. Novemu sodelavcu bomo poleg rednega plačila in stimulacije zagotovili tudi bogat nabor drugih ugodnosti v sklopu skupine Term Olimia. Terme Olimia, d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 6. 12. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Natakar (m/ž) (Podčetrtek)
Vaše naloge bodo: prevzemanje naročil gostov, strežba hrane in pijače ... Terme Olimia, d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 6. 12. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Strojnik m/ž (Celje)
Strojnik - nadzorovanje, obratovanje in po-služevanje vseh postrojev v obratu termične obdelave, skladno z obratovalnimi navodili, tehničnimi predpisi, varstvom okolja, vzdrževalnimi navodili in predpisi varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti.. možnost zaposlitve za nedoločen čas, urejen kolektiv. Energetika Celje, javno podjetje, d.o.o., Smrekarjeva ulica 1, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 18. 11. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
GLS kurir-ka v Celju (Celje)
Pogodbeni partner išče kurirja/-ko na območju Celja. General logistics systems, d.o.o. - GLS pogodbeni partner, Cesta v Prod 84, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 7. 12. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Bolničar negovalec m/ž
(Dobrna)
Obseg dela: izvajanje sprejema, transferja, oskrbe in nege pacientov na rehabilitacijsko-
PRIMOŽ BRVAR
ŽUPAN ZA CELJE
-negovalnem oddelku, urejanje sob in postelj pacienta/gosta ... Terme Dobrna, d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 7. 12. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo. com.
Elektromehanik v vzdrževanju
(m/ž) (Štore)
Izvaja elektro-vzdrževalna dela v skladu s tehnično dokumentacijo, odpravlja napake na pogonih procesa proizvodnje ... Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 17. 11. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Upravljalec strojev (Celje)
Dobro se boste počutili zaradi: opravljene srednje stopnje izobrazbe, svojih izkušenj v proizvodnih okoljih, dela v 4 izmenah ... Alpla Slovenija, d.o.o., Kotna ulica 5, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 5. 12. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodje oddelkov v TPC Žalec
(Žalec)
Delovne naloge bodo: prodaja blaga ter pomoč in svetovanje kupcem, skrb za založe-nost in urejenost prodajnih polic ter ustrezno označevanje blaga, spremljanje ter zagotavljanje kakovosti blaga na posameznem oddelku, vodenje evidence blaga, prevzemanje blaga ter nadzor cen in kodiranje ter druga dela, ki po svoji naravi sodijo v okvir dela prodajalca. Inpos d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 4. 12. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Sestavljalci strojev (Šempeter v
Savinjski dolini)
V sodobno opremljeno proizvodnjo podjetja, kjer razvijamo in izdelujemo specializirano mehanizacijo za spravilo travinja, vabimo sestavljalce strojev. Potrebna je IV. ali V. stopnja tehnične ali druge ustrezne smeri in
SRČNO
poznavanje računalniških programov, poznavanje branja načrtov. SIP, strojna industrija, d.d., Juhartova 2, 3311 Šempeter v Sav. dolini. Prijave zbiramo do 20. 11. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Referent za gradbene zadeve
(m/ž) (Ljubno ob Savinji)
Kratek opis del in nalog: vodenje gradbenih projektov (nadziranje izvajanja gradbenih del, pridobivanje potrebnih dovoljenj in soglasij, vodenje evidenc, izdelovanje analiz in pripravljanje poročil), vzdrževanje gradbenih objektov ... KLS Ljubno, d.o.o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 2. 12. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja poslovalnice Laško
(Laško)
Vaše glavne odgovornosti bodo: vodenje poslovalnice, organiziranje, načrtovanje, usklajevanje in nadziranje dela in delovnih procesov ... Nova KBM, d. d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 13. 11. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Voznik avtobusa (m/ž) (Velenje)
Ali radi opravljate dinamično delo, odkrivate svet in uživate v delu z ljudmi? Potem vas z veseljem pričakujemo v našem kolektivu. APS, d.d., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 16. 11. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja razvoja m/ž (Velenje)
Če ste v naših vrednotah zaznali svoj navdih in ste skupaj z nami pripravljeni ideje zbru-
siti do ravni, ki spremeni pričakovanja ljudi, potem vas vabimo, da se nam pridružite. Iščemo vodjo razvoja, tehnologije, raziskav in inovacij, ki želi z nami rasti, napredovati, ustvarjati prihodnost in sooblikovati procese. Plastika Skaza, d.o.o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 11. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Proizvodni tehnolog (Petrovče)
V razvojnem in proizvodnem podjetju GeoE-nergetika, d. o. o., iščemo sodelavca za delo v proizvodnji kovinskih in plastičnih delov. Ge-oEnergetika, d.o.o., Nemčavci 64, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 11. 11. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Svetovalec (m/ž) - več oseb
(Celje)
Vaše naloge: svetovanje strankam o prodajnih izdelkih, ponujanje celovitih rešitev, priprava ponudb za stranke, polnjenje prodajnih polic in skrb za urejenost prodajnega prostora, reševanje reklamacij. Obi, d.o.o., Jurčkova cesta 226, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 11. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vzdrževalec z občutkom
za stroje in naprave (m/ž)
(Ljubečna)
Vaše delo bo obsegalo: redno vzdrževanje strojev in naprav, orodja, dvigal, viličarjev in drugih predmetov ... Šumer, d.o.o., Cesta v Celje 2, 3202 Ljubečna. Prijave zbiramodo 2. 12. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo. com.
KOLEKTIV ENERGETIKE CELJE
RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO
STROJNIK-
ч ENERGETIKA fc? CELJE
m/ž
MINIMALNI POGOJI ZA ZASEDBO DELOVNEGA MESTA:
-- stopnja izobrazbe: IV. stopnja elektro- ali strojne smeri,
-- poklic: elektrikar, elektromehanik, strojni mehanik, ključavničar in drugi poklici srednje poklicne izobrazbe elektro- ali strojne smeri, alternativa mehatronik, strojni tehnik, elektrotehnik,
-- delovne izkušnje: 3 leta na enakih ali podobnih delih, -- tekoče razumevanje, govorjenje in pisanje v slovenskem jeziku, -- vozniški izpit B-kategorije, splošna zdravstvena sposobnost (zdravniško spričevalo pooblaščenega zdravnika).
Od kandidatov pričakujemo poznavanje tehnike in tehnologije za proizvodni energetski obrat, računalniškega sistema centralnega nadzornega sistema, osnove predpisov in internih pravil s tehničnega okoljevarstvenega področja dela in ekologije.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 12 mesecev (z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas) s polnim delovnim časom. Delo je organizirano v turnusu in se opravlja na objektu termične obdelave odpadkov.
kratka VSEBINA DELA:
-- nadzorovanje, obratovanje in posluževanje vseh postrojev v obratu termične obdelave v skladu z obratovalnimi navodili, tehničnimi predpisi, varstvom okolja, vzdrževalnimi navodili in predpisi varnosti, zdravja pri delu ter požarne varnosti, -- vodenje obratovalnih dnevnikov, knjig periodičnih pregledov in posegov ter podajanje
mesečnih poročil vodji, -- izvajanje vzdrževalnih in remontnih del na postrojenju obrata in v priročni delavnici, -- sprejemanje in oddajanje odpadkov, aditivov, druge dobave v skladu s tehničnimi predpisi in navodili.
Kandidati pošljejo prošnje z dokazili in življenjepisom s podrobnim opisom delovnih izkušenj na naslov sedeža podjetja v Celju, Smrekarjeva 1 ali na e-naslov: info@ energetika-ce.si
zadnji dan za oddajo prošnje je 18. 11. 2022.
INFORMACIJE
33
Dobre volje na dogodku ni pokvarilo niti hladnejše vreme
Zastavljalnica tudi v Celju
Podelili petsto evrov
Ekipa Radia Celje je v soboto pomagala pri otvoritvi Zastavljalnice, odkupovalnice in menjalnice Celje. Ljubljansko podjetje se je razširilo tudi na naše konce in v Resljevi ulici odprlo novo poslovalnico. Program smo začeli ob deseti uri, ko smo začeli tudi v živo zbirati prijave za srečelov z nagrado petsto evrov. Za pogostitev so poskrbeli prijazni in ustrežljivi uslužbenci Zastavljalnice Celje, za glasbo in animacijo pa Radio Celje z Boštjanom Odrom na čelu.
Veliko zanimanja je med obi- dna igra, v kateri je sodelovalo skovalci odprtja požela nagra- kar 130 oseb. Predstavnik Za-
stavljalniceLjubljanaAleksan-dr Sašo Pirc je povedal: »Zelo smo zadovoljni z odprtjem in obiskom, še posebej če upoštevamo hladnejše temperature. Presenečeni smo tudi nad odzivom ljudi, ki so sodelovali v nagradni igri, še posebej pa nas je presenetila množica ljudi, ki se je na srečelov prijavila v živo.«
delovali, zato prvi dve izžrebani številki nista prinesli sreče. To je napetost med občinstvom le še stopnjevalo. Ker gre v tretje rado, je bila srečna številka izžrebana v tretjem poskusu, veliki zmagovalec srečelova je tako postal Nedim Ćehić.
Srečni dobitnik
Nagrajenec, ki je bil po prejemu nagrade še nekaj časa od sreče v šoku, je povedal: »Ravno obnavljam stanovanje, tako da bo teh petsto evrov prišlo še kako prav.« Z ženo sta bila ena prvih, ki so se v živo prijavili na nagradno igro. Čeprav je navadno več sreče pri srečelo-vih imela žena, je bil tokrat za nagrado na vrsti Nedim. Seveda vsa nagrada ne bo šla za prenovo stanovanja, ampak bo Nedim Ćehić del dobitka namenil tudi za soprogo, saj se je, kot je v šali rekla sama, ravno vrnila iz Amerike in je zapravila veliko moževega denarja.
Kaj je zastavljalnica?
»Radi bi zastavljalništvo približali ljudem,« je o enem glavnih ciljev podjetja povedal Pirc. Predvsem si tudi želijo, da bi zastavljalništvo rešili stigme, ki se ga je prijela, predvsem zahvaljujoč ameriškim filmom. »Zastavljalništvo je preprosto, je ena najstarejših obrti in predstavlja enega najlažjih načinov, kako priti do gotovine,« je opisal glavno dejavnost podjetja Ale-ksandr Sašo Pirc.
V novi zastavljalnici bodo lahko Celjani in drugi zastavljali ter tudi prodajali predmete, ki so nekaj vredni. To je lahko marsikaj, odkupujejo na primer zlato, ročne ure, diamante, umetnine, vozila, plovila, kolesa, pametne telefone, ročno orodje in še marsikaj. Prav tako pa lahko v Zastavljalnici Celje tudi kupite ali odprodate večino tujih valut.
JANŽE FRIC, foto:
Zastavljalnica, odkupovalnica in menjalnica Celje
Žrebanje nagrade
Prijave za srečelov smo najprej zbirali na spletu, nadaljevali pa smo na odprtju, kjer se je število sodelujočih skoraj podvojilo. Glavni pogoj za prevzem nagrade je bil, da so se sodelujoči v živo udeležili žrebanja, zatosejeveliko ljudi po opravkih vrnilo na žrebanje, ki ga je opravil Aleksandr Sašo Pirc s pomočjo Boštjana Odra. »Zelo smo bili presenečeni, koliko ljudi je bilo na žrebanju nagrade,« je še povedal Aleksandr Sašo Pirc.
Na podelitev in žrebanje se seveda niso vrnili vsi, ki so so-
Podelitev nagrade - 500 evrov.
PERPETUUfRIAZZiLE
eic
% «
12.NOVEMBER 2G22
DVORANA GOLOVEC CELJE
VABLJENI NA KONCERTNI SPEKTAKEL! VSTOPNICE NA WWW.EVENTIM.SI IN PETROL
Stara Gozdna z vami v novi preobleki
Tradicija kakovosti izdelkov vrhunskih blagovnih znamk s strokovnim svetovanjem in servisom po vaši meri
Prodajalna Uniforest Celje je svoja vrata odprla že februarja 2022, vendar je intenzivna prenova notranje in zunanje podobe trajala vse do pozne jeseni. Vrhunske blagovne znamke opreme in orodja za urejanje okolice ter delo v gozdu, izkušeni svetovalci in serviserji so vam po novem na voljo v osveženih prostorih na Lavi.
Pooblaščen prodajalec in serviser za Husqvarno
Husqvarna je en od vodilnih proizvajalcev vseh vrst kosilnic, kos, obrezovalnikov, pa tudi v jesenskem času aktualnejših žag in drugega orodja za delo v gozdu. Poleg slednjih boste pri njih vedno našli maziva, olja in goriva, ki jih potrebujete za redno vzdrževanje in učinkovito uporabo vseh vrst motornih žag. Za enostavnejše in bolj ergonomsko delo so vam na voljo tudi zagozde, verige, dvižni trakovi in drugi pripomočki za učinkovito manipulacijo hlodovine, za varnost pa poskrbite s certificirano osebno varovalno opremo. Poleg dobro založenih polic in izkušenih svetovalcev v prodajalni Uniforest najdete zanesljiv servis z možnostjo hrambe za klasične, traktorske, sedežne ali robotske kosilnice.
Visoko kakovost odražajo tudi druge priznane blagovne znamke
Vrhunske izdelke blagovnih znamk Uniforest, Husqvarna, Pfanner, Pewag, Bast-ing, Haix, Veriga in Bruder najdete v prodajalni Uniforest v Celju, v Latkovi vasi pri Preboldu in kmalu tudi na spletnem naslovu prodajalna.uniforest.si
Izdelke blagovnih znamk Husqvarna, Pfanner, Pewag, Bast-ing, Haix, Veriga in Bruder najdete v prodajalni Uniforest v Celju, in sicer na Lavi 6, na znani lokaciji v Latkovi vasi pri Preboldu in tudi na spletu.
UNIFOREST.
PRODAJALNA
34
BRALCI POROČEVALCI
Priplesala do svetovne prvakinje
Mlada plesalka Karin Sušec iz Zgornjega Tinskega se je odlično izkazala. Konec oktobra je v Gradcu postala svetovna prvakinja v hip hopu.
Med 192 mladimi plesalci iz vsega sveta se je pomerila s solistično točko. Za Karin, ki že tretje leto obiskuje plesni center TBA, to ni prva odlična uvrstitev. Na evropskem prvenstvu je dosegla v dvojicah 5. mesto, v mali skupin 3. mesto. Ob njenem zadnjem velikem uspehu na svetovnem prvenstvu so ji najbližji po vrnitvi domov pripravili simpatičen sprejem na igrišču v Tinskem.
VALERIJA KRŠLIN
Karin Sušec je postala svetovna prvakinja v hip hopu.
novi tednik
Vedno г илтој /
Za OŠ Lava je uspešna mednarodna izmenjava Erasmus+ v italijanskem mestu Vasto.
Z mednarodnimi prijatelji
Za OŠ Lava je uspešna mednarodna izmenjava Erasmus+ v italijanskem mestu Vasto, kjer smo se srečale ekipe Romunije, Severne Makedonije, Italije in Slovenije.
Tema, ki jo na naših Erasmusovih izmenjavah raziskujemo, je namenjena boljšemu razumevanju učencev, kaj pomenijo empatija - biti empatičen, toleranca, integracija tujcev ali med tujce, strpnost, odpravljanje predsodkov in stereotipov.
Osrednja naloga tokratne izmenjave je bila gledališka igra na temo empatije, ki so jo učenci vseh držav samostojno napisali v angleškem jeziku, se jo naučili ter zadnji dan odigrali - na odru je zasijala naša igra The Star. Za piko na i so v mednarodno mešanih skupinah odigrali še impro gledališko igro - in tudi v improvizacijskem gledališču so se učenci odlično znašli. Številne dejavnosti so se nanašale na razumevanje empatije in tolerance, ki so ju učenci
urili na vsakem koraku. Gostitelji so nam pokazali mesto Vasto, sprejel nas je župan v mestni hiši, obiskali smo prekrasno palačo in vrtove v mestu Caserti. Učenci so ves čas bivanja v Italiji intenzivno razvijali jezikovne in komunikacijske kompetence, se urili v strpnosti ter toleranci, raziskovali, sodelovali z drugimi, se organizirali v nepričakovanih situacijah.
POLONA GRACER, SABINA HRIBERŠEK, MARIJANA KOLENKO
Med udeleženci izmenjave
Osmošolec Matic Krašovec:
»Na začetku mi je bilo najbolj všeč, da me je družina sprejela, kot da sem njihov otrok. Rekel bi, da sem se veliko naučil na področju strpnosti, da če ni vse, kot mora biti, da se umiriš, premisliš, in da si moramo drug drugemu veliko pomagati, ker skupaj več dosežemo. Spoznal sem tudi, da moramo tolerirati napake drugih in si pomagati med sabo. V spominu mi bo ostala dobra italijanska hrana, družina me je vsako jutro razvajala s palačinkam. Delavnice, vezane na empatijo in toleranco, so mi bile zelo všeč, od vsega me je najbolj navdušila palača v Caserti. Ob vsem lepem, kar se mi je zgodilo v tem tednu, se mi je bilo zelo težko posloviti od gostiteljev in vseh prijateljev, ki sem jih na novo pridobil. Upam, da bomo uspeli ohraniti stik in da se kmalu spet vidimo.«
Devetošolka Nikita Štos:
Najbolj mi je ostalo v spominu, kako me je družina gostiteljev sprejela, čeprav moram priznati, da me je bilo kar malo strah priti k neznani družini in tam prebivati. Od delavnice, v kateri smo sodelovali, mi je bilo najbolj všeč impro gledališče, kjer smo prejeli besedilo, vezano na empatijo, in smo ga morali brez predhodne vaje odigrati. Opazila sem drugačne navade v družini, predvsem večerne rituale, in se naučila, da jih moram sprejeti takšne, kot so, in biti potrpežljiva. Da cenim gostoljubje v družini, sem pokazala tudi tako, da sem poskusila in pojedla hrano, ki so mi jo ponudili, čeprav ni bilo vse po mojem okusu - opazila sem, da družini to veliko pomeni. Domov sem se vrnila s spomini o lepotah mesta in gostoljubnosti udeležencev izmenjave.
V bralnem mehurčku III. OŠ Celje
V III. osnovni šoli Celje ne primanjkuje idej za spodbujanje bralne naravnanosti pri mlajših osnovnošolcih. V šoli se v okviru projektov šolske knjižnice zvrstijo številne dejavnosti, s katerimi za pridno branje nagrajujemo knjižne molje. Med njimi je tudi noč branja, ki se je tokrat zgodila v noči s 7. na 8. oktober 2022.
Pet bralno zagrizenih učiteljev se je odločilo, da bodo v
skupni bralni mehurček povabili pridne bralce 3., 4. in 5. razreda. Rdeča nit so bili Zupančičevi Mehurčki, ki letos obeležujejo 70. obletnico. Učenci so pesnili igrive rime, ki so jih ujeli v barvite pesniške mehurčke, in se preizkusili v gledališkem poustvarjanju Zupančičeve klasike Ciciban in čebela, kjer smeha ni (z) manjkalo. Lotili so se tudi izdelovanja posebnih obešenk
Pet bralno zagrizenih učiteljev se je odločilo, da bodo v skupni bralni mehurček povabili pridne bralce 3., 4. in 5. razreda. Rdeča nit so bili Župančičevi Mehurčki.
z napisom: »Ne moti, berem!« Te bodo zagotovo našle mesto na vratih njihovih otroških sob ali drugega bralnega brloga.
Da se knjiga in branje lahko povezujeta tudi z gibalnimi dejavnostmi, smo dokazali na športno-gibalni delavnici, kjer so učenci s skupnimi močmi premagovali »mehurčkasti« poligon. Lačne želodčke smo nato dodobra napolnili na kuharski delavnici ob peki slastnih palačink.
Druženje s knjigo se je nadaljevalo pozno v petkov večer, a nekaj bralnih moči je bilo treba prihraniti, saj nas je v soboto zjutraj čakal še težko pričakovani lov na zaklad. Skrival se je na različnih lokacijah v šoli, zaslužene nagrade (mehurčke) pa so učenci odnesli domov s priznanji, ki so jih prejeli na zaključnem druženju s starši na šolskem dvorišču.
V noči branja smo iz bogatega lonca idej izpihnili številne pisane bralne mehurčke, ki so pristali na posebni razstavi na hodniku naše šole. Upamo, da bodo dosegli tudi tiste, ki druženja s knjigo nimajo dnevno na jedilniku.
TADEJ GREGORC
Mediacijski tabor na Gori Oljki
S petka na soboto, 14. in 15. oktobra, smo se šolski mediatorji (devetošolci) OŠ Polzela z mentoricama Karmen Zupanc in Barbaro Hu-doklin udeležili mediacij-skega tabora na Gori Oljki.
Učiteljici sta nam pripravili različne igre in delavnice, preko katerih smo spoznavali temelje mediacije. Vsi udeleženci tabora smo se interesne dejavnosti mediacija, ki se izvaja v naši šoli, udeležili že maja in junija 2022, zato smo nekatere osnove medi-acije osvojili že takrat. Tabor nam jih je pomagal samo še nadgraditi.
Andrej Kužnik, ki se je tudi udeležil mediacijskega tabora, mi je zaupal, katera delavnica je bila njegova najljubša: »Najbolj mi je bila všeč delavnica, pri kateri smo izbrali nekoga, ki je šel iz prostora, drugi pa smo izbrali besedo, si jo razdelili po glasovih in po parih hkrati izgovarjali nek glas. S tem smo krepili zbranost pri poslušanju in obnavljanju slišanega.«
Ob tej delavnici smo se preizkusili še v marsičem drugem. Izdelali smo skupinsko risbo, nekaj plakatov, največ pozornosti pa smo namenili
Na skupinski fotografiji so vsi udeleženci z obema mentoricama.
uporabi »jaz« stavkov. To so stavki, pri katerih izhajaš iz sebe in poveš, kako in zakaj se tako počutiš, npr.: »Me-diacija me zanima, ker bom lahko v prihodnosti znal rešiti spor in tudi pomagal drugim, da bodo našli skupno rešitev.«
Na mediacijskem taboru smo se naučili veliko novega in se veliko nasmejali, največ prav pri igranih prizorih, kar je večini tudi naša najljubša dejavnost, saj v njem uprizorimo mediacijo. Tokrat smo
igrane prizore posneli in že komaj čakamo, da si jih ogledamo.
Mladi mediatorji se zahvaljujemo učiteljicama, ki sta nam pripravili tako odličen tabor, medtem ko se skupaj z mentoricama zahvaljujemo tudi Planinskemu domu na Gori Oljki, kjer so v času, ko smo bili na taboru, za nas odlično skrbeli in nas razvajali s svojimi okusnimi spe-cialitetami.
NUŠA BOHAK
BRALCI POROČEVALCI
35
Naj bosta duševno zdravje in dobro počutje na prvem mestu
V Celju smo 10. oktobra obeležili svetovni dan duševnega zdravja 2022, ki smo ga organizirale organizacije, ki delujemo v celjskem in širšem okolju - Ozara Slovenija, Nacionalno združenje za kakovost življenja, Šent - Slovensko združenje za duševno zdravje, Socio - Večgenera-cijski center, Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje, Društvo Most Žalec in Slovensko društvo Hospic.
Želja po zdravju in sreči je skupna vsem, a v resničnem svetu ni vedno dosegljiva. V zadnjih letih je bilo osvojenih ogromno korakov za zagotavljanje večje podpore in pomoči na področju duševnega zdravja. Velik del prevzemajo tudi nevladne organizacije z ustvarjanjem podpornih okolij ter uvedbo programov osveščanja in preventive. Za-
vedamo se, da rešitev za težave v duševnem zdravju ne bomo našli le v zdravstvu. Duševno zdravje bomo lažje dosegali le z združenimi napori celotne skupnosti, različnih sektorjev, predvsem pa z ljudmi z izkušnjo duševne bolezni in z njihovimi svojci.
Z delovanjem različnih programov na Celjskem in v širši okolici se trudimo razbiti številne stereotipne predstave o duševnih boleznih ter obenem vzbuditi zavedanje, da lahko ljudje z izkušnjo duševne bolezni v ustreznem podpornem okolju razvijajo svoje potenciale, krepijo vire moči in raziskujejo nove.
Hvala vsem, ki verjamete v delo naših organizacij, prepoznavate učinke našega dela in nas nesebično podpirate.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja vam želimo,
Največ šteje, da smo zadovoljni s tem, kar imamo, s tem, kar počnemo, ter predvsem s tem, kdo smo, pravijo strokovnjaki za duševno zdravje.
da si v prihajajočem obdobju vzamete čas zase in za svoje počutje, da bomo lahko res ži-
veli življenje, kot si ga želimo, da bomo počeli stvari, ki nas veselijo ter da bomo dosežemo
notranji mir in zadovoljstvo. Največ šteje prav to, da smo zadovoljni s tem, kar imamo,
s tem, kar počnemo, ter predvsem s tem, kdo smo.
ŠPELA JOVAN
V okviru Slavističnega društva Celje je bilo na I. gimnaziji v Celju jezikovno srečanje z dr. Kozmo Ahačičem in dijakom 3. letnika, mladim raziskovalcem Žanom Lukom Umičevičem.
Jezikovno srečanje z dr. Kozmo Ahačičem
V petek, 14. oktobra, je bilo v okviru Slavističnega društva Celje na I. gimnaziji v Celju jezikovno srečanje z dr. Kozmo Ahačičem in dijakom 3. letnika, mladim raziskovalcem Žanom Lukom Umičevičem. Dogodek z naslovom Fran(ček). si - svet besed je otvorila predsednica Slavističnega društva Celje Ana Lavbič. Med udeleženci so bili dijaki I. gimnazije, članice Slavističnega društva Celje in slovenistke iz drugih šol s svojimi učenci in dijaki.
Predvajan je bil promocijski videoposnetek o uporab-
nosti spletnega jezikovnega portala Franček.si, ki so ga letos septembra pripravili dijaki 3. letnika naše šole in zanj prejeli nagrado Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Na srečanju je Žan Luka Umičevič predstavil svojo raziskovalno nalogo Danes Franček, jutri Fran! Razširjenost in raba (sodobnih) jezikovnih priročnikov in portalov med teorijo in prakso, ki je v preteklem šolskem letu pod mentorstvom Ane Lavbič prejela zlato priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti.
Predstavitvi naloge je sledil pogovor z gostom dr. Kozmo Ahačičem, slovenskim jezikoslovcem, raziskovalcem zgodovine slovenskega knjižnega jezika, literarnim zgodovinarjem, predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, idejnim vodjo projektov Fran in Franček in še bi lahko naštevali. Dr. Ahačič nam je povedal nekaj o svojem življenju, poklicni poti in o tem, kako se je sploh začel zanimati za slovenski jezik. Spregovorili smo o jeziku v šolski praksi - predvsem o dveh šolskih slovnicah: Kratkoslovnici za osnovno
šolo in Slovnici na kvadrat za srednjo šolo. Vsekakor pa ni mogoče spregledati nove učbeniške serije Moč jezika, ki jo v soavtorstvu pripravlja naš gost. Na srečanju smo izvedeli tudi več o slovaropisju in delovanju Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
Pogovor z jezikoslovcem je potekal v sproščenem duhu in upamo, da je nadvse zanimiva tematika jezikovnih priročnikov in portalov marsikomu približala jezik in pokazala, da je slovenščina zelo barvita in uporabna v vsakdanjem življenju.
AL
Na Koncertu Ipavčevih samospevov
V sredo, 26. oktobra, so se pevci Glasbene šole Celje in dijaki umetniške gimnazije glasbene smeri, ki jo izvajamo s I. gimnazijo v Celju, pod mentorstvom Mojce Hladnik in Davorja Mikulića predstavili na tradicionalnem Koncertu Ipavčevih samospevov.
Na glasbenem dogodku v okviru Ipavče-vih kulturnih dni 2022 v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur so zapeli učenci Taja
Gaberšek, Elizabeta Tadina, Mia Vedenik in Matic Dokler iz Glasbene šole Celje ter dijaki umetniške gimnazije Luri Urankar, Lucija Novak, Jaka Novak in Urh Feldin. Na klavirju so pevce spremljali Katarina Arlič Leban, Jernej Bedekovič ter Davorin Dolin-šek. Koncert je organizirala Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur.
MOJCA HLADNIK
Na koncertu so sodelovali učenci Glasbene šole Celje in dijaki I. gimnazije v Celju.
novi tednik
sport@nt-rc.si
radio cehe
Petinsedemdeset kvačkanih in pletenih odejic bo grelo stanovalke in stanovalce Pegazovega doma na invalidskih vozičkih.
Pletene odejice za s stanovalcev na inva vozičkih
prehode idskih
Predsednica zavoda Raj-henburške zanke delamo s srcem Nataša Širić je s še devetimi članicami predala petinsedemdeset kvačkanih in pletenih odejic za stanovalke in stanovalce Pegazovega doma, ki so na invalidskih vozičkih.
Direktorica Irena Strašek je ob prejemu izrazila besede zahvale, saj bodo ročno izdelane odejice grele stanovalce na sprehodih zunaj v hladnejših mesecih, ki so pred vrati. Kvač-
karice in pletilje iz vse Slovenije so za eno odejico porabile v povprečju 40 do 60 ur. Prisotne so bile tudi tri članice iz Rogaške Slatine - Amina Križanec, Verica Šket in Katica Gamilec. Amina Križanec je nakvačkala odejico stanovalki Angelci Bra-čun, ki je bila njena učiteljica v prvem razredu in ima nanjo zelo lepe spomine. Z vso hvaležnostjo ji jo je predala in obe sta bili ganjeni ob spominih na šolske dni. Anica Drozg je prisotnim demonstrirala kvačkanje. »Ko ročno spretnost obvladaš, lahko zraven gledaš tudi
televizijo, dejavnost sprošča in uravnovesi možganski polovici,« so se strinjale prisotne. Čudovite mehke, tople in pisane odejice smo razstavili v avli Pegazovega doma in mimoidoči so si jih z velikim zanimanjem ogledovali, nato smo jih razdelili stanovalkam in stanovalcem. Naj poudarimo, da sta humanitarno idejo spletli Ana Petrič in Meta Nelec in da v praksi delo pridnih rok članic Rajhenbur-ških zank že neizmerno razveseljuje. Iskrena hvala vsem, ki delate dobro.
MATEJA FIDLER
36
AKTUALNA PONUDBA
Uresničimo sanje o letenju kot ptica
V Tehnoparku Celje imajo novo zanimivo pridobitev, ki bo obiskovalcem podala nov vpogled v tehnologije prihodnosti. Nov eksponat Birdly® se je pridružil sekciji prihodnosti in iluzij.
Birdly® je simulator letenja, ki uporabniku omogoča nepozabno izkušnjo letenja kot ptica. Razvilo ga je švicarsko zagonsko podjetje Somniacs, ki je bilo ustanovljeno na svetovno znani züriiki umetniški šoli ZHdK. Omenjeni simulator združuje razširjene oblike pripovedovanja zgodb z močnimi vizualnimi elementi in s tehnično dovršenostjo, ki ustvari edinstveno in intuitivno izkušnjo.
Direktorica Tehnoparka Celje Andreja Erjavec je prisotne sprejela s pozdravnim govorom: »Letos smo bili še posebej dejavni in naložbeno naravnani. Obstoječim razstavnim eksponatom smo dodali dva nova. Prvega so izdelali v podjetju Dewesoft in nam ga predali v uporabo, drugega, ki stoji danes pred vami, smo kupili iz ustvarjenih prihodkov. Z novo pridobitvijo bomo približali sodobno tehnologijo predvsem mladim nad 15 let. Vesela sem, da spremljate naše delovanje in da nam je uspelo
svojo prepoznavnost razširiti po vsej Sloveniji. Letos smo že septembra presegli pričakovano število obiskovalcev, svojo dejavnost pa močno razširili tudi zunaj našega parka. Kot direktorica znanstveno-zabav-nega centra vedno stremim k razvoju, uspehu, trajnosti in drugačnosti in to prenašam tudi na sodelavce.«
Strošek naložbe je znašal 83 tisoč evrov za simulator in 12 tisoč evrov za pripadajoče izobraževalne vsebine. Z eksponatom, kot je Birdly, obiskovalcem v Tehnoparku Celje omogočajo, da doživijo svoj prvi stik z omenjeno tehnologijo prihodnosti. Spretnosti in znanja, ki vključujejo IKT, komunikacijo, reševanje problemov, kreativno razmišljanje, sodelovanje in virtualno resničnost, so v veliki meri prepoznane kot pomembne za uspeh v današnjih in prihodnjih karierah ter na delovnih mestih.
Predstavitve se je udeležil tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, ki je v svojem govoru poudaril, da je Tehnopark Celje nedvomno ena od naložb, ki so se izkazale za prave in so mestu prinesle res veliko. Zgradba sredi mesta je tako dobila lepšo podobo, hkrati javni zavod Tehno park Celje s svo-
jimi vsebinami zagotavlja, da se mladi navdušujejo za nara-voslovno-tehnične poklice. Ob koncu je poudaril, da je nav-
dušen nad novo pridobitvijo - eksponatom Birdly, saj bo izpolnil človeške sanje o letenju kot ptica.
BROb
Obiskovalce vabijo na novo virtualno izkušnjo v Tehnopark Celje, ob tem pa prosijo, naj se za svoj termin prijavijo preko
spletnega obrazca na spletni strani www.tehnopark.si pod zavihkom Doživetja ali fizično na recepciji Tehnoparka Celje.
VSE ZA PIS
Prodaja, najem in servis multifunkcijskih
naprav	-
Celovita ponudba pisarniškega materiala
novi tednik
\fedm t штј(
W: birobit.si T: (03) 425 6100
radio celje
www.novitednik.siwww.radiocelje.si
PODLISTEK
37
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Edvard Goršič (12)
(12. 3. 1937-18. 6. 2002)
Edvard Goršič se je tekom svoje poklicne poti preizkusil kot glasbeni kritik, kasneje pa tudi kot publicist. Tako je leta 1995 ob stoti obletnici Celjskega pevskega društva napisal kroniko društva.
Dve leti kasneje je kot so-avtor v publikaciji Trideseta leta na Celjskem osvetlil celjsko glasbeno življenje v tem obdobju. Leta 1998 pa je ob 130. obletnici rojstva in
^^^^^^^ www.kamra.si
l4camra
60. obletnici smrti celjskega skladatelja in dirigenta dr. Antona Schwaba napisal biografijo z izborom njegovih najznačilnejših skladb. Svojo publicistično pot pa je sklenil s publikacijo ob 50. obletnici Plavalnega kluba Neptun, katerega aktiven član je bil tudi sam.
Se nadaljuje.
Dr. Alenka Hren Medved, Osrednja knjižnica Celje
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Leta 2000 je ob 50. obletnici Plavalnega kluba Neptun izšla monografija o bogati zgodovini celjskih plavalcev, katere avtor je Edvard Goršič (Osrednja knjižnica Celje).
Šmartno ob Paki, kraj ob spodnjem toku reke Pake in sedež občine, ki se razprostira na stičišču Zgornje in Spodnje Savinjske doline ter Velenjske kotline, ima že dolgo zgodovino.
Prvikrat se omenja leta 1262 v listini, s katero je Hartnid iz Orta podaril benediktinskemu samostanu v Gornjem Gradu dve hubi v vasi Paka pri sv. Martinu (in Paka prope sanctum Marti-num). Cerkev sv. Martina, po kateri je kraj dobil današnje ime, je najstarejša stavba v občini, ki je svojo končno podobo dobila po prezidavah leta 1940. Njena največja znameni-
tost so freske v zvonici iz prve polovice 15. stoletja, ki prikazujejo smrt Marije Device in Marijo pribežališče grešnikov; izdelal naj bi jih t. i. Mojster bohinjskega prezbiterija. V bližini stoji srednjeveški grad Paken-štajn, ki pa je od sredine 19. stoletja naprej v razvalinah. Pomembna pridobitev za kraj in okolico je bila leta 1834 ustanovitev šole. Med učitelji, ki so tu poučevali, je bil tudi mladinski pisatelj Oskar Hudales. Morda največjo prelomnico za razvoj kraja je predstavljala izgradnja savinjske železnice, ki je skozi kraj stekla leta 1891 in dotlej pretežno kmetijsko okolje z razvitima sadjar-
stvom in vinogradništvom je postopoma začelo spreminjati svojo podobo. V kraju je bilo bogato društveno življenje: s svojim delovanjem so pričeli gasilsko društvo (1903), pevsko društvo (1906), nogometno društvo (1928), iz začetkov ljudskega gledališča pa je leta 1976 nastalo širše poznano Gledališče pod kozolcem. Leta 1994 je bila ustanovljena občina Šmartno ob Paki, ki svoj praznik obeležuje na god zavetnika župnijske cerkve sv. Martina, 11. novembra. Ta je vplival tudi na podobo občinskega grba, v katerem je na rdeče-modri podlagi upodobljena stilizi-rana Martinova gos.
Pripravila: Janja Jedlovčnik
Šmartno ob Paki v začetku 20. stol. (razglednica je bila odposlana l. 1919), založil J. Mikuš, hrani Osrednja knjižnica Celje.
ALBUM S CELJSKEGA
Ob 760-letnici prve neposredne pisne omembe Šmartnega ob Paki
Vir:
Paberki iz preteklosti Šmartnega ob Paki. Šmartno ob Paki, 2006. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje
INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
IIKELje vaš za neslj iv pa rt im ponuja strokovno podpc vzpostavitvi evidence in porot o embalaži, dani na trg RS. Z ločjo' boste izpolnili obveznt vam jih nalaga zakon ZA VEČ INFORMACIJ POKI
MAni/EQQ
ler, ki ropri zanju
sti, ki
daja. i
ČITE
IHQRQ
7* A
www.renorter.si

INTERVJU	_
Anže Logar: Sem zmerni politik, ni razloga za udarce pod pas
OZADJE
Zakaj je Nataša Pirc Musar zavrnila intervju za Reporter
VROČE
Nekdanja evropska poslanka SDS povezana s pornografskim sejmom
INTERVJU
Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda Za tujce je Slovenija raj na zemlji
PRI PRRRA.IAI П1Н ČASOPISOV
38
RAZVEDRILO
Zamujam v službo.
Pozabil sem ključe od avta.
Spomnil sem se, da nimam avta.
Spomnil sem se, da nimam službe.
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Zamuda
Prihitim vsa zadihana v park, kjer sem bila zmenjena s svojim fantom. Se mu opravičim, ker sem pozna. »Ali že dolgo čakaš?« vprašam.
On: »Sploh ne. Izjemno se zabavam, ko občudujem teh 8.374 tulipanov v parku.«
Zamenjava
Možakar se vseli v novo stanovanje. Na vratih pozvoni in kurir mu izroči šopek z vizitko, na kateri piše: »Počivaj v miru.«
Možakar ves šokiran pokliče cvetličarno, iz katere so mu poslali šopek, in se pritoži. Cvetličar je nekaj časa tiho, potem pa reče: »Se opravičujem, prišlo je do velike napake in zamenjave napisov. Kakšen hudič bo šele na pokopališču ... Na vencu pokojnega je pripet napis: >Iskrene čestitke za vselitev v tvoj nov dom.<«
Popolnost
Nekoč sta živela popolna ženska in popoln moški. Po brezhibnem zaročnem dvorjenju sta imela odlično poroko. Njuno skupno življenje je bilo seveda popolno. Na nek snežen božični večer se je ta popolni par v najboljšem avtomobilu peljal po cesti. Ob njej sta opazila postavo. Ker sta bila popolna, sta seveda ustavila. In tam je stal Božiček z veliko vrečo igrač. Da otroci ne bi bili razočarani, je ta popoln par seveda naložil Božička in mu pomagal razdeljevati igrače.
Vendar so se na njihovo smolo vozne razmere tako poslabšale, da je prišlo do prometne nesreče. Samo eden izmed njih jo je preživel. Kdo? Preživela je popolna ženska. Samo ona je v resnici obstajala. Vsakdo namreč ve, da Božička in popolnega moža ni. Ženske lahko tukaj nehajo brati, ker je konec šale, moški pa naj berejo naprej ... Torej, če ne obstajata popolni moški in Božiček, je morala biti za volanom ženska. To je bil tudi razlog za nesrečo!
Oven
Tehtni ca шШ
Draga, tale gobja juha je odlična. Od koga si dobila recept?
Od Agathe Christie ...
Sinoči sem ležal v jarku ob cesti, ko je prišel mimo policist in me vprašal: »Zakaj ležite tu?« »Nekaj sem izgubil in zdaj iščem.« »Kaj pa?« »Ravnotežje.«
Dnevi bodo minevali s pospešeno hitrostjo, veselili se boste konca tedna. V neki situaciji lahko pričakujete zamudo oziroma lahko pride tudi do večje spremembe. Brez težav se boste uspešno prilagodili in mogoče bo nova rešitev celo boljša od obstoječe. Neka oseba bo prebudila vaše zanimanje, zato bo energija prijetna. Kljub temu lahko delujete zelo skrivnostno.
3\k

Lev

Pravila, ki ste jih postavili sami, boste pripravljeni rušiti, spreminjati, prilagajati, skratka, pozabili boste na vse dobre sklepe. Srečevali se boste s svojo preteklostjo, v mislih pa potovali v prihodnost. Sedanjost vas v tem času ne bo posebej zanimala. Ljubezen v teh dneh ne bo v ospredju, saj za bolj prijetne plati življenja ne bo dovolj časa.
škorpijon
Vaša vladarica Venera bo v sredo spremenila svoj položaj, prestopila bo v ognjenega strelca. To bo vneslo v vaše življenje povečano odzivnost, strastnost, svojo naklonjenost boste brez težav pokazali zelo neposredno. Nekoliko ležerno se boste odzvali v neki situaciji, zato lahko zamudite kaj pomembnejšega. Novice, ki prihajajo do vas, lahko povzročijo spremembo načrtov, ki jih imate za prihodnje obdobje.
Moč čustev in strasti vas bo spremljala v teh dneh. Ukvarjali se boste z vprašanjem, kako najlažje razrešiti nasprotja. Zaupajte svojim občutkom, šesti čut bo izredno močen. Vaša energija se bo krepila, zato boste tudi v telesnem smislu močnejši, a tudi zahtevnejši do sebe. Presegli boste svoja pričakovanja, saj ste si postavili lahko dosegljiv cilj.
Strelec
Dvojčka
V četrtek in petek boste gostili Luno, zato bo življenje dobilo pospešen tempo, zelo veliko se vam bo dogajalo. Komaj boste dohitevali vse, vendar pozor! Retrogradni Mars v vašem znaku vas svari, da bodite premišljeni, zmerni pri delovanju ter v pričakovanju, ego naj ne bo vaš sovražnik. Konec tedna boste želeli preživeti nekoliko drugače, zato vam bo prišla prav iznajdljiva stran narave.
Rak
Intenzivnost dogajanj bo kot naročena, da boste izpeljali nekatere načrte. Akcija vam bo dala veliko zadovoljstva in tudi novih idej. Mars je še vedno retrograden, zato se raje osredotočite na popravljanje in zaključevanje, saj boste pri tem bistveno uspešnejši. Kraljica ljubezni bo stopila v sredo v vaš znak, zato boste v ljubezni v prihodnjih dneh ljubljenec zvezd.
Kozorog
Tokrat bo akcija tista, ki vas bo vodila naprej, ne boste se ozirali ne levo ne desno, ampak boste korak za korakom uresničevali svoje načrte. Konec tedna se bo lahko zgodil kakšen zastoj, previdno in predvsem diplomatsko se morate odzvati. Ker bo od sobote do ponedeljka popoldne potovala po vašem znaku Luna, vaša naravna vladarica, boste zelo intuitivni in hkrati tudi čustveni.
Bolj se boste ukvarjali s svojim čustvenim življenjem, poudarek bo tudi na financah. Potreba po oprijemljivih premikih se bo še povečala, zato dobro premislite, kam usmerjate svojo energijo. Zelo boste zaposleni, zato bo bistveno, da si boste ustvarili vrstni red in se ga tudi strogo držali. Neka situacija vam bo v veliko veselje in vam bo pisana na kožo. Končno, tudi vi se boste sprostili in lepo vam bo pri srcu.
Vodnar 101
Luna bo odlično vplivala na vaše delovanje, saj bo od ponedeljka popoldne do srede potovala po vašem znaku. V sredo bo tvorila zadnji krajec, zato ne bo odveč malo več previdnosti, nadzorujte svoj ego. Sicer boste prodorni in nič vas ne bo moglo ustaviti, zato bo ta čas preživet razgibano. V ljubezni vas lahko čaka presenečenje. Venera se bo prestavila v strelca, kar bo za vas odličen vpliv.
Končno se bodo zadeve premaknile v želene smeri, zato pogumno nadaljujte pot, ki ste si jo zastavili. Potrebujete nove izzive, srečali boste nove ljudi, ki bodo obarvali vaše življenje z novimi odtenki. Zadnje čase ogromno razmišljate, kaj vse želite doseči, in zdaj se bodo kocke počasi začele sestavljati v celoto. Če ste mislili, da boste šli na neko pot sami, se motite. Dobili boste sopotnike in to tam, kjer boste najmanj pričakovali.
Devica
Zaskrbljenost bo stopila v ozadje, razgibanost dogodkov vas bo silila, da aktivno stopite naprej. Na delovnem področju se vam obeta sprememba, lahko se je samo veselite. Začetni zmedi bo sledil temeljit premislek in sklepi, do katerih boste prišli, vas bodo popolnoma pomirili. V ljubezni bo potrebna boljša komunikacija, saj nasprotna stran pričakuje od vas bistveno konkretnejši in jasnejši odgovor.
Ribi
Konec tedna bo naravnost idealen, da si naberete novih moči in naredite strategijo delovanja. Zelo pomembno je, kako boste ravnali v nekem čustvenem odnosu. Preveč dogodkov se je že zgodilo, vi pa ste mirovali. Zadnji čas je, da to spremenite. Vaša energija je bila zadnje dni nekoliko razpršena, zato tudi z rezultati trenutno niste najbolj zadovoljni. Spremenili boste pristop, kar se bo takoj pokazalo kot pozitivno.
HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.		
Astrologinja DOLORES je dosegljiva		Astrologinja GORDANA je dosegljiva
na 041 519 265 in na Facebookovi		na 041 404 935 in na Facebookovi
strani		strani
Dolores Astro.		Astrologinja Gordana.
RAZVEDRILO
39
Nagradna križanka
								3	K	NA NEKATERIH KRAJIH	SEVERNOAMERIŠKI INDIJANEC	GOSPA (ANG.)	ВД	NA MLADIH ... STOJI	OTOK V BENEŠKI LAGUNI	PLIN SLADKOBNEGA VONJA	PEŠCI
								POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR					... KOT KURA MEJI NA GEORGIO				
								IZVRŠITE					9				
								PODEDUJEŠ FIZIKALNA ENOTA W									
Oprosti očka												KORALNA OTOKA					
				, ne bo se ...								USTNA HARMONIKA					
KrižamKe & ugamKe	OGRODJE REŠETA	EVROPSKI PRESTOLNICI	GRŠKI UČENJAK IN PESNIK	KIP, ČAŠČEN PO BOŽJE	SAŠO BERTONCELJ	MEDN. OZN. PAKISTANA DATOTEČNI FORMAT ZA SLIKE					SIBIRSKA REKA			AM. FILM: DRŽAVLJAN	EDVARD KOCBEK REALIZIRATE		
TISTO NA 800. MESTU				4							MAJHNI SORODNIKI MEDVEDOV ŽGEAPNO						
MALOPRIDNEŽ								NEKDANJI AVTOMOBILSKI DIRKAČ ŠUSTER				1				DEČEKV PREDŠOLSKI DOBI	IZBRIŠI (DOLG)
STARA PLOŠČINSKA MERA					ITALIJANSKI DRAMATIK (DARIO) DEZINFEKC. SREDSTVO			NAJMOČNEJŠA IGRALNA KARTA		POŽENEMO SE GRŠKI POTUJOČI PEVEC					19		
TRETJI SKLON			11			NETVEGANI					13		SLOVENSKI PESNIK IN NOVINAR BABAČIĆ				
Povsod z vami	TOČI SOLZE IT. ZNAMKA ŠPORTNIH OBLAČIL	18				ANGLEŠKI FIZIK NEWTON							DEKORIRAM	NEZNANI LETEČI PREDMET			
						ZNAMENITA JE PULJSKA								REKLAMNI LISTIČ			
OBŽALOVANJE				ORNA ZEMLJA (STAR.)	2			DEMANTIRAJ VARNOSTNO OBV. SLUŽBA V ZDA			10						
PROSTOR ZA MEJNO ČRTO IGRIŠČA				BRITANSKI IGRALEC (JEREMY) THOMAS JEFFERSON							PLANINSKA POSTOJANKA POD TRIGLAVOM	POVEŠ NOTRANJA PLAST OČESNEGA ZRKLA					
PESNICE							SOKRATOVI UČENCI			14							
LATINIČNI PREPIS KITAJSKE PISAVE					12		NASLOV-LJENEC NARAVNA VDOLBINA V ZEMLJIŠČU									NEVARNA, NEGOTOVA	NEKDANJI SLOVENSKI HARMONIKAR (SLAVKO)
ANCONA			GRUZIJKE SO SOSEDE ...	IZRAŽA MOČNO ZANIKANJE				ANGLEŠKA IGRALKA LEIGH		NALEPKA NA IZDELKU	3						
				SIAMSKA MAČKA						RIŽEVO ŽGANJE							
SE	NIZKA MOŠKA GLASOVA					PRIJAVIM (STORILCA)	5							NEGATIVNO NAELEKTREN ION	VILI VODOPIVEC		
	ŠČITI NAS PRED VIRUSI														RAZVIJATI SE		
HRVAŠKA PEVKA CETINIĆ					BRITANSKI MITOLOŠKI KRALJ	SAMODRŽEC							GRŠKI BOG VOJNE				
SLOVENSKA ZNAMKA VODOVODNIH PIP			8			OBRA		15					GOLE, BREZ OBLEKE VODIL JO JE ARAFAT				
VRH STREHE						NEKDANJI AVSTRIJSKI DIRKAČ F1 LAUDA NINA ČOŽ	6					BARVIT, PESTER EVA MOŠKON					
DREMANJE										VSEOBSEGAJOČI						17	
PREBIVALEC ANKARE	16									PLIN OSTREGA VONJA						7	
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC
KUPON
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19					
Ime in priimek: Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov
tajnistvo@nt-rc.si
SUDOKU 543
3			1					
8	9		6			2		
						6	8	7
	5			9				
	3			2			1	
4	2	8		5				
		5			8			2
		1			2	4		8
					4			
SUDOKU 234
4			3			9		
2						6	8	4
9			8		1			3
			1	3	2			
							3	6
	7	8					2	
	9						6	7
	3	2		5				
		5		8	4			
REŠITEV SUDOKU 542
REŠITEV SUDOKU 233
3	1	6	2	9	7	5	8	4
2	4	8	1	3	5	7	9	6
9	7	5	6	8	4	2	1	3
5	3	2	9	4	6	8	7	1
1	8	4	5	7	2	6	3	9
6	9	7	8	1	3	4	5	2
8	2	1	7	6	9	3	4	5
4	5	9	3	2	8	1	6	7
7	6	3	4	5	1	9	2	8
6	4	5	3	8	1	7	2	9
1	9	3	7	2	5	6	4	8
8	7	2	6	9	4	3	1	5
2	1	8	4	3	9	5	6	7
5	3	7	1	6	8	4	9	2
9	6	4	2	5	7	8	3	1
4	2	9	8	7	6	1	5	3
7	5	6	9	1	3	2	8	4
3	8	1	5	4	2	9	7	6
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 15. novembra.
Geslo iz številke 44: Priloga Slovenske počitnice
Izid žrebanja
Knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC prejmejo: Ivan Goričan iz Griž, Cvetka Zidar iz Šentjurja, Lučka Višnar iz Celja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
V naših križankah
odmeva pesem in bodri duha.
ЈШ
J
i
Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše.
www.trik.si
40
TA PISANI SVET
Gneča v atriju MCC na praznovanju noči čarovnic v
Carovniška pustolovščina v MCC
Kvirina Martina Zupanc (čepi v sredini) in Primož Pečar (zgoraj desno) z delom svojih slikarskih pomočnikov.
Kvadratki, ki presenetijo
60 prostovoljcev je sedem dni sodelovalo pri barvanju novega podhoda pri Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur. Sive stene so postale platno za sliko, veliko 111 kvadratnih metrov. Ustvarjalci so za slikanje porabili kar sto čopičev.
Poslikavo si je zamislila Kvirina Martina Zupanc, ki je k sodelovanju povabila Primoža Pečarja in kup ustvarjalcev iz Šentjurja ter od drugod. Podhod, ki vodi v športni park, šolo in tudi v Zgornji trg, je konceptualno razdeljen na levo stran s športno tematiko in na desno stran z zgodovin-sko-kulturno vsebino. Kvirina Martina Zupanc je predlagala tehniko risanja na kvadratni mreži. Povedala je, da gre za
tradicionalen pristop, ki se prelevi v sodobnega. »>Pixl art< je zahtevna tehnika, saj je treba z nekaj kvadratki narisati bistvo. Vsak kvadratek sporoča veliko informacij. Hkrati je takšno risanje tehnično najustreznejše, ko pri slikanju sodeluje ogromno ljudi, ki barvajo zgolj znotraj kvadratkov.«
Mimoidoči bodo lahko na delu poslikave, posvečenemu kulturi, med drugim opazili slovenski grb in slovensko zastavo. Tradicionalen slovenski vzorec prehaja v podobe naravne dediščine Šentjurja, saj so prikazani Slivniško Jezero, Rifnik in Resevna ter legenda o sv. Juriju, ki je premagal zmaja. Da je Šentjur mesto glasbe,
simbolizirajo klavirske tipke in štiri podobe Ipavcev. V sliko so vpete še številne druge lokalne posebnosti.
Del poslikave s športno vsebino skriva zapis besede Šentjur, ki je izpisana na poseben način, s pomočjo slik različnih športnih panog. Barve šentjurske zastave med vsemi kvadratki skrivajo še en zanimiv poudarek. Kvirina Martina Zupanc je pojasnila, da so pri ustvarjanju sodelovali ljudje različnih generacij, od učencev do likovnic, ki delujejo pod okriljem ljudske univerze, in do članov domačega likovnega društva ter mnogih drugih. Poslikavo podhoda sta podprla Občina Šentjur in tamkajšnji mladinski center.
TS, foto: osebni arhiv
Na zadnji dan oktobra so v Celjskem mladinskem centru pripravili dogodek Hokus pokus - velika čarovniška pustolovščina. Otroci in odrasli so lahko uživali v hiši strahov, kjer prebivajo čarovnice, in se sprehodili skozi pokopališče in gozd s svečami.
Številni otroci in starši so napolnili atrij MCC. Na voljo so bile ustvarjalne delavnice in
čarovniško-eksperimentalne igre, za katere so poskrbeli sedanji in nekdanji dijaki Gimnazije Celje - Center. Čarovnica Mica je na koncu uprizorila čarovniško predstavo.
Praznovanje noči čarovnic je v MCC že stalnica. Letošnjo je podprl tudi Klub študentov občine Celje.
Foto: arhiv MCC
^H Več informacij: narocnine@nt-rc.si, telefon 03/422-51 -71. ^H Spletna prijava in pogoji: www.novitednik.si/postanite-narocnik