"proletarec" je delavski list za misleče čitatelje Official Organ Yugoslav Federation, S. P. — - (jlusilo Jugoslovanske Socialistične Zveze 1 v TrT_ NO. 1497. mm aM>«i4-«lut ■■llrr, IkrtMlMrv S. 1MT7. ■« ib» »mM »ItlN ml » bi«'*«*. Ml.. HM«lrr ibr Ar« mi C«a|rru »f March Srd. litre. CHICAGO, ILL., 20. MAJA (May 20), 1936. T r ........ _J — glasilo — 1 F , r LJ prosvetne Zveze matice j. s. z. - . • ~ j ■■ I'u lillolir «1 %«rrltly i:tlll H. I.UHMvv Nazadovanje s 100,000 na 12,000 članov. — Ali te delavstvo za organizacijo res ne zaniam? V Male dežele v strahu pred invazijami VVm. Green ie vedno ne soglaša s kampanjo za industrialne unije Wisconsinski socialisti John t- Lewi»ov odbor za indutlri-• Ini unionizem je i^rdno v sporu s eksekutivo Ameriške delavske fede* racije in njenim predsednikom VVm. Greenom zaradi vprašanja, kako se naj formirajo kampanje sa organisi* O PREDAVANJU pred čikaško trgovsko komoro je VVhit-ing VVilliam*, ki slovi za vieščaka v industrialnih zadevah, dejal, da se kapitalistom ameriškega de I a vat va ni treba bati. Bogatim gospodom, ki so ga poslušali, je med drugim dejal, da so unije vzlic obilici socialnih zakonov, ki so bili sprejeti skozi zadnja, tri leta, in kljub pomoči, ki jim jo daje nevv deal, V članstvu le malo napredovale. Iz tega je sklepal, da je povprečen ameriški delavec individualist in. mu ni za organizacijo. Ako bi bil navzoč kak predstavnik te ali one unije, bi ga lahko zavrnil, da tu-, di ameriški kapitalisti venomer trdijo, da so individualisti in propagirajo indi-vidualizem, karkoli to je, a so .kljub temu organizirani v industrialnih zvezah, v trgovskih komorah, v svojih političnih zvezah in v drugih organizacijah, s katerimi si protektirajo svoje koristi. Omenjeni predavatelj je dalje izva-| jal, da je v tej deželi 36 milijonov delavcev, in od teh jih je v unijah samo tri in pol milijona. Vzrok tolikšnemu nepokoju v prošlih treh letih so zakonodaje, indu-strialei in javrtost, ker so vzeli voditelje unije v obzir preresno, «iaso delavcev pa zapostavljali v upoštevanju. Tudi tu je predavatelj v zmoti, ampak on «je pač propagandist, ki uči kapitaliste, kako unije uničevati alii----—----— med spornima strujama Svare, da če na konvencji v Clevelandu ne pride do enotnosti, bo kampanja onemogočena MUSSOLINI IZZIVANJI A IN HITLER LE ČE SE NEHATA Z PRISILI JU m i iiljP^ 'i ' JOHN L. LEVVLS jih ovirati, ne pa, kako jih gradit/. Tolažil je delodajalce, da poklicnim delavcem ni za in-datrialne unije in tudi drugim delavcem ne posebno, v dokaz pa je navedel dejstvo, da poskusi za ustanovitev takih unij f splošnem niso uspeli. Predstavnik industrialne lilije, če bi na primer bil pri takem omizju, bi mu lahko odgovoril, da so neuspehom krivi sledeči vzroki: 1.) Teror, špijonaža, odslo-vitve t dela, policijska brutalnost in sodne prepovedi. 2.) Nevešče vodstvo in nezadostna podpora v stavkah. 3.) Zastarela forma in or-fanizatorična taktika A. F. of L. 4.) Pomanjkanje delavskega časopisja in slaba izvežba-nost ameriškega delavstva v razumevanju važnosti organi- Kjerkoli so vodili velike stav- VVILLIA M GREEN ranje delavcev, ki so vposleni v masnih industrijah. Lewis vztraja, da bo njegov odbor podpiral gmotno in z organizatorji samo take kampanje za organiziranje unij, ki bodo temeljile popolnoma na načelu skupne unije — to je, ena industrija, ena unija. Eksekutiva A. F. of L. pod vodstvom W. Grešna pa insistira, da naj se organizirajo takozvani navadni delavci , skupaj, električarji, strojniki, mehaniki, prevozniki in drugi poklicni delavci pa stu v marsikaterem obratu, a v splo-I snem je to zelo zastarela forma in prav nič ne odgovarja splosnim koristim delavstva v današnjih dneh. ke vešči ljudje, in če so kljub temu propadle, je pripisati krivdo Za poraz enemu ali drU- I a»j pristopijo k unijam svoj« stroke, gemu prej omenjenih vzaokov. I Strokovna, arganizacija, ki s« deli — , , , . . .... I po poklicih je morda še vedno na me- To, da je le do 4 milijone | *uPv m„tilAterem obratli, delavcev organiziranih, nad 30 milijonov pa povsem prepušče-ziranja za obrambo svojih interesov. nih milosti delodajalcev, je slabo za delavce, kvarno za ljudstvo, razen onega, ki živi od izkoriščanja. Pod NRA bi Ameriška delavska federacija storila lahko veliko več — milijone delavcev bi pridobila V unije, če bi voditelji starih strokovnih organizacij razumeli nalogo. Pa je niso — vrhu tega so jim industrialne unije zoperne in kadar argumentirajo proti njim, strašijo s — komunizmom. Proti temu hladnemu zadrža- Za konvencijo socialistične stranke, ki se pričnt v soboto 23. maja v Clevelandu,' vlada med članstvom in v javnosti veliko zanimanje, ne zato, kdo bo nominiran za predsedniškega kandidata, ampak radi tega, ker se bo na nji odločilo, če postane stranka enotna, ali se razdvoji. Izgledi za sporazum so slabi, dasi mnogi delujejo za zbližan j« obeh skupin. Izjava soc. stranke v VVisconsinu Med skupinami, ki grajajo za boj v Nevv Yorku obe frakciji, je tudi vviseonsinska soc stranka. V svoji izjavi apelira na delegate vsepovsod, da naj pridejo na konvencijo v Cleveland trdno odločeni služiti socialistični stranki v celoti, ne pa kaki posamezni struji. Dalje konstatira: 1'Socialistična stranka v VVisconsinu ni bila v prošlosti. niti je danes bodisi militantna ali starovardistična. Mi smo iskreni v svoji želji delati za interese stranke iu za nadaljeval, namesto da bi posvetili svoje moči agitaciji, splošna publika pa se bo razočarana obrnila od socializma in socialistov. Sprava je potrebna. "Za odstranitev te možnosti," pravi izjava, "je potrebno, da prideta obe skupini na konvencijo pripravljeni za spravo in. popustita dru«ga drugi kolikor potrebno, da bomo lahko sli v kampanjo uspešno in skupno gradili enotno stranko. če pa bo ena ali druga frakcija insistirala boj nadaljevati] bo 'stranki povzročena škoda, katere ne bo mogla pre-bolatt. Proti zvezi s komunisti. Izjavlja, da je sedanja načelna deklaracija le pretveza za boj in ob enem izreka svoje soglasje z njenim smislom, je pa za popravo besedila v deklaraciji, kar naj se izvrši na konvenciji. VVisconsinska socialistična stranka dalje izjavlja, da je proti enotni fronti s Provokacije izprijenih diktatorjev. — Vojna ne-, varnost v Evropi in Aziji vedno večja E zbližanje vseh onih, med kate-i komunisti in ugotavlja, da so ji Samomori v Los Angelesu Kalifornija navsezadnje menda le ni samo zlata dežela. V prebivalstvu je nazadovala in v Los Angelesu, mestu veselja in filmov, si vzame življenje proporčno več ljudi kot v kateremkoli drugem ameriškem mestu. Nedavno so listi poročali, da je bilo v poldrugem dnevu 12 samomorov. rimi ni resnih fundamentalnih razlik. Le na ta način bomo v stanju zgraditi boljšo in jačjo socialistično organizacijo." Velika nevarnost za socialistično stranko Izjava svari obe skupini, da če hlasta nadaljevali z bojem v nameri, da mora na konvenciji podleči ena ali druga, bo poražena skupina konvencijo zapustila in sabotirala kampanjo/ Socialistični stranki bo s tem zadan težak udarec. Sredstev v kampanjski fond ne bo mogoče zbrati, frakcijski boj se bo komunisti s svojim hinavskim indorsiranjem napravili pri zadnjih volitvah v Milvvaukeeju občutno škodo. "Naše skušnje s komunisti v VVisconsinu so nas naučile,.da se jim ne more zaupati; vsako druženje z njimi odbija od nas pretežni del organiziranega delavstva. Ker nimamo z njimi (komunisti) bodisi v taktiki ali politiki ničesar skupnega, zato enotna fronta z njimi nima smisla." V tem oziru je njeno stališče »lično flnemu, ki ga z ozirom na . (Nadaljevanje na 2. strani.) (Nadaljevanje na 5. strani.) Delavci izobrazujte in orga« nizirajte se. , Gibanje #a iiovo stranko (lelinrev in farmarjev Med državami, ki imajo far-marsko-delavske stranke, je zdaj tudi Indiana. Chicago Tribune z dne 18. maja poroča, d* »e je ustanovna konvencija vnfcila prešlo nedeljo v South B«ndu, katere se je udeležilo 250 ljudi. Bazirana je na uni-i*h, kar je za uspešno funkcioniranje delavske stranke najsi-Surm .ši temelj. John Bertee, aktiven v uniji »vtnin delavcev, je bil izvoljen predsednika nove stranke. Njen podpredsednik je Frank predsednik zveze unij v Caryju; tajnica je Frances Allen, članica unije učiteljic in učiteljev v Indianapolisu. Tudi v«i drugi člani odbora so ak toni člani in odborniki unij. Minnesotska Farmer-Labor Association pa sklicuje v Chi c»gu posvetovanje za ustano vitev farmarske delavske stran-ki naj bi imela delokrog Z«l. državah. Vršila se 30. in 31. maja. Povabije-njh je na to konferenco samo 85 oseb M z vseh Zed. dr-Sklicatelji pravijo, da so v*»ilo poslali samo takim, ki so * *vojim dosedanjim delom in - Uv«Uavljenjem dokazali, da •P»dajo na to posvetovale Dalje je v vabilu rečeno, da se zborovalci ne bodo pečali z no-miniranji kandidatov v tem le-u, pač pa le z vprašanjem graditve stranke, ki bi mogla poseči v kongresne volitve leta 1938 in v predsedniške 1940. Farmarska-delavska stranka v Minnesoti se je že izrekla za ustanovitev splošne stranke. Komunisti, ki so delovali na vso moč, da se je ustanovi že panjo, so namero zdaj opustili, ker niso dobili sodelovanja. Večina unij in drugih organizacij jih namreč noče v svoji sredi. V gibanju za novo delavsko-farmersko politično združenje deluje tudi veliko socialistov, posebno bivših članov, ki so se razočarali nad povojno stagnacijo in zdaj s frakcijskim bojem med militanti in staro gar- SHODI IN SESTANKI POD OKRILJEM JSZ lfROPA je čezdalje bolj v negotovosti in njeno ljudstvo v strahu. Kajti vojna še lahko vsak hip dogodi. Liga narodov se je izkazala nesposobnim krotiti države, ki brez skrivanja tirajo svet v vojno, pred vsem Japonska, Nemčija in It ;i H ja. Mussolini jeJziprevidel, da se dežele boje njegovega izzivanja in zato si b<]> upal še marsikaj. Z Albanijo se je pogodil za zgraditev utrdb na njeni meji ob Jugoslaviji in Grčiji. Njegovega apetita po tujih teritorijih ni še konec, čeprav je pogoltnil Etiopijo. Mogoče bo Jugoslavija prihodnja na vrsti. Najbol j v skrbeh so vlade malih dežel, če liga ni mogla oteti svoje članice Etiopije, potem tudi njim ne bo mogla izdatnejše pomagati, ako ne ene ali druge loti Hitler ali Mussolini. češka je bolj in bolj v skrbeh pred Hitlerjem. Dasi je dobro oborožena, je premajhna, da se bi mogla uspešno braniti pred nemškomrmado, kfrkor se ni mogla Belgija vzlic svojemu junaškemu odporu. [• Tudi Hitler je izprevidel, da lahko krši pogodbe kolikor hoče. Par protestov proti njemu iz Pariza in Ženeve, to mu ni prav nič nevarno, če bi kršila pogodbe demokratična Nemčija, kakor jih zdaj Hitler, bi se je Francija lotila z oboroženo silo. Hitlerja pa se boji, ker je Nemčijo oborožil in jo opojil s fanatičnim nacionalizmom. S propagando proti Rusiji Hitler ne odneha. "Komunizem je zlo," je rckel^ nedavno, "zato med uami in Rusijo odnošaji ne morejo biti drugačni kot so." V resnici je boj proti komunizmu le pretveza, kajti Hitlerju diši Ukrajina s svojimi prostranimi rodovitnimi polji in rudami. Poljska je vsled oboroževanja do kraja obubožana. Njeno delavstvo je gladno in demonstrira v zahtevanju kruha. Odgovarjajo mu s krogi jami. Nejevol ja naroda nad terorjem in (pobijanjem delavcev pa je tolikšna, da je vlada morala resigni-rati. Nemčija je prav tako na pragu finančnega bankrota, ker je porabila vsa svoja sredstva za zgraditev ogromnega vojnega aparata na suhem, v« zraku in na vodi. Prav tako je finančno izčrpana Italija. Hitler mora izzivati in pretiti, da drži nemško, ljudstvo v napetem navdušenju. Drugače pa bi mislilo na svoj \jlad, na znižavanje življenskega standarda in se pri tem tudi domislilo, da je smelo včasi demonstrirati proti krivicam in vreči vlado, ki mu ni bila po volji. Der fuehrer to ve. Zato bo nadaljeval s prelomi pogodb, Avstrija ostane njegova žoga in ljudstvo bo upajal z obljubami za ekspanzijo. Enako mora početi Mussolini. . Le ako bi liga narodov res hotela postati liga, bi se države, posebno demokratične države in sovjetska Unija zedinile ter Hitlerju in Mussoliniju magari s silo dokazale, da njunih provo-kacij ne bodo tolerirale. Ob enem bi morala liga rešiti tudi ekonomske probleme, med drugimi vprašanje surovin, ki jih imata (Nadaljevanje na 2. strani.) za letošnjo predsedniško kam-> do. Koncem tega meseca se bodo vršil v Penni in Ohu ra^ni sestanki in shodi.. V Collin-vvoodu bo shod kluba št. P) JSZ in angleškega kluba 32. vvarde dne 24. maja. Slovet ski govornik bo Chas. Pogorelec. V Syganu, Pa., bo sestanek pod okriljem kluba št. 13 JSZ v nedeljo 31. maja. Govornik bo Filip Godina. V Johnstovvnu, Pa., sklicuje sestanek klub št. 5 JSZ. Vršil se bo 1. junija na Moxhamu. Udeleži se ga tudi Fr. Zait;, urednik Proletarca, ki bo dne 30. maja govoril na prireditvi federacije SNPJ v VVest Nevv-tonu in 31. maja pa na pritrditvi federacije iste jednote v Johnstovvnu. Dne 30. maja bo v Bridge-portu, <)., konferenca JSZ in Prosvetne matice ter prireditev, na katerima bo govoril Anton Garden, ki pride s konvencije S. P. v Clevelandu. VOLITVE ZA DELEGATE NA ZBOR JSZ KONČAJO DNE 31. MAJA Vsega skupa j je do prošlega i Vsega skupaj je dozdaj pri-pondeljka priglasilo delegate glašenih nad 60 delegatov, re-' 20 klubov JSZ, pet angleških ferentov in članov odborov, odsekov klubov JSZ. 12 pod-j Volitve končajo dne 31. ma-pornih društev, dve konferen- ja. Posebno važno je, da so na čni organizaciji JSZ, dve fede-j tem zboru zastopani vsi klubi raciji SNPJ. fn štiri kulturna JSZ s svojimi delegati in potre-društva; slednje štiri skupine bno je, da pošljejo čimvečjo organizacij so včlanjene v Prosvetni matici. delegacijo tudi organizacije Prosvetne matice. Krvava italijanska "civilizacija" v Addis Ababi Nad Etiopijo so,prišli nni težki dnevi. Vzdrževati mora pol milijona mož italijanske armade in importiranih delavcev, prepuščati mora domačije italijanski vojaški oblasti, nad prebivalstvom pa divja teror italijanske soldateske. Ameriška časniška agencija Associated Press poroča iz Addis Ababe. da so lalijani po o-kupiranju izvršili nad domačini že ceio vrsto masnih ekseku-cij. Radi lepšega jih dolže tatvin, požigov in drugih zloči- nov, a pravi namen je pripraviti prebivalstvo v tak strah, da bo italijanski okupacijski oblast! pasje poslušno in uda-no. Omenjeni vir poroča, da obsojence ne streljajo posamično, ampak na vojaškem strelišču po 50 skupaj. To napravi na ljudstvo "boljši" (grozovi-tejši) efekt. Depeša z dne 16. maja iz francoskega pristanišča Djibouti, v katerega drži edina železnica iz Etiopije, pravi, da so Italijani do omenjenega dne aretirali v Addis Ababi okrog 1500 oseb. Prej-kone so se skoro vseh iznebili na prej omenjeni način. Italijanska vojaška oblast noče, da bi bili Evropejci ali Američani priča njenemu divjanju. Poročevalcem tujezem-skih listov je vsled tega ukazala zapustiti deželo. Prizadeti so vsled tega ukaza sledeči žu rn a I isti: George Steer, ki je zastopal Nevv York Times in ročevalec Ilearstovih listov v Zed. državah. Dalje so odstavljeni časnikarji domačinskih časopisov, drugim zunanjim poročevalcem pa je bilo istota-ko namignjeno, da zdaj, ko je vojne "konec", nimajo v Etiopiji česa početi. Italija se je hvalila, da prinaša Etiopcem civilizacijo in da jih bo rešila suženjstva. V London Times; Isadore Neben-1 resnici jih je v njo šele ukle-zahl, ki je bil poročevalec za nila in vzela še tisto malo svo-francosko časniško agencijo bode, ki so jo imeli pod prej-Havas; Alkeos Anglopolo, po- šnjinu vladarji. AGITACIJA ZA PROLETARCA V poletnih mesecih agitacija za Proletarca običajno poneha, oziroma jo je veliko manj, kakor ostale mesece v letu. Letos se to ne sme zgoditi, prvič zaraditega ne, ker je ta list delavstvu potreben, čimveč naročnikov in čitate-Ijev, toliko boljše za delovno ljudstvo. Drugič, zaradi našega zbora in viled volilne kampanje. Tretjič, ker je nujno potrebno, da širimo list, ki se bori proti nazadnjaitvu in zavajalcem vseh vrst. Sodrugi in somišljeniki, organizirajte agitacijske tedne! Pojdite po dva ali trije na obiske k sosedom in drugim rojakom ter jih povabite, da se naroče. Marsikdo bo odklonil, a prav tako gotovo je, da boste pri marsikomu uspeli. ^ . Proletarec potrebuje vašega sodelovanja. In delavci potrebujejo Proletarca. '^.'j____t,.1 PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA V&AKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska DeUvska Tiskovna Dmika, Chicago, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Z« di njenih driavah at celo leto $3.00; ra pol let« $1.75; s« četrt leta 9L00. , Inozemstvo: sa ctlo leto $3.50; g« po) l«t* $2-00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naftem uradu najpozneje do pondeljka popoldne ga priobčitev v itsvllki tekočega tedng. proletarec PftbUah«d t?«ry Wedne»day by the Yugos}av Workmen's Publiahing Co., Inc. Estffchshed 1006. - Editor................................Frank Zaitz. Business Manager.................Charles Pogorelec. Aaskgtant Business Manager.............John Rak Jr. SUBSCR1PT10N RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Vear $3.60; Six Months $2.00. proletar e c 2301 S. Uwnd«le Ave. CHICAGO, ILL. T.l.pb.Mi ROCKWELL *M4. Novo geslo ameriških komunistov Earl Browder je na kongresu mladine v New Yorku dejal, da bo geslo' komunistične stranke v sedanji volilni kampanji "Keep the Hoovers, Landona and Hearsts out of povver." Tednik Socialist Call ga dolži, da je s tem indorsiral Roosevelta in isto meni New Leader. Druge praktične vrednosti tako geslo ne more imeti, pravi slednje omenjeni list. Kajti, ako je Browder logičen, ve, da le ako zmaga Rooseveit, bodo Hoovri. Landoni in Hearsti izgubili volilno bitko. Hoover, Lan don, Hearst in njim slišni agitirajoza poraženje sedanje administracije. - "Večina fašLstično mislečih ljudi v tej deželi se suče v ali Okrog republikanske stranke," je dejal Brovvder. "Zmaga republikanske stranke bi bila najslabša stvar, ki se more zdaj dogoditi v tej deželi," je konatatiral. Apeliral je na mladino, da naj ipomaga v organiziranju liberalnih in delavskih skupin, kajti le če postanejo sila, bodo v stanju pritiskati na sedanjo administracijo, da se ne poda reakciji. Glede komunistične stranke propagira Brovvder skupno politično akcijo s socialisti. Farsa s parlamenti v Italiji in Nemčiji Kadar koli se Hitlerju zazdi potrebno, javnost uveriti, da so izvoljeni zastopniki nemškega ljudstva z njim, skliče "parlament", kateri mu soglasno, brez debate, potrdi vse, kar hoče. Tudi Mussolini ima tako igračo, ki jo imenuje "zbornica". Zadnjič ji je predlagal, da naj ratificira njegov dekret za anek-tiranje Etiopije. "Poslanci" so to nemudoma storili in prirejali duceju gromovite ovacije. To se razume, kajti drugega se od njih ne pričakuje. ^Poslanec" v^Nemčiji ali v Italiji, ki ne bi kimal, se bi kaj kmalu znašel v jetniškem taboru, ali pa se bi mu dogodilo slično, kakor Matteottiju. Radikalnost en dan v letu Socialist Call piše, da se je udeležMo socialistične-komuni-»tfčne parade v New Yorku pol milijona ljudi. Policijsko porodilo meni, da jih je bilo le okrog 100,000, ampak recimo, da je Call točnejši. Prvomajskega slavja, ki so ga v New Yorku priredile unije in stara garda, se je udeležilo 70,000 Tako trdi New leader. Skupaj torej blizu 600,000 delavcev in delavk. Zdaj pa nastane viprašanje: za koga ti ljudje volijo? Za socialiste in komuniste gotove ne, razen ene šestine. V Chicagu se je vršila prvomajska parada socialistov in komunistov v dežju. Okrajni urad soc. stranke pravi, da je korakalo v nji kljub slatoemu vremenu od 10 do 15 tisoč ljudi. Bolj optimistični člani celo trdijo, da jih je bilo 15 tisoč. Zmernejši pregledovale! so cenili, da je bilo v nji od 4 do 5 tisoč ljudi. Ampak recimo, da jih je bilo 15,000. Mar ne bi.moglo biti petnajst tisoč radikalnih, organizira* nih delavcev v Chicagu ipolitična sila — vsaj tolikšna politična sila kot ao v Milwaukee>u? Armada petnajst tisoč delavcev, ki je popravljana para-dirati v Chicagu 1, maja nad par milj v Ostrem dežju in vetru, ibi morala biti pripravljena vriiti tudi manj radikalno delo, če ae bi hotela uveljaviti: na primer, nabirati podpise na peticije aa nominiranje kandidatov in potem agitirati zanje vsaj toliko, da bi dobili pet odetotkov od skupnega števila oddanih glasov. Toliko jih je treba, da je stranka po zakonu priznana kot atranka. i* - Velik odstotek katoličanov ima navado, da so pobožni aamo na Velikonoc in božič Iz števila v newyorški »prvomajski paradi bi človek sklepal, da je tudi med radikalnimi delavci veliko takih, ki so radikalni en dan v letu, outale dni pa demokrati ali kdove kaj. KONEC OIPLOMATIČNIH SLUŽB V ETIOPIJI MUSSOLINI IN HITLER NEHATA Jr IZZIVANJI LE ČE SE JU PRISILI (Nadaljevanje a 1. strani.) Nemčija in Italija premalo, mnoge druge države J)a velik ) pre. več. Brez vzajemnih trgovskih pogodb in v/oapodarske kooperaciji Evropa ne more po drugačni rpoti, kakor v pogubo. Zapazila bo v splošno bedo zaradi ogromnega troška z militarizmom in potem pa se bo uničila v klanju. j Le če kapitalistične vlade pokažejo več razumevanja z, vzroke, ki so jo privedli iz de£ja pod kap, bodo v stanju priti skupaj in zmanjšati breme militarizma ter umetne ovire" v g> spodarskih odnošajih. j . Upamo, da bo nova francoska vlada v tem oziru imela več sposobnosti in odločnosti, kakor /prejšnje. Skupn) z Anglijo ia U2?S»R bo v stanju storiti marsikaj v prid miru in za popustita napetosti v Evropi. • Na »liki jc poslopja ameriškega poslaništva v Addis šel« s glavnim mr »tom vrad osvojila Italija, je poslaai-Ababi. Skoro vsa velik« držav« to imelo »astopnik« * - škib Julb * Eiiopij konec. Največ j* poslopja ts svoje etiopskem glavnem mestu. Zdaj, ko je pretesni del de- dplomate ima v Addis Ababi Anglija. Wisconsinski soc i a listi predlagajo sporazum med spornima siru jama "Duce, naši sinovi spadajo tebi!" Silovita je moč propagande na eni in ignorance na drugi strani. V Rimu je priredilo paradno manifestacijo Museoliniju 60,000 ženak. Med napisi, ki so jih nosile, je bilo mnogo takih, kot ga vidite v gornjem naslovu. A. F. ofL. o vprašanju inflacije Progresivci iz Wiscon£»na in farmer-laboriti iz Minnesote so v kongresu glasovali za Frazierjev-Lemkejev predlog, kateri določa refinanciranje dolgov farmarjev s pomočjo treh milijard denarja, ki bf ga natisnila vlada neglede na takozvano zlato vrednost. Nasprotniki predloge so argumentirali, da bi bil to prvi usodni korak v Inflacijo. Ekflekutiva Ameriške delavske federacije je apelirala na kongresnike, da naj z ozirom na koristi industrialnega delav-8tva glasujejo proti. Kljub temu ao omenjeni kongresniki volili za predlog, ker zastopajo v prvi vrsti farmarje. Wm. Green je dejal, da je njegova organizacija za pomoč farmarjem, toda se jim jo naj da v taki obliki, da delavci v mestih ne bodo na škodi. Inflacija ipa bi udarila najprvo in najbolj industrial ni proletariat. Predlogo je večina porazila, ker je delovala proti nji tudi Rooaeveltova administracija. (Nadaljevanje s 1. strani.) komuniste* poudarja stara garda., Pravi vzrok nazadovanja. Na očitke v proglasu, ki so ga izdali socialisti v Pennsyl-| vaniji in ConnectlcirftT. da~soc. j stranka ne napreduje zato, ker je na konvenciji v Detroitu za-J vzela levičarsko smer, odigo-1 varja izjava soc. stranke v Wis.„ da tudi pred detroitsko konvencijo ni napredovala, vzrok pa so notranja prerekanja, ne pa sedanja načelna deklaracija. Ta stavek zaključuje: f,Ako se z notranjimi boji ne preneha, socialistične stranke ne bo mogoče rešiti." Izjava se konča z- obljubo, da bodo delegati iz Wisconsina podpirali vsaka resno akcijo, ki bi dovedla do sporazuma. A. B. Lewis za sporazum Dokaj slično stališče zastopa Alfred Baker Lewis, tajnik soc. stranke v Massachusettsy. Izdal je daljšo poslanico, v kateri o sporu konkretno raz-j pravlja. On je za skupno fronto s komunisti v obrambnih akcijah. Istotako militanti, niso pa za zedinjenje z njimi na političnem polju. On je mnenja, da naj konvencija nominira za predsedniškega ! kandidata s. Norman Thomasa, za podpreti-1 sedniškega pa kogarkoli, ki ga ! predlaga stara garda. Je za popravo besedila v načelni deklaraciji, in s trm soglaša tinti I Thomas; dalje za proporčnol zastopstvo v eksekutivi, v drugih odborih in na konvenciji. Navaja sugestije za deklaracijo, ki so konstruktivne. Propagiranje oboroženega u.stanka za dosego socializma naj se v stranki prepove, in kdor bi to določbo kršil, se ga sme izkl jučiti. V socialistični stranki je i danes precej takih članov, kij propagirajo revolucijo za dosego socialistične zmage. Le-vvis jo za oboroženo akcijo le, akt) je z njo treba odbiti fašizem, in za varovanje zmag socialistične stranke, ako ae i»i poraženi sloj posluževal za dosego moči nelegalnih metod. Federacije. Gletle preti logov za modifi-ciranje narodnostnih federacij pravi, da imajo eni slabe in drugi dobre strani. On je mnenja, da bodi/, nekateri skoro gotovo-apre jeti. Za poravnanje spora med staro »gardo in militanti v Nevv Yorku svetuje, tla se naj izvoli poseben odbor Izmed članov v drugih državah, in to take, ki bi imeli zaupanje obeh strani. V koliko'bodo ta prizadevanja za enotnost uspela, je težko reči. Mnogi militanti, med njimi tudi nekateri člani eksekutive so proti pobotanju s sta r o gardo. Oni trdijo, tla je boljše, če jih ni v stranki. Enako j 3(> tudi nekateri starogardisti1 odločbo proti ypor|azaimu z militanti in pravijo, da je enotnost z njimi sploh nemogoča. Ako bodo na konvenciji imeli i večino vv Neon sin* k i in drugi 1 taki delegati, ki so za sporazum, bodo morali tisti, ki hočejo prepire.; z njimi po konvenciji nadaljevati izven stranke. . V nasprjotnem slučaju pa se bo zgodilo s stranko to, kar pravi izjava vviseorusinskih socialista. RAZNOTEROSTI Bridgeport, O. ;— Lampijon-ska prireditev društva št. 610 SNPJ 9. maja je povol jno izpadla Bila je res nekaj novega za nas. Mladina se je dobro zabavala; starejših pa ni mnogo prišlo. Ako ji ne bomo bolj naklonjeni. tudi mi ne smemo pričakovati preveč opore od nje. Lampijonsko nagrado, sodček piva, je prejel Joseph Strauss Jr., kateremu smo jo vsi privoščili, kajti on je "pokradel" največ bakljadnih lampijonovv Isti dan smo obiskali s sod runoma John Rebo-lom in Louis Pavlinichem naselbini Warwood in Renvvood. VV. Va. in Povvhatan Point, O. Povsod se še poznajo sledovi I zadnje povodnji. Najbolj prizadet je bil Povvhatan Point. še sedaj vidite kupe že izsušenega blata, prevrnjene hiše in kupe razne i navlake. Kes žalosten pogled. v; * * Sklep federacije SNPJ naše- j ga okrožja dne 26. aprila je bil, da priredi piknik v"nedeljo 11. junija n$ Blaine. Nihče pa se ni domisljl, tla se vrši isti dan veliko slavje angleško poslu jočih društev v Idora parku v Youngstownu. Ker.se jih želi mnogo udeležiti te mladinske iprireditve, je odbor federacije datum piknika preložil s 14. na 28. junija. Vršil se bo na istem kraju, to je, na . Blaine. Vstopnice so že v predprodaji in na članstvo se apelira, tla jih razpečava. kajti federacija ima blagajno izčrpano in sredstva pa nujno rabi. * Dne 11. maja smo dobili sporočilo i/, urada JSZ, da nas n-t konferenci dne 30. maja obišče Anton Garden, bivši bridge-portčan in sedaj pomožni -urednik Prosvete. Tega sporočila smo bili zelo veseli. S. Garden bo govoril na konferenci dopoldne v angleškem jeziku in zvečer na prireditvi ipa v slovenskem. Delujmo vsi v tem o-kraju, da pridejo na konferenco in na prireditev po konferenci rojaki od blizu in daleč. Anton Garden ima znanje iz praktične in strokovne delavske šole. Zato nam bo lahko govoril iz izkušenj. Pokažimo mu, da smo delavci v teh krajih resnično za preobrat in u-verjen sem, tla bo odnesel Tone od nas dobre vtise. članstvo kluba št. 11 se trudi na vser moč, da bo zadovoljilo posetnike na popoldanski priredbi z igrami, glasbenimi točkami in igovori, nato pa s plesno in prosto zabavo ter s postrežbo. Glede udeležbe pa .je odvisno, če ste pripravljeni sodelovati tudi vi. Recite: vsi v gremo, pa jih bo šlo na vaše priporočilo povprečno iz vsakega, kraja tod okrog vsaj polovico. Kar se m'ene tiče, bom storil svoj dele« — nato se lahko zanesete, ampak za u.speh je nas treba več in za 11) se tudi nadejam, da bomo vsi pomagali. Konferenca se prične točno ob 10. dop. Na nji bodo podana razna vlažna poročila, meti drugrrh o k m.enciji soc. stranke, ki bo končala nekaj tfni prej, in o nedavni konvenciji ohijske soc. stranke. Dalje t>o najvažnejši predmet razprava o sporedu za XI. zbor JSZ in pa volitve delegata., ki ga pošljemo na zbor v Chteago. Torej, konferenca dne 30. maja se prične ob 10. dopoldne. Spored* pa bo predvajan istega dne zvečer." Drugi dan bo nedelja, torej dovolj prilike za odpočitek. Vsi želimo, da se delegata na XI. redni zbor pošlje. Ce mu hočemo pri kritju stroškov kaj pomagati, delujmo za usipeh te prireditve. Ako smo za boljše razmere, za sigurnejši obstoj delavskega razreda, za ohranitev Proletarca in našetga gibanja vobče, uprimo se v naš skupni voz, pa se nam potem ne bo treba prav nič bati, da za-stanemo na poti. - Joseph Snoy. ob strani. Prosvetna matica je izdala že mnogo knjig in brošur Ivr jih razpečala v desetti-soče izvodih, aranžirala je že veliko predavanj, sodeluje z dramskimi in pevskimi zbori, J£Z pa vrši izobraževalno in organizatorično delo na polju razrednih bojev. Za širši razmah tega udejstvovanja je potrebno sodelovanje- vsega zavednega slovenskega delavstva v tej deželi. Torej, tla ne prezrete datuma: ko n fer e nč n o zibo r o v a nje sc vrši 30. maja in zvečer zabava. Pridite! — Louis Zorko. Dne 30. maja v West Newton, Pa. Na spominski tian dne 30. maja bo v VVcst Nevvtonu, Pa., prireditev federacije SNPJ z obširnim sporedom. Nastopi J ermanova-Uikovičeva g o 114 > a i/ Librar.va, pe> - k > dr ust v o Savica. solistka Mary Lu Poverk, in dramski klub, ki vprizori igro "Vedt ž". Nastopi tudi več govornikov, med njimi Frank Zaitz, predsednik nadzornega odbora SNPJ. — A. Z. Zborovanje klubov JSZ in Prosvetne matice. Zabava v prid konference Cleveland, O. — Kot je bilo že omenjeno, se bo vršilo zborovanje konferenčne organizacije klubov JSZ in društev Prosvetne matice za elevelandsko. girardsko in akronsko-banber-tonsko okrožje v soboto 30. maja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. v Clevelandu. Prične se ob 2. popoldne. Zvečer, po končani konferenci, bo zabava v korist konferenčne organizacije. Vršila se bo v SNI) na St. Clair A\Y\, v istem poslopju, kakor konferenca. Občinstvo vabimo, da se udeleži te prireditve v čimveč-jem številu. Pripravljalni odbor, ki ga je izbral klub št. 27, bo skrbel, da bodo udeleženci imeli dobro zabavo in izvrstno post re ž bo. * Demagogi, ki so se v Zed. državah pojavili v času te krize, na vso moč zatrjujejo, tla hočejo odrešiti ameriško ljudstvo. Pri neuki masi imajo prednost, ker ji prcpričevaln > obljubljajo, česar ne morejo izvršiti; obljubljajo na tak način, tla masi ni treba niti misliti ali prispevati, ampak samo čakati, tla jo ta ali oni Mojzes povede v "obljubljeno deželo". Mussolini in Hitler bi morala biti ameriškemu ljudstvu resno svarilo, da se bi ogibalo demagogov Poteptala sta vse civilno svobodščine in ljudstvo pa vrgla v mizerijo ter v skrb in strah pred novo svetovni vojno, v katero napeljujeta vse svojo smeri. Za protiutež v boju z demagogi je delavstvu potrebna izobrazba. In kdo drugi naj delavce pouči o resničnosti ipolo-žaja, kakor delaivske izobraževalne ustanove? Med nami vršila to delo JSZ na političnem in Prosvetna matica na kulturnem pollu. Dolžnost zavednega delavstva je, da jima stoji O koncertni prireditvi soc. stranke v.Chicagu Chicapo. III. —V nedeljo 10. maja je socialistična stranka poskusila s prireditvijo, na kateri naj bi bil predvajan vari jet ni spored, potem p!a bi bij a zabava. Vsa stvar je"7 bila zamišljena s stališča, da naj bi imela prireditev agitacijsko vrednost, ob enem pa prinesla okrajni organizaciji nekaj prebitka. Sporad je bil posrečen in nekatere točke prav dobro predvajane. V poročilu o" tej prireditvi iz urada okrajne organizacije je pohvaljen ves program, a imenoma je navedena | le igra "Union Label" kot najboljša točka sporeda. Vprizo-rile so jo članice delavskegu kolegija in je res napravila močan vtisk na udeležence. A tudi ostali spored je bil titobet: Pela sta dva pevska zbora: ^rna" pod vodstvom Jacoba Muha in zbor Young C i rele lige. člani češke I)TJ so nastopili v telovadnih nastopih, predvajana je bila masna recitacija . "Step!", vprizorjena poleg omenjene igre tudi eno-dejanka "Private Hicks", Red Falcons. odsek kluba št. 1, pa so nastopili pod vodstvom Ma-ry Jutfgove v dveh točkah; av-dijenca je ta krožek mladine (burno pozdravila. Mali Bobby Krek je spet nastopil v solo-spevu, kakor na prvomajski proslavi kluba št. 1. . Dan .je bil izredno soparen. Okrog 4. ure so se pričeli nalivi. A kljub "temu bi človek pričakoval od tolikšne organizacije, kot je Cook County Socialist Party, več zanimanja in tudi več sposobnosti za agitacijo v prid talcih prireditev. Tako pa *mo videli v obsežni dvorani le mladino od YPSL, nekaj "old timerjev" od nemških organizacij, kluba št. 20 JSZ, Savane in več drugih članov ter članic kluba št. 1. S. Udovich mi je dejal, da »a je ta neaktivnost toliko po^ i parila, da mu .remije veselje |iprihajati s pevskim zborom na | strankine prireditive, na katerih že v naprej ve, da ne bo u-deležbe. Ljudje, ki danes do-minirajo v soc. organizaciji či-kaškega okraja, so večinoma mladi in brez izkušenj pri praktičnem delu. Ko se izvež-baio, bodo tudi oni prav tako uspešni, kakor so drugi trenirani člani, posebno v klubu J. S. Z., kateremu gre v tem oziru v Chicagu še vedno prvenstveno priznanje. — Z. Shod in potem plesna zabav;*, v Collinvvoodu Cleveland, O. — O shodu, ki ga sklicujeta za v nedeljo 24. maja klub št. 49 in angleški klub 32. .warde, je bilo že i»ar-krat poročano. Vabimo va« vse, da se ga u de letite. >Pova-Ibili smo za glasnega govorniki i milvvauškej/a župana Daniel W. Hoana, in liipamo, da pride. Glavni slovenski govornik bo Charles Pogorelec. "Collinvvood-ičane in druge clevelandčaue ponovno vabimo na poaet tega važnega shoda. Nadejamo se, da nas župan Hoan go* tovo poseti, četudi bo na kon-Ivenciji izredno zaposlen, kajti • mnogo je nas. ki bi ga radi ali-šali in osebno spoznali. Shod se prične okrog politj* rih pop. Za kritje stroškov je vstopnina tka shod lOc. Zvečer bo plesna zabava v gornji dvorani. Vstopnina 2bc. Ako si jih nabavite prej, so veljavne tudi za shod. K baru v spodnjih prostorih pa bo vstopnina prosta. Tu boste postreže-ni s pijačo in lunčem. Imeli bomo tudi en del domovega prostora za balincanje. Torej pridite v nedeljo 24. maja na shod in zabavo, katera bo kakor piknik.—Theresa Gorjanc. Diskuzija v klubu st. 1 Chicago, III. — V petek 22. maja bo v SDC redna seja kluba št. 1. Na dnevnem redu bodo razna poročila in predJogi klubovih odborov, »potem pa bo razprava o resoluciji illinoiske soc. stranke z ozirom na njeno stališče o vojni. • ' Resolucija namreč med drugim pravi, da je dolžnost socialistov braniti sovjetsko Unijo, (oda rv čas>u vojne se morajo boriti proti kapitalistični vladi svoje dežele, čeprav je dotična vlada v začasni zvez* s sovjetsko Unijo. Justin Zaje je na prošli seji izjavil, da s tako definicijo ne soglaša in predlagal, da se na eni bodočih sej .razpravlja o tem. Kaj navedemo v boljše ume-vanje omenjene »I dočbe slede* čo možnost. Nemčija napade sovjetsko Rusijo. Francija, zaveznica sovjetske Unije, ji mora glasom pcuodbe priskočiti na pomoč' .s svojo oboroženo silo. Ampak socialisti se bi marali v smislu te resolucije boriti proti francoski vladi, ako bi bila kapitalistična, in s tem sabotirati njeno vojno. Drujn-čna borba Ti e bi imela pomena. Da-li je to stališče pravilno po vašem mnenju, boste imeli 'p r i 1 k o 1 z ra z i t i v ra z p r a v i v pe-tek 22. maja. Seja se prične ob 8. zvečer, t— P. O. KONVENCJJA SOC STRANKE V RADIU V soboto 23. maja od 10. do 11. p. bo oddan otvoritveni govor s socialistične konvencije tudi po radiu. Od 8:30 do 9. zvečer isti dan bo oddan govor po radiu s socialističnega shoda. V nedeljo 24. maja od 4. do 4:15. čitanje platforme. V pondeljek 25. maja otl -do' 4. pop. nominacijska za predsedniškega kandidata. Zvečer isti dan od 0:30/1° desetih govor predsedniškega in podpredsedniškega kandidata. Govori bodo oddani eni * obeh, in drugi bodisi s CBS ali pa NBC sistema, po vzhodnem času. Knjige! Proletarec je lisi, ki * den da ga čitate.' Jf « Z E L E Z N A REKA ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI Prevel is ruičine s« "Proletarca" ANGELO CERKVENIK NOVI ANGLEŠKI PARNIK ZA OSEBNI PROMET t (Nadaljevanje.) VI. Po naselbini korakajo v dolge jahalne pla-tfedblečeni Kozaki, ki pojo. S črnih, kosmatih kučem plapolajo beli trakovi .. . Tudi obrali so jim prav čudno okrašeni! Ta ima-dete nabreklo oko, drugi ima na mestu nosa krviv griček. Skoraj vsi imajo otekla lica in ubuhle ustnice. Ne enega Kozaka ni, ki ne imel kakšnega primernega okraska na «brazu. Kljub temu pa veselo prepevajo. Železni tikt njihovega koraka te spominja na ostre udarce sekire ... Vrtinčasti oblaki prahu se dvigajo visoko pod oblake. "Niso hoteli. i. ^ _ ao se uprli. Tt* ~~~ -t je razlegalo čez vrtove, za vrtovi, v stepi, po vsej naselbini. "... izgubili Ukrajino ..." Kozakinje jim hitijo nasproti in jim gledajo v obraze. Vsaka išče svojega. Nekatere planejo stokajoč proti svojcem, druge se obupno sesedejo, zatulijo ter prekričijo pesem. Sure matere yse grabijo za sive lase. Močne roke jih nosijo v koče. ..so*e uprli-..;. Kozaški otroci se podijo med odraslimi. Odkod so zdaj vsi ti otroci iprišli, odkod so prilezli? Doslej jih ni bilo videti. Otroci tekajo in kričijo: "Oče ... oče ... "Stric Nikola! Stric Nikola! "Rdeči so nam odgnali bika!" "S samostrelom sem nekemu rdečemu izbil oko. Ležal je pijan v vrtu in spal." Namesto prejšnje vojske se je zdaj valila po cestah in stezah naselbine druga. Na prvi pogled si mogel spoznati, da je ta vojska bila tukaj domača, da je bila v tej naselbini doma. Iz vseh hiš se je že kadilo. Kozaška dekleta so se pridno obračala. Odnekod s stepe, so prignali v vas krave, ki so jih bili skrili. Tudi kokoši in gosi so se v vasi zopet pokazale. Vsepovsod so pridno kuhali, cvrli in pekli. Ob reki pa so delali neka j popolnoma dru-gega.Sekire so pele, udarjale, klale — kakor za stayo—, da so celo bobnenje reke preglasile. Bele treščice, ki so se svetlikale v soncu, ao letele na vse strani. Kozaki so urni; postaviti morajo nov most, da bodo mogli so-mžnika dohiteti. V naselbini se sestavljajo novi kozaški oddelki. Častniki hodijo okrog. V rokah imajo drobne zapisniče. Mize stojijo kar sredi cest, (pisarji pišejo spiske. Kozaki so po strani pogledovali častnike, ki so hodili sem ter'tja; zlate epulete so se jim bleščale vv soncu. Se pred kratkim — od tedaj je poteklo komaj šest ali sedem mese-eev— se je,povsod videla docela drugačna alika. Po cestah in ulicah naselbine sonalik kupom strjene krvi ležali nametani mrtvi častniki, ki so jim bile epulete odtrgane, častniki, ki se od teh niso prav nič razlikovali. Bežali so, se skrivali v stepi in v globelih. Kozaki pa so jih polovili, jih privlekli v naselbino ter jih pobili in poobesili. Dolge dneve »o viseli na topolih v veselje vranom. To se je godilo pre ubožni Kozaki vedno bolj obuboževali in nazadovali, medtem so pa bogatejši Kozaki Postajali še bogatejši, močnejši in vplivnejši. Sonce pritiska na razseŽno pokrajino ne-*nosno in slepeče. Vročina se leskeče ter vali *«z deželo. Ljudje pravijo: "Naša dežela je velika, je brezkončna, brezmejna." Slepeče pobliskavanje se poigrava po mor-gladini. Steklenozelene vodne gubice ko-maj opazno prelivajo neštete barve, ~se leno Pomikajo skozi migljajočo svetlobo ter obli-VaJo peščeno obalo. H>be kar mrgolijo. Pa še druigo morje! Brez dna je, modro.• Globoko, do najglobljih globin se v njem zr-c*li ainjina; svetlikajoče se migetanje je ne-znosnoj Človeka morajo kar oči zaboleti. Par-ni*i izpuhtevajo dolge, črne, razširjajoče se repove čez daljno morsko gladino, parniki, 'Prenašajo kruh, ki prevažajo denar. . Hk ob morju se kupičijo temnomodro fn eličavo ogromne stene, ki tvorijo gorske orjake. Vrhovi, obdani z večnim snegom, so •»orani z globokimi, modrimi, podolžnimi globinami in zasekami. Po brezmejnih gorskih planjavah, v globelih in dolinah, po ravninah in gorskih globelih, po grebenih in pragozdovih živi nešteto tičev in drugih živali, celo takšnih živali, ki jih ni nikjer drugod, kakcjr na pr. turi. V notranjosti divjih, razjedenih. razritih jazipoklin je mnogo bakra in srebra, cinka in svinca, živega srebra in grafita, boksita ter še mnogo drugih dragocenosti. Nafta curlja, kakor črna kri. skozi razpokline; v potokih in rekah migljajo v vseh-mavričnih barvah topeči se, oljnati madeži, ki dišijo po petroleju. \ Bogata dežela! Okrog .gorovja in okrog morja se razprostirajo neizmerne, brezmejne stepe, r Stepe brez konca in kraja. Pšenica se preliva kakor svila, travniki zelenijo, trstikove steblike šelestijo po močvirju. Naselbine se belijo, liki beli madeži, sredi zelenih, vrtov. Topoli se dotikajo vročega nebeškega svoda, na gričkih, ožganih od sonca, raztegujejo vetrenjače svoje sive peroti. Nepremične črede, ovac pokrivajo nalik sivim madežem široke stepe. Gosti oblaki obadov, music in bodulj brnijo in se gugajo nad njimi. Rjavordeča živina pohajkuje, do kolen pogreznjena v vodo, po stepnih lužah. Zrebci s svojimi kobilami in mladimi žrebicki bežijo pred vročino, mahajo z glavami, se skušajo skriti pred soncem v bližnje gjobeli. Nad vsem pa se šopiri neizjčrpljiva in ne-umrjoča žarina. t Glave vpreženih konjev so pokrite s slamniki. Konji niso* navajeni na ostre žarke drobnega sonca. Pogosto jih žarki tako udarijo, da kar obležijo. Tudi ljudje, ki se spozabijo ter se odkrijejo, se nepričakovano zgrudijo s pordečelimi obrazi na žgoči cestni prah. Oči . jim kmalu osteklenijo ... Kako ostro brneča, vse pretresujoča žarina! Trije, štirje-ipari valov vlečejo težak plug ter režejo po brezmejni* stepi globoke ^razde; svetlo železno rezilo dviguje ter meče na le\o in desno tako mastno in oljnato zemljo, da je podobna črnemu maslu, da bi jo mogel človek kar jesti. Lahko režeš s težkim plugom še tako globoko, do jalove ilovice ne boš prišel; svetlikajoče se jekleno rezilo venomer obrača še nedotaknjen, deviški, svojevrsten sloj črne zemlje, ki sega tu pa tam do troh metrov globoko. • * Pa kakšna sila, kakšna nadnaravna rodovitna moč! Otroci se igrajo pa zasadijo v zemljo kakšno palčico. Po nekoliko mesecih na tisti paličici požnejo mladi poganjki, kma-na tisti paličici poženejo mladi poganjki, kmalu se širijo na mladem drevesu veje . . . Trta, lubenice, dinje, hruške, marelice, paradižniki — kdo bi mogel vse, kar tukaj raste, našteti!? In vse tako mogočno, irezaslišno, rekel bi skoraj: nadnaravno! Pa pridejo oblaki, pokrijejo gorske vrhunce, se razgrnejo nad stepe in ravnine, se v rekah zlijejo na steipe, da pohlepna zemlja željno pije in srka '. . . Po dežju pride zopet sonce. Tedaj obdari narava pokrajino z bajeslovno žetvijo. Bogata dežela, brezmejno bogata! In kdo gospoduje tej čudoviti deželi? Kubanski Kozaki so gospodarji te čudno lepe dežele. Kozaki imajo hlapce, delovno ljudstvo, ki je prav tako številno kakor oni sami, ki prav tako po ukrajinsko govori kakor oni sami, ki poje iste ukrajinske pesmi. Ti dve ljudstvi sta si bratski. Prvo in drugo — obe sta prišli iz Ukrajine. Kozaki niso prišli prostovoljno. Carica Katarina jih je pred 150-imi leti nasilno prignala semkaj. Razgnala je svobodno kozaško vladavino ob Dnjepru ter poslala Kozake semkaj. Milostno jim je darovala to zemljo, ki je bila že tedaj rodovitna, pa še divja in zapuščena. Kozaki so zaradi tega darila pretakali krvave solze ter so si venomer želeli, da bi se bili mogli vrniti v svojo domovino. Rumena mrzlica se je priplazila iz močvirja in trsja ter ni prizanesla ne starim ne mladim; mnogo ljudstva je pokosila. Ropa-željni čerkezi so pričakali Kozake z zahi»bt-nimi bodeži in svinčenkami, ki niso skoraj nikdar zigrešiledvojega cilja. Dnjetprski Ko-zako so pretakali krvave solze, se spominjali svoje domovine, se frodnevu in ponoči bojevali proti rumeni mrzlici, proti (Vrkezom in »proti divjini svoje nove domovine. Spočetka niso imeli orodja, da-bi bili mogli zagospodovati pradavni, deviški, še nedotaknjeni zemlji Zdaj pa, zdaj! Naša dežela je bogata, neizmerno bogata! Zdaj škilijo vsi na to deželo, na skledo ipolno obilja. Prihrumeli so iz harkovške, pol-tavske, jekaterinoburške, kijevske gubernije, prihrumeli so nagei in bosonožci. Prinesli so s seboj svoje beraško premoženje in kup otrok. Porazgubili so se po kozaških naselbinah ter si ogledovali čudežno zemljo kakor lačni volkovi. Zemlje hočete? No,, boste pač morali še malce dolgo počakatil (Dalje prihodnjič.) i ^ H Hi i , <** T—m*........T., mSSmTi Novi angleški parnik sa potniški promet med Angljo, cen je bil prometu to pomlad. Je največji na svatu in osiroma Evropo in N«w York«m, je ponoi angleške tr- tudi v bitrici voinje je dosegel prvenstvo. Prej ga je govske mornarica. Krstili so ga za "Queen Mary". Uro- imel francoski parnik Normandie. glasovi iz našega gibanja 1 ^ Zbral JOHN RAK I - ' ' East Helena, Mont.—Potre-jSiskovich je vztrajna agitato-si, ki so povzročili prošle me- rita. S sodelovanjem drug z sece v bližnji Heleni in tu ve- drugim skrbi Pomen mednarodnega delavskega praznika Pueblo, Colo.—Mednarodni delavski praznik prvi maj ima i v resnici veličasten pomen. Predstavlja življenje, rast, bodočnost. Zato si ga je delovno da pihan ie v tei ljudstvo osvojilo za svoj mani- >l*V f \ i J11 /. UJ l i i i v M i in in > m U^ihi ■»' «> i ua . i i I.J« „> 'i I . . . liko škode na poslopjih, se na-naselbini, kjer je agitacija za i , 1. an;. * , .. ... InHi jlnt.ohavi daljujejo. Ampak agitacije za naš pokret jako otezkočena, ne | Proletarca ne morejo plrtjpre- zamre. V svojem nedavnem pi- j čiti. Joseph Mihelich je obiskal: smu je naročila 50 izvodov vse, katerim je naročnina po- Majskega Glasa, tekla, in jih izkolektal 16. V Cicero, lil. — Joseph in Kri-1 pismu omenja, da novih naroč- stina Turpin sta »poskusila z na-nikov v tem slučaju ni mogel daljnimi obi-va prvomajska prireditev, ki jo je siponsoriral klub št. 9 v Po-wer Pointu, velik uspeh. Ročk Spring«. Wyo. — John Jereb je nas spet posetil s pismom. v katerem so bile štiri naročnine. V tiskovni sklad ; Proletarca je nabral 75cl " y "T r No. Chicago. III. — jFrancesj Zakovšek je v imenu kluba št. 45 poslala že tri naročila za Majski Glas, katerega člani irvi članice uspešno -razproda ja jo. število naročnikov te revije so s tem znatno povečali. Cleveland, O. — Iz pisma, ki nam*ga je poslal Anton Jankovich, je razvidno, da store v a-gitaciji za Proletarca kolikor zmorejo. Posrlm<> gre to pri* snsnanje J»nkovichu. V pismu nam pošilja 22 naročnin. — Klub št 49 JSZ sklicuje javen shod v nedeljo 24. maja, ki se bo vršil v Slovenskem delavskem donvu nal \Vaterloo Rd. Za govornika sta povabljena milvvauški župan Daniel W. vih članov in članic lotilo te vrte agitacije, kakor kdo pač Tudi slovenski delavci v Pue blu ga praznujemo vsako leto pod okriljem društva Orel SNPJ, kajti njegovo članstvo se zaveda, da smo delavci in da je vsled tega le nam v korist, če se tudi miselno udej-stvujemo kot člani delavskega razreda. Dne 3. maja je naše društvo vprizorilo dramo "Rdeče rože". Vsa prireditev je povolj- more in utegne, samo tr tej 1 no^zpadla. naselbini lahko razpečali nad odP,sam £ \mel v pet sto izvodov Majskega Gla- neta Jenfa' J0 J pe,t sa več kakor sedaj. To ni prav nič pretirano domnevanje. Johnstown, Pa.—F>ank Po(K-boy poroča, dtf se bo vršila prihodnja seja kluba št. 5 v pon-deljek 1. junija ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Moxha-mu. Na seji bo navzoči tudi s. Frank Zaitz iz Chicaga. Raz-! pravi jali bodo o raznih pro-1 blemih stranke, kakor tudi o bodočem zboru JSZ. Potrebno i je, da se vsi člani udeleže te seje. Sygan, Pa. — Klub št. 1.°» J, S. Z. sklicuje v nedeljo 31. maja sestanek vseh sodrugov in somišljenikov tega okrožja. Vršil i^e bo v dvorani društva "Bratstvo" št. 6 SNPJ na Sy-ganu in pričetek ob pol dveh I popoldne. Na sestanku bo govoril med drugimi tudi s. Filip Godina iz Chicaga. Vabimo so-druge in somil.jenike iz .vseh bližnjih naselbin, da se udele- Hoan in Chas. Pogorelec. taj J, že tega sestanka v obilnem ste nik JSZ. — Jrtton Krebel je poslal eno naročnino. — Soc. pevski zbor Zarja vežba svoje glasove v zboru in druge za svoj jesenski končert, da bo predvajanje točk sporeda toliko boljše: Milwaukee, Wis. — Jacob Rozich ipriporoča, da na j Chas. VllU. Milvvaukee, Wi». — Prošlo nedeljo se je tu vršila izredno dobro obiskana konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice. Navzočih je bilo o-krog 35 zastopnikov in zastopnic. Razprave so se sukale večinoma kako povečati naše ak- Pogorelec porabi nekaj dni za Itivnosti v tem okrožju, posebno Agitacijo v njih naselbini. Po- Se z ozirom na razširjenje Pro- slal je ob enem dve naročnini. We»t Aliquippa, Pa. — Bartol Yerant je obiskal nekaj naročnikov v Avelli in Bridgevillu. Dobil je tri obnovitve. Pravi, da v kratkem obišče tudi nekaj-drugih naselbin. - Bridgeport, Ohio. — Joseph Snoy poroča da bo ob priliki konference JSZ dne 30. maja predvajan na popoldanski prireditvi izboren pro»?ram. Govornik na nji bo Anton Garden, ki pride ob. tej priliki s konvencije soc. stranke v Cle- letarca. Popoldne se je vršila priredba, ki sta jo aranžirala kluba št. 37 in 180 JSZ. Ude-ležba je bila povoljna, bila bi pa gotovo še večja, ako nam ne bi bili vremenski bogovi prekrižali računov, kajti padalo in treskalo je kot za stavo. Več o konferenci- in programu bo poročano v eni prihodnjih številk J ista. SDC. — V našem uradu sta nas presenetila z obiskom Anton in Jennie Zaitz iz Forest Cityja, ki sta bila na potu na logo To-je pravilno in zadovoljivo predstavljal, to naj kajipada sodijo drugi.- Vlogo Cilke, Jeričeve žene. je imela Frances * Pogorelec. Igrala je izborno in v tej nalogi je prekosila samo sebe. Le škoda, ker ni že na naših prejšnjih predstavah pogosteje sodelovala z nastopi. -- Frank Pečnjk v vlogi Tonetovega prijatelja Franceta je karakter te vloge res iz/borno pogodil. Frances Gaber je imela vlogo Ivanke, Cilkine sestre. Njo. smo na našem odru že večkrat videli. Dasi rojena tukaj, otbvlada naš jezik dobro in vlogo prepričevalno; predvaja. Le tako naprej, Frances, pa smo lahko uverjeni, da slovenska drama v Pueblu ne bo še zamrla. Tovarniškega podravnatelja Filderja je predstavljal Frank Mesojedec. U živel se je v svojo vlogo tako izborno, da ga ie avdijenca (proglasila med prvake igralcev na tukajšnjih odrih. Tone Kochevar — stara korenina — je imel vlmgop- pular-ja. Kdor Toneta pozna, v naprej ve, da dobro izvrši, česar se loti na odru. C Dokaj težavno vlogo Mali-čeve Mici — četudi kratka — je igrala Angela Videč. Ona je na našem odru že stara znanka in spretna diletantka. V to vlogo se je vtopila čustveno, tako, da je zvabila marsikomu solzo iz oči. ___ velandu. Udeleženci konferen- j konvencijo SSPZ. Pričela se je ce bodo čuli poročila s konvencije ohijske in ameriške socia-listjčnestranke, dalje bo treba raz-pravljati o dnevnem redu JSZ, izvolili bomo delegata na njen zbor ter. razmotrivali o raznih drugih problemih, tika-jočih se našega dela. Somerset, Colo.—Anton Maj-nik poroča, da je prodal vse izvode Majskega. Glasa v čim-krajšem času.. Ker so mu vsi pošli, je zase naročil novo kopijo. Forest City, Pa. — Delegat tukajšnjega kluba, na prihodnji redni zbor JSZ bo Joseph Drasler. Tako poroča Anton Zaitz. Dalje piše, da imajo v načrtu sklicanje shoda prihodnjo jesen, na katerega bodo povabili, če le mogoče, govornika iz Chicaga. Newburgh, O. — Kristina ta teden v Mihvaukeeju. Izročil je dve naročnini in prispevek tiskovnemu fondu lista. O-gledala sta si prostore Slovenskega del. centra, kateri so jima zelo ugajali. IZ KANSASA Majski Glas smo prejeli pre-pozno7da bi ga mogli razpečevati na prireditvi federacije SNPJ 1. maja. Razpečevalci so obljubili, da ga bodo razširili kljub tej nepriliki. Delegat kluba št. 21 JSZ je sodrui? John Kunstelj. Tu je osem društev, ki so včlanjena v Prosvetni matici. Nekatera so izvolila delegate, lin če se bo aranžiralo za vse | skupno vožnjo, da se znižajo stroški, se zbora gotovo ude-■ leže. _ - Dobra moč na našem odru je tudi John Klančar. Njegovi nastopi so nas vzradostili že pri raznih prejšnjih predstavah. Na tej je igral Markiča in ga izvrstno pogodil. Ravnatelja Goldschmidta je predstavljal Ste ve šajn. Je vešč igralec, toda v tej vlogi je bil nekoliko Koncert V pomoč zasužnjenih bratov v Italiji Udruženje za Obramibo Jugoslovanov v Italiji priredi v soboto 23." maja zvečer, V prostrani Arlington Hali (Poljski narodni dom). 23 St. M ar k's Plače, New York City, veliki koncert s plesom. Za to prireditev vlada splošno zanimanje, prvič, ker Je prireditev posvečena ideji, za katero se ogreva vsak Slovenec, Hrvat in Srb, pa naj bo tega ali onega političnega prepričanja ali svetovnega naziranja, in drugič, ker gre za koncert take vrste, kakršnega nismo imeli v nikaki koloniji že mnogo, mnogo let. Dve pevski društvi, dve tam-buraški društvi, instrumeStalni trio,"moški kvartet, dva vokalna sola, an vijolin solo in ena baletna točka bodo prispevali k raznovrstnosti bogatega programa. Vsi izvajatelji so naši domačini. Naj jih navajamo: Slovensko pevsko društvo "Slovan"; delavsko pevsko društvo "Jedinstvo"; slovenski mladinski tamburaški klub; tambura-ški zbor kluba "Jadran"; instrumentalni trio, obstoječ iz vijoline, čela in glasovirja, ki ga. izvajajo Florence, Edvvin in Frank, Jr., Kerže; moški kvartet "Jadran"; poznana sopra-nistkinja Frances Čeh; mnogo obetajoči baritonist Josip Ka-lafatič; dražestna violinistki-nja Olga Turkova; baletni duet po talentiranih deklicah Veri in Nadi Demetrovič. Po koncertu bo sledil ples. Preskrbljeno je za dobro jed in pijačo. Želeti bi bilo, da se tega koncerta vdeleži čim več občinstva, da s tem pokažemo svoje zanimanje za usodo naših zasužnjenih bratov v* Italiji, katerih usoda ravno sedaj, vpričo kritične situacije, nastale vsled okupacije Etiopije, mora vzbu-. itttše naj ve čje zanimanje. DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan raze narede od 9. zjutraj do 9. zvečer. V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. Nikdar poprej niso naši bratje toliko potrebovali naših simpatij in podpor. Češka se oborožuje čehoslovaška, ki je razmeroma bogata dežela, je morala zaradi nevarnosti pred Hitlerjem pospešiti oboroževanje. V ta namen je vprašala francoske bankirje za blizu 30 milijonov dolarjev posojila. Naročite ti Proletarca, ki je re? pravi delavaki list. VENCMS8 RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III. Tal. Crawford 13SJ Pristna la okusna domala jedila Caaa »meraa. Pastraftba to*aa. HtMOIHHtlltmlllHUHUr Milvvaukee Leader Največji ameriAkl socialistični dnevnik. — Naročnina: $(1.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslovi 540 W. Junaaa Ava. MILWAUKEE, WIS. UM fl r ■ ■ ■ ■ ■i wiinai BARETINCIC & SON TaL 1478 POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. JUHi! .................. ' -- RAZPRAVA K SPOREDU ENAJSTEGA REDNEGA ZBORA JSZ PONAVLJANJE KOMUNISTIČNIH NAPAK V PREDLOGIH ZA REORGANIZIRANE FEDERACIJ ZAHTEVE ZA INFLACIJO SE MN02E -i . / Komunistična stranka v tej deželi je bila ustanovljena na temelju najstrožje discipline. Narodnostne federacije, kakršne so prišle v njo iz socialistične stranke, so bile razpusče-ne, njih klubi pa so bili ipridru-ženi direktna okrajnim organizacijam. Namesto prejšnjih u-radov federacij je stranka u-stanovila narodnostne biroje, v katere je imenovani tajnike bodisi strankina eksekutiva. ali pa glavni tainik. Glasila federacij so postala strankina posest. Urednike in upravnike jim je imenoval glavni tajnik, oziroma strankin odibor, ravno tako organizatorje. Tajniku biroja vsake narodnosti je bilo naročeno, koliko morajo zbrati člani klubov in naročniki glasila za Daily. Worker, v razne kampanjske sklade, koliko morajo dobiti naročnikov angleškim komunističnim listom itd: Temu so rekli "železna disciplina" in "komunistična disciplina". Prva skupina, k-i je rebelira-la proti taki "disciplini" so bili Čehi. Njihova federacija je iz-stoplla. ... , '__, Vsa hrvatska sekcija JSZ j«-šla 1. 1919 h komunistom. "Discipline" pa so se hitro naveličali in danes je le malokdo izmed [njih še v komuni stični stranki. Isto velja za večino članov drugih narodnostnih skupin, ki so se v razkolu leta 1919 pridružile komunistični, stranki. In danes? Za primero poglejmo hrvatske komuniste. Po nalogu vodstva svoje stranke ustanavljajo neodvisne delavske klube, ki so združeni v sa-vezu radničkih klubova. Komunistični stranki niso pridruženi, dasi jo podpirajo, ker jih vodijo komunisti. Njihovo glasilo Glas Radnika, preje direktna posest komunistične stranke, je bilo transferirano v svoji no Saveza Hrvatskih i Srn-skih Kadničkih Klubova. Iz ekstrema "železne discipline" je sla stranka v drug eksirem — določila je članom ustanavljati delavske klube, ki so teoretično neodvisni in niso obvezani plačevati komunistični stranki nikake članarine. Vse, kar pod okriljem teh klubov |store za stranko, je prostovoljno, torej brez "discipline'1. Ko-m unističn a št r a n k a Ima vzroke za ta način organiziranja svojih pristašev. Zadovoljuje se. da ji pripadajo le vodilni agitatorji, ki delujejo 7.daj na svojem polju, to je, v agitaciji med svojim narodom. Na prihodnji ^konvenciji socialistične stranke bodo z ^žirom na narodnostne federacijo predlagane ponovitve komunističnih napak iz leta 1919. Zahtevajo več discipline, ustano-1 vitev narodnostnih birojev in {direktno pridružen je klubov o-krajnim organizacijam. V JSZ se je pred leti dogajalo, da je postal ta ali oni klub bodisi s tajnikfrfti zveze, ali pa z njenim odborom nezadovoljen in se pridružil direktno stianki. Takrat je bila stranka v članstvu veliko večja kot danes in med delavstvom vplivnejša. Toda vzlic temu ni mogel obstati noben prejšnji klub JSZ. ki se ji je direktno pridružil. Tudi v bodoče ne bo boljše; in kakor komunisti, bodo po, razpadu svojih prejšnjih postojank moral! naši sodrugi ustanavljati nove delavske klube, ki bodo podpirali bodisi socialistično stranko, ali pa splošno farmarsko-delavsko stranko, če se ustanovi. Delegati-prihodnjega zbora JSZ naj o tem razmišljajo, posebno še, če' bodo^ omenjeni predlogi na konvenciji socialistične stranke priho<4nji teden sprejeti. — Frank Zaitz. evropa je pripravljena NA VOJNO Evropske države so danes mnogo bolj Oborožene, . kakor pa so bile pred svetovno vojno. Pred vojno so imele vse skupaj 1,128,000 redne vojske ter 15 milijonov iznežbane rezerve vseh kategorij. Danes pa ima 18 glavnih evropskih držav 5 milijonov redne vojske z ogromno rezervo M milijonov mož. Razen tega bi opravljale tudi j planov ima 500. Nje geograf, žene vojaško službo in dela IOIH:KM liAf LOK , (Beležke iz mojih izprehodov.) (Nadaljevanje.) od ljudi", je rekel Beno-Kolja. j obveznost šele pred nekaj me "Vse, kakor ena švigajo po seci. Vsekakor pa utegne po staviti v vojno službo v s kraj Ravnatelj je rekel, "kdor ni imel časa iti na mladinski koncert, poslušat otroke, pa naj še ne pleše." Po aleji greni. Zc takorekoč izven zdravilišča. Nasproti mi pride borno oblečena, stara kmečka ženska. Razorani o- Ril je koncert opernega orkestra. šolo, violo-čelo, sopran olo, v korist Družbe sv. Cirila -sa revne otroke. Orkester in olisti so sodelovali bre^pla-)lačno. Samo da. .bo izkupiček :a revne otroke večji. AlTdvo-ana- je i>i 1 a -komaj, do polovice casedena. Ril je lep umetniški /ečer. Gospoda je igrala, v ka-,'arni šah ali karte, sedela v kimi ali alejf, inladina pa je . akala, da bo konec koncerta t Z(,aJ na stara leta ,, ,|a plea. Ptoaača, poni t no sklene roke Ril je simfoničen koncert o-(kak,or k ,mo,itvi' o0i zaI,ro^j°- (»o.spod gre mino in se ne veti, mnogo zatajevanja, mno go trpela za vsakdanji kruh. In lagale v odprte kljune čivkajoče mladine nalovljeno hrano. "Koliko so ptice srečnejše zne države opredelile v slučaju spopada, toda, kakor vse kaže, bo Velika Rritanija vendarle kontrolirala ravnotežje sil v K,ropi. Za Anglijo, Italijo in Pojjsko bi danes skoraj težko povedali, kako in kaj nameravajo, ker je položaj sploh nejasen. Vojna sila Francije je ogromna. O sovjetski Rusiji pravijo, da ima največjo vojsko na svetu, toda tudi najbolj razmaknjene in najdaljši meje. Radhe vojake ima Rusija 1,-* 1K5.000 mož, rezerv pa 14.5 milijonov. Zrakoplovov ima 3000 Francija je s svojimi trdnjavami druga največja sila za Rusijo. Ima 634.000 mož redne vojske, 1,711,000. rezervistov in 1600 do 1800 odličnih aeroplanov. čehoslovaška ima 176,Q00 mož vojske, T,711,000 rezervistov in 600 aeroplanov. Rumu-nija ima 196.500 mož vojske in 1,676.000 rezervistov. Nemčija ima 450,000 mož redne vojske, 1,850,000 rezervistov in 800 aeroplanov. Dejanska sila Nemčije je pa sedaj mnogo večja. Avstrija je uvedla ^vojaško ske-in Zedinjenih držav na razvoj v svetovni politiki, to je uganka, ki se more povoljno rešiti le s kolektivno varnostjo v okrilju močne mednarodne ustanove, ki bi jo.moralo tvorili Društuo narodov. (iz Delavske Politike.). IVAN VUK: % Smem ljubit deklica. zraku, Love, se ne prepirajo, ne izpodrivajo druga druge, skr-be za M;ojo mladino, se zbirajo skupno, složno na odhod, so velika vzgledna družina. Kje je to pri nas, pri ljudeh?" Pogledal sem ga in rekel: . "Takrat, ko so gospe darovale ves svoj zlati nakit, da so lahko možje naredili Zlato te- uvele roke, vse t^oce;|tr1n ga gasili zaloga;^i^o ži^i Mnogo gorja je morala preži- kolikor jih rabi. Prebivalstvo vet . mnoco zata evan a. mno- Povedi pravice. In od takiat ni . v_ ___J_ ..... »ernega orkestra 35 mož. Brez Public Service Company OP NORTHERN ILLINOIS /stopnine. Dvorana Je bila polna, da, a ne zasedena. Kdo pa bo pri kartah, pri šahu, v kinu? Iz Žetal je prišel neki večer mladinski pevski zbor z učiteljem — pevovodjem. 40 pevcev in pevk* ma ihnih, slabo oblečenih otrok. Vstopnina 5 din. n 10 din. Ves dohodek za otroke. Dvorana in luč brezplačno. Ko so otroci zapeli troglasno Pregljeve, Adamičeve in druge mladinske pesmi, sem strmel. Izborna intonacija, lepa izgovorjava, prenašanje tako čuv-Uveno, da sem slišal srce kako je utripalo v prsih. Posebno v pianissimu-pianu so bili akordi kakor orgije. Troje pesmi je brlo izvajanih tf^ko umetniško lepo,1 da se lahko zbor meri s l1 bov e^lj sfc i m i sla vč ki. A poslušalcev? Rilo nas je 100. Zunaj pred dvorano pa je čakal "Jazzorkester" in mladina. "Bo kmalu konec," so nestrpno spraševali. "Kmalu," je bila tolažba. Koncert pa se je kakor nalašč nekoliko zavlekel. So bili na odru pač otroci, mladinski pevski zbor. A ko je bil naposled .niladi.Q£jn koncert končan, l)ilo je četrt na 11, so se plesa-željni kar gnetli v dvorano. ozre. Gospa gre mimo, glavo f>o navadi dvi- gne visoko in gre mimo. Zgodba Samaritana in Sa-mare, kakor govori o njem knjiga knjig, se mi pojavi v mislih. - Neka delavka, ki je nekam nujno spešila, je stopila mimo, se ustavila, obrnila, vzela iz eulice košček kruha in ga stisnila v roke starki.. Eh, kakšen lep smehljaj, božajoč, se je zazibal na velikih ustnicah starko, v Očeh pa je bilo toliko blagoslova za tisti košček kruha, da me je nekje zgrabilo v grlu od ganutja. "Rabilon", mi je reklo v mislih. "Kaj poreče*, ko se prikaže roka. ki bo pisala: "Mene, tekel, uTarsin?" Lastbvke čvrČijo, obletavajo zvonik lepe cerkve Svetega Križa in vso cerkev. "Gnezdijo", je rekel Beno-Kolja. "Le poglej, vse polno gnezd je na oknih in na pročelju." Gledal sem leipo zidana gnezda umetnic-lastavic, pritrjenih na oknih v romanskem slogu zidanih. Kljunčki majhnih lastavičk se odpirajo in čakajo, da mati in oče priletita in jih krmita. In oče in mati — Človeka, temveč je samoTslu-žabnik Zlatemu teletu in poslušen hlapec njegovemu svečeniku." Prosto po Rossegerjevi petni iz koroške narodne. " "Smem IjuHi-t' dekliča" je eden i* med Roaaegerjjevih ku plotov. V nemščini »e imenuje "l)arf ich Madel Ue-ben". Vuk nam pin*', da jo bo mogoč« dal uula.sbiti z a Slovenj ker je ii nemščine po kor«^ki narodni pope?-ki prosto prevedena. Tiho $em se zmuznil, k župniku sem šmugnil: Smetn ljubit' deklica, smem ljubit' deklica? Bog obvaruj, fant, vzel bi brž te vrag, če b' dekliča ljubil,, bi se koj pogubil. Da bi se ne zmotil, k mamici sem stopil: Smem ljubit* dekliča, _ smem ljubit' dekliča? Fantek, otrok moj, še premlad si, j o j, nem slučaju do enega milijona le ie le potrpi, mož in nekaj žena. nekaj let še strpi! V Italiji vlada danes politična filozofija kakor v Nemčiji — i— -- .. .. ... . r: Živilski problem Irske Irska vlada si / prizadeva, kakor italijanska in nemška, dvigniti poljedelstvo, da, bo Irske naraste \irillllVUll\Pli>ltA - dolarjev, za organizaioneno, ^ «umeaavanja- kateH kampanjo v jeklarski industriji, pod pogoj Siti, da se brez]K)-jjujno izreče >za industrial no obliko in da se vodstvo kampanje izroči ljudem, kateri imajo potrebne sposobnosti in so vredni vsega zaupanja. William Green je takoj protestiral in dal razumeti, da je A. F. of L. pripravljena potreliti v isti namen pol drug milijon dolarjev, toda unija jeklarskih delavcev mora biti zvesta federaciji in odkloniti podporo «li pa vmešavanje Lewu*ovega odbora. Vrhtega mora priznati juris- je hotelr imeti nadzorstvo v kani4j;ujji in v razpolaganju ž vsoto ~p«l milijona dolarjev, Trhtr tega bi bil diktiral, Jak) naj bo na čelu te- akcije. Za-cjno je omenjeni sklep konvencije teoretično odklonil tudi <11-rektno nadzorstvo A. F. of L., pač pa je za njeno kooperacijo/ V jeklarski industriji je o-krog 400.000 delavcev. Ce se maj Springfield, III. — Majska proslava tukajšnjega kluba #t. 17 JrfZ due Ii. niaja je dobrj uspela. Spored je bil pomemben in dobro ipredvajan. Imeli nu> razne koncertne točke, glavni govornik pa je bil John (»oriek st. On je deklamiral udi pcanitev o Francisco Fer-1 mi: i \i«o\ nest General Gorrn? jc zamenjal dr. Schachta 4™-----—......... Garden Tltr i hi u;ru K alt «»t wonderful garden start< have had a <1 far them stili couldn't see it through a miero-scope! • Now tmajpne tf jroti ran n ma -hine J I.n Ci-p. Mi«. Olip, u*> wuil a« (our or f i v • men wht» h.lped him, planned I li Kardcn an I tian^plniite J many i erju.7. abojim je »«pr«vil na t;ai.j , v „iMJrj.(v; idcleiunce najbolj*. vt.s. . /a-.j ukazu z ,, „ , svaril režim , Dr. Schaeht, nedvomna ve-čak v kaipitali tivnem gospodarstvu. se je moral umakniti gospodarskemu laiku generalu „a ■no it biltt tft Triiclil.-V tihli ■ " n7." ScViVu-lit' ",'e z^tm.nik {motno uipcitna. za kar Kre ,,m,0mi(,a in incl„strijsk. K-a ka-priznanje' posebno bratoma . Ponovno j4 GorSek, ki so airali med pro- j,,,.,) m«M ,j(.m in „ro|i ((evaluaciji mar bavi in Krmelov. Weri MaK; k0> ki Ko j(1 Mh„.val, pri|,ki. rtaleni. kije podarila klubu mi-Jfevdainl velep-s.-tniki. ..... ' čen, okusen kek Z napisom Wut.:tl| ,„ i: .... f, ?1 .. , Ihere aro severa! such houaes bel nt Mav Dav". Pri žrebanju ga I ?. J J težkoče n de- |built WIWf ail(l in Tolt.r ('enti*r by Mr. I weiifhin«: ton« and ton* in which an atmn ih whirled i bout at 12,009 milfs a lerond aml huiitMl a^aii^t anothi r ko that it is smsnhfd and thc tvvo Cil.iaa liou»e» fti»«.t of yf»u rcinember from la^t .v out the movi" darski m propadanj' 11, „ . u» t&ii Mr. We7ls said mont <»f thv houses in tho futur* would h made of tflaes. Tliat isn't s3 (),♦,,,. i much of a drčam a?« it ^eenM to be. težkoče I Mznem prometu, dočim skoj.' jhave built a resesreh lab«ratory with pruski fevdalci in ifeneraliteta i Mi rooms-cntirclv umi < < a h, and althou^h you < an >nncni in indu- m)t #eo throuirh thc tflas.s that mak M , , . i atrijski k.ipital-ter konzumen ni' tl.r wsil^, it leiw >w ali tha sun nam pripomogli k uspehu, is- ^ to . llt.)ovm, slojt,f ,i|rht. |{rM(1, thit.it ia hoIloWt ttn tlowers an I nh/ubs. It vvill now b? 1 t«K«'thcr then make up a ncw kind <»f up to thc Falcons to se« that It blatom! tak *n care of, and to c »ntinue pfent-, Ry dolnf this scienti»t claim that iiiK other fl iwtf*.......... • ' yuu caa muk kind uL mct.il from anollier. At Cornell- University Kold wax broken into mcrcury! Wln;n you think of ali thc ponsible things that could bc done vvith such a scien-tifk: diacovery, it i« enough te give you„a hcadache trylnj? to figure Tt out! * What Don it Mran? Ali of these diseoverie*, ali of tHese improvements,—what vvould thi»y mcau? Shouldn't they stand f<>r a better life for everyone with plcnty on hand ho that there -w.»uH be no nc<.Ml to worry about how one is K<»im: to Ti ve? That'i the kind of thinK the Socialist* staa-s pod a rs k o diktaturo, ki služi samo vojnim namenorfl, ne pa dikcijo tistim unijam pokiicnih J* . ■ .. .. Tr1J______ .'„. 4„:;: amer^kih industrijah uaiboh delavcev v jeklarski industriji, Iti v nji že imajo svoje lokale. izkoriščani »delavci, z izjem > tekstitne industrije. i Leon Blum je po poklicu odvetnik. Živi zelo skromno in je •»bstinent. V politiki je navdušen zagovornik demokracije in za razvoino pot v socializem. Boj na konvenciji v Canons- Komunistični poslanci ao izja- burgu, ki se je vršila za zaprti- .Dokler ne bodo milijoni de- vili, da bodo Blumov koalicij-mi vrat m i, je bil ljut. Odbor iulaveev v tej derželi privedeni ?ki kabinet podpirali, nočejo precejšnjo večino delegatov je v unije, ne more biti resnega pa prevzeti sodelovanja v njena Greenovi strani. Okrog po- delavskega gibanja, ne na po- mu. lovico članov konvencije pa je litičnem, ne na industrial nem ' ' , ■ — lavaelo »tališče, k ikor ga za- j polju. Zato je nujno, da pomft- _ - stopa Lewis. Y pojasnilo naj gajo pri gradnji unij in njih izboljševanju ' ----- ki je vse polete s te vrnte zrač- -darskih krogov ne bo p >mi-preko Atlantika v Južno in Se-'rila, pač pa poostrila o lno^aje verno Ameriko. Zadnjič je med fevdalnim in finančnim lospel z i^o vi m nemškim zra- kapitalizmom. (Iz Delavske Politike.) bo navedeno, da je unija jeklarskih delavcev narasla podllavcL vsi zavedni de- Louis Pire je predlagat, •■spremembe na boljše gotova . . . i stvar, ne podpiral Fašistični krvnik knez Starhemberg ob visoko službo v kabinetu V klanju in zapiranju 'socivliftov Ne pozabite na shod 24. ma- J J?br«mrj« !»34 ^ Av.triji je bil k... ... , . , ,. . Ern»t Rurdi^er von Starhemberg vo- jja. Na njemu boste culi sodru- dilnjt $iU Pod Dollfu,soro „ bil ,icer ; ga, ki vodi mestno upravo bolj- kljub temu u.mccn, od kar j« še kot katerikoli drugi Župan pc«tal kancler Kurt Suinif (Schu.ch- velikega mesta V Zed. drža- prihajal line« Starhemberf vah. Ta mož je D. W. Hoan. bc,j in bo,j v l-d* Prihodnjo nedeljo 24. maja naš shod Cleveland, O. — V Enako pravnosti z dne 11. maja smoj0n \yy na mestu ob 4. pop. Pristali oglas, v katerem je pri- tudi Chas. Pogorelec. — Po poročen v izvolitev za kongres- Hhodu bo zabava. . mana v 20. okraiu demokrat , .. ... , Frank Barbic. Martin L. S\vepney. v oglasu je bilo objavljeno tinli pismo! urednika Ix>uis Pirc,a, katero je Naša majska olavnost zaključeno takole: "Končno brez ozira, kaj se zgodi, ta ča- VVaukegan, III. — Nekoliko sopis bo nasprotoval kandida-1 P0200 je to poročilo, pa bo t >-turi ierifa Sulzmana za kon-^resnika v 20. okraju. Odločili »mo se. da bomo to leto podpirali Vas, ker smo prepričani, da ni nobenega sposobnejšega kandidata!" Tako je l/>uis Pire predlagal Sweeneyja. Na dan volitev 12. maja pa čitamo v okvirčku A. D., da se Lojze ni držal kar je predlagal, pač pa je s šefom Debevcem in drugimi asistanti podpiral kandidaturo starega šerifa Sulzmina za kongresno mesto. In kaj se je Vendar /godilo? Sam Rog jih je "štra-fal". Sivolasi Irec Sulzman je bil pri primarnih volitvah poražen in Sweeney izvoljen. Slednjega je priporočal *fa IHer" Coughlin in zdaj se nam •obeta po $200 penzije na me-•ec. H ura t Ona bo dobila 200, jaz 200, to bo denarja! - Mr. Pire jo tudi pisal, da je izučil 18,000 rojakov za državljane! Ni Čudno, da tako nespretno volijo! Bweeney je že prej izvedel, kako se je A. D.lobrnila po vetru, zato je njeno žlahto žigo-, »al na shodu v SNI) dne 11. maja, ker pripada k znani ko-ruptni Gonguerjevi mašini, ki je a svojim boaom vred precej skrahirala. Ta spas z oglasom 0 spremembi čez noč se je E-nakopravnotfi dopadol tako, R& je priobčila s Pirčevim Pismom vred, češ, oglejte ai ga. To se naši uredniki v metropoli ljubijQ# kaj? Rojaki, bolj pametno je, da •Poprimete socialistične name liko bolj točno. Imeli smo shod in program v veliki dvorani SND. Tudi lepa udeležba je bila. Združili smo se z angleškim soc. klubom in pozvali na sodelovanje Zadruge in zadružne odseke, komuniste in IWW, finski pevski zbor in unije A. F. of L. De^et društev vseh skupaj nas je bilo. | Odprli so shod "Rdeči sokol-čkiM s petjem Internacionale. Program je bil lep lin "jako dobro izvajani Glavna atrakcija so bili "Hdfiei sokolčki". Masna recitacija "No More WarM se je vsem dopadla. Vseh točk na programu jc bilo šest in dva govornika. Tudi govornika sta naredila dober vtis n« poslušalce. Prvi je govoril John Walsh. On je tajnik osrednjega delavskega sveta v VVaukeganu. Govoril je o union iz mu in sploh o potrebi strokovne organizacije. Zadnji je govoril S. M. llalushka. On je član sce. stranke in član u-čiteljske unije, ki pripada k A. F. of L. V splošnem je govoril o pomenu prvega - maja. (Halushka je iz Chicaga.) Komunist Swanson je predsedoval shodu. Kar se tiče enotne fronte, smo so vsi dobro razumeli. Komunisti so postali nekam bolj pohlevni. Niso več silni, kot prejšnja leta, ko so zahtevali, da je samo njihova veljala. Po mojem mnenju bi bilo dobro, da to enotno fronto obdr- l»rt»ble.Yi «f ho\v a trip to thc moon \vould be pos*ible. It is kn >wn that 22,370 mile* above the BartfiV?qua-to.r thinjr* have no weijjht. The thin.; to do, then. according to thc scicn-ti t who solvcd thm wtrich a s-pr.ee ship eould b" set in motion. It vvould travel at about r,. >00 miles an hour but it would not n m like it to those vvho were sealed in it. I he vvhole explanation seems rather hard and impossible, but vvho c: n teli vvhat will ]L»e aceomplished in thn< ur future? learnere is ont* other science not? Sveti oče je ne( avno kar v A)Ki{ has caused ali kinds of excite. treh govorih poudarjal lju- ment in th*» paft few weeks. Papers dem, da ie komunizem največ- h*™ ful1 of it, radio ha* an- I ji sovražnik človeštva. Kljub nounct*d an,i scionce I nezmotljivosti:se je zelo zelo. zmotil, kajti pravi sovražnik človeštva je na pragu Vatikana — Mus a core tnuc'«-le is) vhich is s<» small that if you maanified it one billion times, you France KaUons ali ovtM the u mM mv rc-joicinj; in the victory in France. For the first time in its history, Fiiiace has placed its government in the hands of Socialists. This vvas really a French revolution—a reVolution of u«inK ro 49 MAJ BRIDGEPORT, O. — Konferenca JSZ na Spominski dan 30. maja v Društveni dvorani. Prične se ob 10. dopoldne. nrdel jo SDD. BRIDGEPORT. O. — Predstava in ve*rlira kluba št. 11 JSZ na Spo- JUNIJ CHICAGO, ILL. — Piknik socih l'stiine stranke v nedeljo 14. junija v ERNST VON STARHEMBERG svojo privatno armado, -Heimwehr, ki je organizirana popolnoma po vzorcu Mussolinijevth črnosrajčni-kov. Starhemberg je velik obozevalac ^talijenskega diktatorja. Po misije* nju ie klerikalec, toda nasprotnik Sušnikovega krila avstrijskega kleri-knlirma. Po italijanski zmagi v Etiopiji te poslal Starhemberg Mussolini. ju čestitko v imenu "vsega avstrij* mora po nalogu pro pa ga ml ia t i-čnčga biroja ignorirati. Dilstatni sk i režimi in fašisti minski dan ti. ma ja. sploh niso nikdar sposobni dati komu priznanje, ako se jim zdi. da dotičnik ni na njihovi strani. Oni zahtevajo slepo U- parku Riverview. Sodelujejo tudi klu-danost in poslušnost. Samopo- >• JSZ- , . ........ VVAUKEGAN, ILL.—Piknik kluba j št. 45 JSZ v nedeljo 21. junija. Prostor bo naznanjen pozneje. JULIJ. CLEVELAND, O- Izlet Članstva kluba,št. 28 in prijateljev 12. julija k Joe Zornu, Bradley Road. AVGUST SHEBOYGAN, VVIS.-^Piknik klu-V drugem doskem oddelku ha »«• 235 JSZ v nedeljo 2. avgusta gospod K na učiteljica raz-1 * View P«rku A FREE PRESS 1 It seem* that a group of news- ipnprr puhli^herf . rec«'ntly in conven-* ] tion back east«*are afraid of an at-1 tempt to muszle the press; The free« i (toi^r nf the presn is ciidangered, they •iv, bv thc federal communications CommlsHon vvhich has virtual control of telcphone and telegraph \vi»,cs. Maybc so, but the gre a te* t dansfr to th" American pross is thc American Jifešs itself. . Tke iron hand of dictatorship has clampcd dovvn on the ?iewspapers of many European- countrics, and it is 01 ly right that American newspapers fipht any hint of such aetion this snle oT the big pond. But there are more American iuw*paper* "set d out" f of their own v«Hition to business intdreM«, and polit al interest s than vvill ever be brojjjfht un |er the heel of a tyrant at Washington. Thc freedom of the preas become s aJiollovv catch phrase in man.v Amer-can nevvspaiK-r offiees dominated by inomy and politics. Seattle Star. SEARCHLIGHT (Cbntinued from page 6.) nosa individualnega človeka ne j priznavajo, pač pa edino le?ponos naroda, kar pa v resnici pomeni poslušnost vsega ljudstva diktatorju. Otroške misli je L BELATED HONOR Poor, stupid people! In ali the past t.hey burmd at the stake or crucified their truest, best friends, and long .ifteT thny wern d^sd bnilded monu-ments in their honor..(»arri«on, Love-joy, Phillips, Sumner, John Brown and others vvere drag|red through thc streets, *kieked, spit upon, assaulted, denounced as traitors or hung. Novv, their nicmory is honored. R. A. Dague. Center, So many of our artive mem-brs pa rtiči pate in the activitics of the Ct nter thut it vvas thought advisable to have a i*ayso there. ■ • A subject close to us and one that ne«'■'* our atvcniton in the next month or so_ is the Jugoslav Socialist Federation Convention to take plaec in Chicago in earl.v July. Pre para-' tions are in the makinjr to vrive this conv«'ntion the best imiK'tus ever. Many will come to Chicago cspecial-ly for a trip to view the nevv head-quartcrs. * . - , "V\'e ^poke of ,sanctiojns......an m«ny oc-asions. We felt that th«» L-ague of Nations wouldn't do anything to apply them against 11 a 1 y o aA to stop t h«- Fthiopian vvar and wc vvere riffht. Mussolini prabbcd the land in spite of vvhat the other capitalist countrics Iried to do to stop him. On top of that Mussolini ileavned a trick or two ftl»out cconomizing and so novv he rca!ly doe?n't require man.v foreign products. It is vvell to call atten-tion to the fact that the stand of the U. S. Socialists was as close to right as it could be and vvas far better than the enriorsement of capitalist sanc-tions ajrainst another capitalist coun-try. "I can no longer remain silent in this erisis," as used by old party poli-ticians, usually means "1 ah looking for a fat office." kladalaV kako*je Bok ustvaril i CLEVELANt), O.-V n^lj. 2. . , \ T, . , , . avguita piknik kluba st. 27 J>Z in Adama in Kvo. Jurček je po- §oc prv yborj| ..Zarja., nw Močiini. slusaJ, premišljeval, potem je k,rjcvi farmi. pa vprašal, zakaj ni Bog tudi, september Eve ustvaril iz prsti kakor A- CHlCAGO.-Piknik v korist Pro-dama. Gospodična se je zavze-I |#Urca meseca septembra.; Datum la. Napela jo P »OJ e misli, toda sporočimo pravočasno. dolgo brez rezultata. Naenkrat j v oktober pa poskoči Tonček, navihanec.J chicago.—v nedeljo 25. okto-pa pravi: "Najbrže mu je je bra dramska predstava kluba it. 1 v zmanjkalo." a (*randsons" skega ljudstva". S tem je storil mase , usodno pomoto, kajti Franciji in An-| Učiteljica pripoVCdl||e OtrO-gliji fo ni bilo všec, ne mali antanti, j kom O angeljU Vai hll. TotlČek pa ie Sušnig priliko izrabil in vrgel svojega tekmeca t podkanelerskega mesta. Starhemberg j« takoj nato odpotoval v Rim, poveljniki njegtve priv»^>r armade pa so poročevalcem • ujezemskega lista icraiali nado, da pride in sede k Milici na klop. "Ne serli k meni! Pri meni sedi angelček varuh; glej, da ne sedeš nanj!" ga posvari Milica. dvorani CSP9. NOVEMBER CLEVELAND.—»V eetrlrk 26. no-vembra na Zahvalni dan koncert soc. j pev. zbora "Zarja* *> "flemokratak«" vsgoje" Pe-1 *'fn,0- '\n*P. "avm * m vam demokrati no «" AFI' 'T"" " "J" ,„ letih bi morda vzeli mestno m 6 k raj no vlado v svoje/w>ke. Martin J«Ji(lo poslali, ne preskrbeli. Pa dobrih časov ne. fe pa da-•• lako moč socialistom, bodi se ^ za njih kneza postavil. Italija Katka Zupančič: in vrgla krščanske socialce (Sušni* * > T p f VI A kov kabinet) z vladajočega mesta ter LUllIl A pomagala h krmilu svojemu IjuUj^n- Kaj pomaga ritem, rima - cu Stzrhrmbergu. Italija mu j. fo vsebine pesem nima? dolžna, k"r je na Mussolinijev ukaz ALl J ____. _ tako spretno kisi socialiste, tisoče Občuduje rožo naj ves svrt, CHICAGO. v f appropriation to $0U,'362,004. Th<* j vvorld ontlook, attd the sheer desire navy appropriation bili runs now to j to play with toys that you have g »ne $549,591,299. This means an appro-; to infinite trouble iu" making. One of priation for land and »ea forces of {the great danger« is having the vvhole $1,100.953,903. It represent« a 60 industrial establishment of the coun-per rent inerease over last years ap- j try ready for conscription ia that-4* ali these preparations on our mode« of thought is inevitahle. And yet the p rob le m a vvhich agitate American life and split American society are not problema that ran be met by the mind of the soldier or the point of ihe bayonet. They are problems of economic organ ization and state-craft, of technolo human undcrvtan ftlaf planning. of ng. TheW rreople this continue«, an estimate of 1,500 great. Here, also, lie -i the greatest | %tUl desire'peace more than they de-^million dollars to 2 billion dollars danger, for it is unthinkable 'that a sire anything else. These vvar prepa-would be a f air measure of what we group of industrialists with war de* rations are a defiant challoi»Ke to shall be «pendult year to keep the god of W4»r »n trim. vvould not in a j>eriod of industrial ! thrown straight at the faces of the These are eold figures, and one stringency feel highly tempted tojret I people. The one thing that ought to does not need to add to their elo- the benefit of those contracts. Final- be remembered by everv American in quence. Cold figure« are as elocjuent j ly, there is the recurring theme of and out of the national administra as cold steel, e«pecially when the fi-j the us« to vvhich an efficient military tion is not only that a vvar pre par H gures are such a« vvill eventually turn establishment could be put in any for so thoroughly is a vvar vvhose into the stoel of bayonets and battle- čase of ctvil disturbance. The Japan- coming is thereby facilitated. Even «hip«. But it fs vvorth nothing that;ese phan.tufhi is not the only one that more than that, the fatal fact is that America is novv the proud posse.ssor our imagination has conjured up; at the moment of the outbreak of of the largest peace-timf MM t)U vvith it. This nevvspaper is free. And r in Russia is free, even in the least degree. v That i« something to think about. * This nevvspaper ha« a freedom not enjoyed by aiiy nevvapaper, no matter ' government vv hat vve vvant/ Remember these element« of freedom. This nevvspaper can print freo-!y; you can speak freely; our neigh-bors can assrmble; vve can aH' teli to become the American god. But the vvar appropriation« do not teli th? - whole ?tory of how vve are preparing for vvar. In term« of manpovver the «o-called small standing army is being brought to the highest level of peace-time strength. Osvvald Gar-rison Villard ha« pointe?e these things that go Out of Ru»sia come« vvhat i« considered the best film seen in this country lo* (lata*—"Three VVomen." It i« the best to those vvho appreciute really fine aeting; it is the best to those vvho look from the standpoint of photography, for film« produced in Russia have been foi the most jMirt c'rude; it i« the best to those v )iathy /or the "red«"; i vvomen givmg her whoJe lif« to »uf" aatisfie« those vvho look for hu- I fer under the most terrible circum- stances becausi* "her husband ia a drunkard and yet she love« him!"_ or dying of a broken heart becauae her lover or her children or someone "vvent off and left her." It «howa bringing about their present «o< ial } that vvomen can really be a vital order. VVhat i« it about? the men and operate machine guna against the enemy. There ia no danger vvhich they fear; there U no job that is not a vvoman'« job. They e*. plode forever tbe flippant sayiiJ that vvomen have eyes "only to tr* vvith." " * "Three VVomen" i« certainly a tri-bute to the courage, th* ability, the loyalty of Kussia'« vvomen. It ia bcautifully rH,rtrayeend on delegation vve'11 nave a fine spi rite d' the decisions we maler at this con- contract« are as good a« made. Ali cities and JSF conference« can and convention that vvill lay the founda-tion for more activity in ali fieldi of our educational, propaganda anected from ali part* of the nees to-be chosen vvill be held Mon-country over thi« vveek-end. Several day. ^nv '^t, »t Hntrl Allrrfon »M t of our comrafias, among thenf Juspph | l.'{ and ( hester Ave. • Snoy, Anton Garden, Loui« Zorko (> series of broadca«t« vvill be and Anton Zornik vvill be delegate«, »iven over the CBS and NBC net The JSF vvill be represented b.v Chas. work. The date« and t i m* is publish-Pogorelec as a fraternal delegate. ed elsewhere on thi« page. The convention vvill open Saturday | The session« of the convention vvill morning, May 23, at 10 oVIock vvith be open to thw publie. Leo Kr*ycki, national chairman of ! ____ the party giviiig the keynote speech. That same evening at 7:30 p. m., a publie ma«« meeting vvell be held in the Muiic Hali of the Public Au lito-rium, East fith St. and St. Clair Ave. The speakers include George l4»n«-bury, member of the British Labor I tional Convention delegate« for Cle-Party, Juliu« Hcvchman, vice-presi-! veland vvill leave Chicago at midnight dent of the International Ladios' on Fr.day, May 22. The round trtp Garment Worker«, Frank Cros«waith, fnre is $H. AU thoso going in one chairman of the Negro Labor Com- body will have the privilege of re-mlttee, Mayor Daniel VV. Hoan, of turning anv time vvithin ten day*. Milvvaukee and N orman Thonias. A Party members and friend« vvho vvish mas« choru« of several hundred to take advantage of thi« special voice« vvill aing «ever«l seleetion«. tto the convention should com The important hu«ine«s before the . municate vvith Arthur (i. McDovvell, convention vvill be the dravving up of , 549 Randolph St., or call Dearborn a platform, eleetion of a nevv nation- j 6841. Special Train to Party Convention in Cleveland Chicafo.;—A «pecfal train of Na- to make some momentous dcci&ions on party policy, the 1930 eleetion campaign as vvell as the establishment of a unified party. I say unifie 1 because it seems whichever way the chaotic New Vork situation is settled vve are bound to have closer coojHMa-tive unity among the members of tli? party. We certainly vvish that it vvere possible to pateh up the differences between the existing groups. How-ever, it seem« to me that the actions of «ome of the famed leaders vvithin the past fevv vveek« have more than demonstrated that Socialism means very little to them. VVe want our Sa>-ciali«t Party to become an aggressive Paily. VVe vvant It to gain more influence and povver so that it can vv^ge the battle« of the vvorkers un-cOmpromisingly and unflinchingly. We greet the comrades vvho vvill as-semble for the historic convention and vvish them success in their deli bera t ion s. people and bring them dovvn to ac-cjuaint them better vvith the plače and ourselves. Thi« should add s substantial list of nevv members to our Branch.. # Watchful eyes have been focused on France since the eleetion« on Msy 3. VVhat the alignment of radicals vvill be able to do vvill depend upon tvvo things the most important of vvhich is cooperation betvveen and among themselves. The other thing is their program. VVithout an effectivf program ali the cooperation in the vvorld can't do them any good. And, again vvithout cooperation they are sunk. These rad ica! groups vvere able to aveit the tide to fascism vvith their unity. None can den.v that. Can they also govern? That vvill be ansvvered «oon. Or vvill the.v squabble and thereby invite fascism. If they act aanely they can retain democracy. Othervvise a dietatorship is inevi-table. That lesson can be learned from Germany vvhere the Socialists and Communist« «plit the vvorking-cjas« ranks and vvrangled betvveen themselves to let Hitler vvalk in. Our Slovene I^ibor Center is becoming a real social spot alright. 1 ni -provements are constantly being ad-ded and the plače is fast taking on IU an of truly sociable ipilit and eT) thusiasm. It'« just the kin«l of a plače i Pioneer I/<>dge No. 559 SNPJ pur-we've lieen calling for and the many 2 share« in the Slovene I^abor comrade« as«i«ting in bringing thi«1 (Continued on page 5.) Mayor Hoan and Chas. Pogorelec To Speak in Collinwood Sunday Cleveland, O. —« Under the auspi-.vlll play for ali the Fred Astslre« ce« of branch 49 JSF and the 32nd 'snd (Jinger Roger«' in the upper hali-ward branch of the Socialist Party Ia{l'»i««ion for the dance will ^ in Cleveland. a m'as« meeting vvill be j ^ W° urRT a11 ,Unce ^^ Viti held at the Slovene Workers Home, »^antage of the 25c tickets and 15335 VVaterloo Ave, Sundav Mav|atU>nd th<> mRss A11 of °U- 24th at 3:30 p. m. Olir principle speaker vvill be Mayor Daniel W. Hoan of Milvvaukee. Mayor Hoan is knovvn through-out the country for his fine record as an city eiecutive and no one should fail to hear hfs message. Another speaker on our program i« comrade Ch.rlet Pofore-lee, cxecutiVe secretar.v *»f the Jugo-«lav Socialist Federation. The admis-«ion for the meeting alone i« onlv 10 cent«. After the program a dance vvill take pla e. Frank Barbic's orchestra friend« and svmpathisers are invited. Spend Sundar, May 24lh at the Slovene VVorker« Home. — Conv"*"1***' NOTE More English reporti and Article« on Page 5