21. AVGUSTA 1960 - ŠTEVILKA 33 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN .lASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Počitniški čas se polagoma izteka in krajši dnevi nas opozarjajo, da se izteka tudi poletje. V stare, intenzivnejše kolesnice se vrača tudi družbenopolitična aktivnost, za katero smo tako in tako rekli, da bi v počitniškem obdobju ne smela pojenjati, zlasti ne ob nalogah, ki jih pred vse postavlja stabilizacija in resne gospodarske razmere. Dogodkov tudi v minulem tednu ni manjkalo. Tudi naslednje dni jih ne bo malo. Mladinsko evropsko prvenstvo v košarki, ki mu je Celje gostitelj, je že eden takih. Zato smo prostor, sicer namenjen reportaži krajevni skupnosti namenili informaciji o tem velikem športnem dogodku. . JURE KRAŠOVECl MITING ZRAČNIH ASOV - OCE »ATOMSKE VODE« yiEP80 DVANAJST CVETOV Otvoritev v petek, 22. B, ob 18. url v hali Golovec Pred slabim letom so odlo- ili, da bo Celje, mesto špor- 1, organizator doslej največ- išpoilne prireditve v mestu b Savinji, IX. Mladinskega vropskega prvenstva v ko- arki. Sestavili so organiza- ijski odbor, ki je zavihal ro- ave in pričel z delom, da bi fvenstvo, ki se bo začelo ju- i in končalo 30. avgusta, imbolj uspelo. Ne samo ljubitelji košarke, larveč tudi drugi, zlasti pa aSe združeno delo na čelu z [vršnim svetom občinske kupšcine Celje, so stopili kupaj in začeli. Ni kar tako' rganizirati prireditve, kjer »zbranih dvanajst ekip. to- Htistih, ki so uspeie.v kvali- fikacijah na predhodnih tek- movanjih sirom po Evropi. Doslej je bilo že osem po- dobnih prvenstev, od tega samo eno v Jugoslaviji in si- cer pred leti v Zadru. Celje bo kot organizator tako za vedno ostalo zapisano, da je za osem dni ponudilo roko prijateljstva mladim športni- kom iz Turčije, Zvezne repu- blike Nemčije, Sovjetske zveze, Francije, Belgije, Špa- nije, Izraela, Italije, Švedske, CSSR, Bolgarije in Jugosla- vije. Prav gotovo bomo prav kmalu za mnoge košarkarje, ki bodo nastopili v Celju, sli- šali, ko bodo z uspehom igra- li tudi v članskih selekcijah. Sicer je pa tako znano, da mladinska košarka zlasti v državah z razvito košarko ne zaostaja kaj dosti za člansko. V hali Golovec, kjer bodo vse tekme dopoldne, popol- dne in zvečer, bo torej kar 42 razburljivih dvobojev, ki si jih bo brez dvoma vredno ogledati. Predsednik organizacij- skega odbora IX. MEP 80 v Celju BRANKO MARTIC: »V imenu organizacijske- ga odbora Mladinskega evropskega prvenstva iz- javljam, da smo vsi Celjani, občani in delovni ljudje za- dovoljni in izredno ponosni, da bo tako pomembna športna manifestacija evropske mladinske košar- ke v našem mestu. V vsej povojni zgodovini smo v Celju sloveli kot športno mesto in organizi- rali smo celo vrsto športnih prireditev, med katerimi le- tošnje IX. Mladinsko evrop- sko prvenstvo v košarki zavzema posebno mesto. Košarka je izredno privlač- na in dinamična igra, ki je v Celju pognala svoje koreni- ne takoj po osvoboditvi in ima za seboj dobrih 35 let obstoja in delovanje ter je zavzela izreden razmah. Se- danje prvenstvo bo brez dvoma nova spodbuda za še nadaljnji kvalitetni razvoj te igre tako v Celju, kot oko- lici, Sloveniji in Jugoslavi- ji. Vsem udeležencem pr- venstva od igralcev do tre- nerjev in gostov izrekam v imenu organizacijskega od- bora iskreno dobrodošlico z željo, da bi se med nami do- bro in prijateljsko poču- tili.« TONE VRABL POTROŠNIŠKI SVETI Ni* ijčuuu! Preskrba terja njihovo besedo I Ob mnogih težavah v zago- avljanju normalne preskrbe ; nekaterimi življenjskimi rtim se je povečalo število •izprav o tem, kaj lahko sto- šjoin kaj pomenijo sveti po- mnikov. Zanimivo namreč ^ da se sveti potrošnikov jjliub letošnjim izrednim ni- «njem na trgu niso kaj po- teto sestajali. Glede na to, 'je socialistična zveza vlo- mnogo naporov za boljše *lo organiziranih potrošni- kov, bi morali že kar na za- jesenske politične se- *"ie ugotoviti razloge njiho- neaktivnosti. Ali je vzrok ^, skromno odzivnost orga- jj^anih potrošnikov na sla- ^ oskrbo v prepričanju, da J mogoče nič spremeniti? so posamezni poskusi Jj^tov potrošnikov, ko so za- hvali odgovore od trgovine JI drugih subjektov, pa so" ^tali brez njih, razvrednotili ^^^0 samoupravno organi- JJanih potrošnikov? Sveti ^^ošnikov naj bi bili demo- f^^tično mesto razreševanja *^oblemov glede preskrbe in ^oritev. Socialistična zveza bi spodbudila njihovo ^^ezanost z vsemi oblikami ■noupravnega in politične- J? delovanja v krajevni /^Pnosti in v občini. Ven- ^ so sveti potrošnikov marsikje osamljeni, j.^^ Pomoči in tudi brez ra- hu^evanja v trgovskih orga- d^l^di zakon o združenem je zadolžil trgovske or- jj^cije, da naj v njihovo j^. Slovan je in samoupravlja- jo^, vključijo organizirane (ij-'"oSnike. Vendar pa je t|^^'^o, da so marsikje ostali 1^1 poti tako v krajevni skupnosti kot v trgovini. Prav zaradi letošnjih razmer na trgu, ki so naravnost spodbujale delo potrošni- kov, pa bi morala socialistič- na zveza na celjskem območ- ju oceniti naloge in možnosti organiziranega delovanja po- trošnikov. Med drugim tudi zato, ker kljub slabim izkuš- njam hočejo nekateri reševa- ti situacijo na trgu še vedno samo z dvigovanjem cen. To pa pomeni nove slabosti v oskrbovanju potrošnikov. J. V. PRIPRAVE NA ŠMARSKI PRAZNIK v Šmarju pri Jelšah že sedaj pripravljajo vrsto prireditev in proslav, ki bodo tekle v začetku sep- tembra v počastitev ob- činskega praznika. Tedaj bodo namreč v mnogih krajevnih skupnostih pri- pravili priložnostne slo- vesnosti, kjer bodo pre- dali svojemu namenu šte- vilne komunalne in druge objekte. Tako bodo med drugim odprli v krajevni skupnosti Kozje cesto na Veterniku, odprta bo tudi asfaltirana cesta med Vir- šanjem in Bučami, v Pri- stavi bodo predali name- nu obrat TT Prebold, v Rogaški Slatini bodo ob prazniku odprli prenov- ljeno Steklarsko šolo. Osrednja slovesnost ob šmarskem občinskem prazniku pa bo v Kostriv- nici, kjer bodo odprli no- vo osnovno šolo in kjer bo stekel promet po več urejenih in asfaltnih ce- stah v tej krajevni skup- nosti. Vsepovsod, kjer gradijo za praznik nove objekte, pomagajo s svo- jim delom in nemalokrat tudi z denarjem krajani samo. Posebej pri uredi- tvenih delih in pri zemelj- skih izkopih se krajani s prostovoljnim delom radi izkažejo. In prav zato, ker je v nove objekte vložene- ga tudi toliko lastnega truda, so ti objekti še toli- ko več vredni in dragoce- ni. Kajti resnično pooseb- ljajo napore in trud veči- ne šmarskih občanov. DS 50 LETAEROKLUBA CELJE Ob 50 letnici Aerokluba Celje in 90 letnici organizirane telesne kulture v Celju je bila minulo nedeljo na letališču v Levcu velika letalska prireditev, ki so se je udeležili tudi številni družbenopolitični delavci, med njimi tudi predse- dnik predsedstva SRS Viktor Avbelj, član predsedstva CK ZKJ Andrej Marine ter poveljnik vojaškega letalstva in protiletalske obrambe generalpolkovnik Stevan Rogljič, ki je celjskim letalcem za dosedanje uspehe podelil zlato pla- keto KRV in PVO. Na prireditvi ki si jo je ogledalo okoli 30.000 ljudi, so razglasili tudi rezultate letošnjega aero-rallyja za pokal mar- šala Tita, zatem pa je bil še letalski miting na katerem je sodelovalo okoli 100 reaktivnih, motornih in jadralnih letal ter helikopterjev, okoli 50 padalcev ter radijsko vodeni mo- deli. Na sliki sta upravnik celjskega Aerokluba Peter Karner in mehanik Franc Gajšek na akrobatskem letalu ZLIN. (Tekst: F. P. - Foto: D. M.), SLOVESNO VDRAMLJAH V Dramljah je bila letos osrednja prireditev ob prazniku občine Šentjur. Ob tej priložnosti so svojemu namenu predali novo šolo, v njej pa odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Milošu Zidanšku. Ob 150-letnici šolstva v Dramljah je otvoritev šole pomembna delovna zmaga. Slavnostni govornik na slovesnosti je bil Marjan Jelen, član predsedstva RK SZDL. Kot vsako leto, so tudi letos podelili nagrade in več priznanj -18. avgust.« MATEJA PODJED OTROŠKO VARSTVO ZAPRLI VRTEC Razkužujejo zaradi zlatenice Kam z otrokom, če zaprejo vrtec? Tako so se verjetno spraševali starši na Hudinji, ko so na vratih Vzgojno var- stvenega zavoda Tončke Ce- čeve našli obvestilo, da bo vrtec zaprt od 14. do 16. av- gusta. Zagnali so vik in krik, na upravi vrtca pa so razloži- li, da je bil to nujen ukrep. Pojavila se je namreč zlateni- ca in v teh treh dneh so raz- kužili prostore. 2e prej so morali delati v težkih razmerah, saj so pro- store pleskali, menjavali centralno napeljavo in par- ket. Otroci so se morali seliti iz enega prostora v drugega in šele, ko je bilo res nujno, so vrtec zaprli. V druge vrtce pa otrok niso premeščali, ker se bojijo, da bi se zlatenica razširila. Pa tudi otrok v teh dneh ni toliko, kot jih bo je- seni in prepričani so bili, da si lahko vsak izmed staršev vzame dva dni dopusta ali kako drugače poskrbi za var- stvo otroka. V tem času so končali z obnovitvenimi de- li, kjer so pomagali tudi de- lavci vrtca, v soboto pa je na pomoč priskočila Mladinska organizacija s Hudinje. Ob vseh teh prizadevanjih, da bi bili otroci pozimi na toplem in da se bolezen ne bi razširila, jih je najbolj priza- del odnos staišev, ki ukrepa niso hoteli razumeti in tudi niso priskočili na pomoč. TATJANA PODGORŠEK 2. stran - novi tednik Št. 33-21. avgust 198q NEKDO, MARVEČ KAJ! Zadnje čase smo priča za- nimivim pojavom vsesploš- ne in globoke užaljenosti ti- stih, na račun katerih kaj na- pišemo ali izrečemo po radij- skih valovih; pa to, ne glede na neizpodbitnost naših do- brih argumentov, da so ga kaj polomili. Po kolikortoliko kritičnem zapisu ali izrečeni radijski besedi, že zabrnijo v naši re- dakciji telefoni in prizadeti - kadar mački na rep stopiš, že zacvili - se obvezno oglašajo z vprašanji »KDO JE O NJIH NAPISAL, IZREKEL, TISTE NEMOGOČE KRI- TIČNE BESEDE...« Niti ni vprašanj o tem, KAJ JE BI- LO NAPISANO, IZREČE- NO, ALI, ČE JE TISTO RE- SNIČNO...! Pri neznansko prizadevnem povpraševanju in ugotavljanju, KDO JE NAPISAL, IZREKEL... se »pris^adeti« niti ne pomišlja- jo na veliko uporabljati za- sebnih, prijateljskih, da ne rečem še sorodniških »kana- lov«! Kajti, bistveno je, KDO... Ni tako dolgo nazaj, ko so se neznansko grozno razjezi- li in užalili na celjski I. osnovni šoli, pa smo radijsko skromno komaj zabeležili njihov nesporni pedagoški spodrsljaj ob zaključku šol- skega leta in o katerem so že vrabci čivkali po celjskem drevju... Pa smo spet razjezili TOZD Pokopališka služba celjske Komunale, ko smo med Pismi bralcev objavili za ta TOZD nevšečen prispe- vek ... Minejo trije, štirje dnevi, in smo spet razjezili, to pot sa- mo Ljubljansko banko, ker je nekdo od bralcev oziroma poslušalcev radia Celje kriti- ziral njihov terminal, zaradi katerega ni mogel dovolj hi- tro do svojih deviz... Ali ne zaostrujemo odgo- vornosti, ali ne spodbujamo kritičnosti in predvsem sa- mokritičnosti? Pa menda je- nismo devahdrali skupaj z dinarjem, za katerega naši stari trdijo, da ga tudi ne bi bilo treba, če bi imeli boljši odnos do njega; trdijo, da je to stvar odnosov, skratka tu- di moralna stvar! V praksi in v zvezi z nave- denimi našinli zgodbicami bi lahko hitreje prišli do ge- nialno preprostega sklepa: zagotovo je bolj moralno, in to socialistično ter samo- upravno moralno, če se ne- hamo spraševati KDO je kaj napisal, ampak predvsem KAJ je kdo napisal in ZA- KAJ! MITJA UMNIK Na svečanem zboru v Šentjurju so bili tudi udeleženci enodnevne delovne akcije PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR 2RTVUJM0 NEKAJ DANES zato, da nam bo jutri šlo bolje Praznik šentjurske občine je letos izzvenel v delovnem in praznižnem vzdušju. Krajani Ponikve bodo po zaslugi nadvse uspele zdru- žene delovne akcije Kozjan- sko 80 kmalu rešeni težav z oskrbo zdrave pitne vode. Večletni problem ob po- manjkanju neoporečne pitne vode so po zaslugi šentjur- skega občinskega sindikal- nega sveta s svojo pripravlje- nostjo in soUdamostjo do manj razvitih pomagali reše- vati vsi, ki so se v soboto udeležili velike združene ak- cije. Ob vodovodni trasi na delovišču Ponikve-Sele so se že zgodaj zjutraj pričeli zbirati brigadirji Zvezne ak- cije Kozjansko 80, domačini, predstavniki PTT organiza- cij iz Ljubljane in Celja, de- lavci podjetja PAP iz Ljub- ljane ter predsta\Tiiki JLA iz Maribora in Ljubljane. 750 parov rok je zgrabilo za krampe in lopate in dokaj za- htevno delo ob izkopu, pola- ganju cevi in zasipavanju je bilo končano v rekordnem času. Udeleženci enodnevne akcije so se, zadovoljni, ker so s svojim delom doprinesli k izgradnji vodovoda na Po- nikvi, popoldne odpeljali v Šentjur, kjer je stekla osred- nja slovesnost s kulturnim programom v počastitev praznika občine. Na priredi- tvenem prostoru se je ob 17. uri, po slavnostni seji vseh treh zborov skupščine obči- ne in družbeno-političnih or- ganizacij, pričel skupen, sve- čani zbor. Vsi prisotni so nadvse navdušeno v svoji sredini pozdravili gosta, se- kretarja predsedstva CK ZKS Franca Šetinca. V svo- jem govoru je Franc Šetinc dejal, da Kozjansko iz dneva v dan stopa iz svoje nerazvi- tosti, kar je zasluga vseh ti- stih, ki s svojim delom in pri- pravljenostjo na vsakem ko- raku in z veliko ljubeznijo do tega koščka naše lepe slo- venske zemlje, doprinašajo k boljšemu vseikdanu krajev, vasi, zaselkov in kmetij. Ve- lika zasluga za lepšo podobo slikovitih kozjanskih krajev grQ tudi mladim brigadir- jem, je poudaril Franc Še- tinc, brez katerih bi bilo živ- ljenje v poletnih mesecih osiromašeno. Brigadirji in krajani so se navadOi drug na drugega. Sklenili so roke in svoje moči in tako stkali trdne vezi prijateljstva in so- delovanja. Napredek pri ra- zvoju šentjurske občine, ki se že izvija iz repa nerazvitih, je opazen na vsakem koraku, je dejal Franc Šetinc. Samo v obdobju med dvema prazni- kom je Šentjur povsem spre- menil svojo podobo in tudi ostali kraji se lahko pohvali- jo z novimi kilonietrt asfalta, vodovodnim in PTT omrež- jem, z novimi kulturnimi in gasilskimi domovi in še z marsičem, kar ljudem v teh krajih pomeni okno v svet. A kljub vsemu ostaja za jutri še veliko dela in nalog. Za vse to pa je treba nekaj žrtvovati že danes, da bo jutri bolje, je sklenil svoj govor v Šentjur- ju Franc Šetinc. MATEJA POD JED. NAJVIŠJA PRIZNANJA OBČINE ŠENTJUR Ob občinskem prazni- ku podeljujejo vsako leto nagrade in priznanja 18. avgust, in sicer posamez- nikom, društvom in de- lovnim kolektivom kot priznanje za uspešno in aktivno delo na družbe- nem in samoupravnem področju. Letos so podelili tri na- grade, ki so jih prejeli: Moški pevski zbor iz Dra- melj, gasilsko društvo Lokarje in Adolf Gračner. Priznanja pa so prejeli: Merx-TOZD prodaja Šentjur, Merx-TOZD go- stinstvo, AERO Celje, AUREA Celje, Obrtno združenje Šentjur, Kul- turno prosvetno društvo DANICA iz Semprimoža na Koroškem, Fanika Ulaga, Stanko Zupane, Drago Kračun, Jože Žni- dar, Božo Ulaga. Posebna priznanja so podelili še vsem brigadir- jem in vodstvom Zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 80 ter posa- meznim učencem iz os- novnih šol v šentjurski občini. V MOZIRJU VELIKO PRIPOMB Člani izvršnega sveta ob. činske skupščine Mozirje so imeli veliko pripomb na predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi i^. teresne skupnosti za preskr. bo prebivalcev v občinah celjskega območja. In ne sa- mo to - ob koncu razprave so z grenkobo v ustih ugotovili^ da imajo pred seboj stari tekst in da novega vsaj do tistega datuma, četrtek, I4 avgusta, še niso sprejeli. Razumljiva je bila zahteva, da je treba na tem preskrbo- valnem področju zagotoviti najmanj republiško enot- nost. Tudi zahteva, da je tre- ba program sporazuma kvantificirati, vključiti v ta krog poleg kmetijske proiz- vodnje še trgovino in prede- lavo in ne nazadnje, da naj sporazum zagotavlja financi- ranje le osnovne kmetijske proizvodnje, ne pa razlike v cenah, je bila več kot uteme- ljena. Prav tako so opozorili, da zunaj tega sporazuma ne morejo ostati obrtniki. Že teh nekaj misli je opo- zorilo, da gre za pomemben dokument, ki mu je treba po- svetiti največjo pozornost, sicer se zna zgoditi, da bo ostal na papirju, oziroma, da bo uveljavil nekatere razlike med občinami. Toda, preskr- ba je naloga, ki je ni moč razlikovati. MB Nova šola v Dramijah je velika pridobitev ŽALEC UGODNO POLLETJE Izvršni svet o polletnih rezultatih Na zadnji seji izvršnega sveta občine Žalec so največ časa posvetili razpravi o pol- letnih dosežkih gospodarje- nja v občini. Dosežki so za- dovoljivi, izrpičujejo spošto- vanje resolucijskih določil in dobro zastavljene stabiliza- cijske usmeritve. Prvi podatki kažejo, da se diriamična rast vseh katego- rij gospodarstva nadaljuje in da so bili doseženi ugodni re- zultati predvsem na področ- ju delitve in razporejanja do- hodka, saj so se akumulacija in sredstva reprodukcije po- večala znatno hitreje kot do- hodek. Če se izrazimo v od- stotkih se je akumulacija po-, večala za 54 odstotkov, sred- stva za reprodukcijo za 41 in dohodek za 33 odstotkov. Odstotki rasti za ostale po- membne kategorije pa so na- slednji: porabljena sredstva so se povečala za 34 odstot- kov, družbeni proizvod 32, prav tako tudi čisti dohodek, osebni dohodki za 23, sred- stva za reprodukcijo za 41%, ekonomičnost je ostala na isti ravni, rentabilnost se je povečala za 21 in produktiv- nost za 30 odstotkov. Pri tem se je število zaposlenih pove- čalo za 1 do 2 odstotka. V razpravi so ugotovili, da so se porabljena sredstva preveč povečala v škodo do- hodka, kar je posledica hitre rasti cen. Pričakujejo tudi večje težave v drugem pol- letju iz razlogov kot so po- manjkanje surovin, omejitve uvoza in visoke cene repro- dukcijskega materiala. Zadovoljni so tudi z deli- tvijo čistega dohodka, saj je del čistega dohodka, name- njenega za osebne dohodke naraščal počasneje kot doho- dek in produktivnost. S tem je izpolnjeno določilo občin- ske in republiške resolucije glede 25 odstotnega zaostaja- nja rasti osebnih dohodkov za dohodkom. Povečal se je tudi dohodek za stanovanj- sko izgradnjo in sicer za 23 odstotkov, ter dohodek za skupno porabo. Tudi del na- menjen za razširitev in izboljšanje materialne osno- ve dela je večji kar za 72 od- stotkov. Zaskrbljujoče je, da je še vedno precej OZD, ki poslujejo na meji rentabilno- sti. Med njimi je zaradi neus- klajenih cen še vedno celot- na panoga kmetijstva ter ne- katere druge TOZD. V prvem polletju so se za 19 odstotkov povečale tudi izgube in znašajo 5,372.000 dinarjev. Levji delež pri tem ima DES Podlog in sicer 2,995.000, sledi Hotel Pre- bold 1,960.000 dinarji izgube, ostalo pa TOZD Hmezad in KZ Savinjska dolina. Med- tem, ko je izguba DEM Pod- log prehodnega značaja in so izgube v kmetijstvu doka) nizke, je visoka izguba hote- la Prebold zaskrbljujoča, saj jo bodo do konca leta zel" težko pokrili. T. TAVCAP JANKO STARO OBRAZI Laščan je, čeprav se je rodil v Ljubljani, v delav- ski družini. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Laškem, se je odločil za poklic pivarja, ki ga je privlačil, poleg tega pa je videl v tem poklicu tudi lepo bodočnost. Srečamo ga najprej kot vajenca v Pivovarni Laško, kmalu pa obleče vojaško suknjo in spoznava življenje v veliki bratski skupnosti. Njegova zagnanost in že- lja po znanju ni mogla uiti vojaškim starešinam. Na predlog osnovne organi- zacije v enoti je kar kma- lu stopil v vrste Zveze ko- munistov. Ko je odslužil vojaški rok, se je zaposlil v laški Pivovarni in se takoj vključil v delo tamkajšnje mladinske organizacije in samoupravnih organov. Leta 1976 je bil na pred- log občinskega komiteja ZK izbran za slušatelja srednje politične šole in jo v naslednjem letu tudi uspešno končal ter se po- novno zaposlil v Pivovar- ni. V letu 1978 je kandidi- ral za predsednika občin- ske konference Zveze so- cialistične mladine La- ško, s 1. julijem pa je že prevzel te dolžnosti, ki so bile zanj velika čast, za- stopanje in predstavlja- nje mladine laške občine pa pomenilo tudi prev- zem velikih odgovorno- sti. Delo predsednika ob- činske konference ZSMS ga veseli, rad dela z mla- dino, čeprav se dnevno srečuje s problemi, ki jih je treba sproti reševati in tako se njegov delovni dan potegne večkrat v pozno popoldne. V naj- večje zadovoljstvo mu je, ko opaža, da se mladina vse bolj vključuje v delo v krajevni skupnosti in pri- speva svoj delež k razvo- ju. Delavska, srednješol- ska in študentska mladi- na vse bolj čuti željo po združevanju, najboljša oblika za to pa so mladin- ske delovne akcije in po- hodi, ki so v občini Laško že stalna in redna obUka dela in zbliževanja mla- dih. V prostem času, koli- kor mu ga še ostane, gre rad v naravo, zadnje čase pa tudi vneto zbira značke. M.AGRE2 33-21. avgust 1980 NOVI TEDNIK - stran 3 pOLANC, HAFNER IN KOROŠEC V VELENJU V ponedeljek so bili na de- lovnem obisku v Velenju ^lan predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, predsednik republiškega sveta zveze sin- dikatov Vinko Hafner in ^lan predsedstva CK ZKS Štefan Korošec. Udeležili so se sestanka predstavnikov REK Velenje in REK Zasav- je ter SOZD Gorenje, ki so skupaj s predstavniki občin in družbenopolitičnimi de- lavci na medobčinski ravni razpravljali o težavnem polo- žaju v vseh treh velikih de- lovnih organizacijah. Med tem ko gre pri Gorenju za ustavljanje proizvodnje zara- di težav pri uvozu reproduk- cijskega materiala, sta kolek- tiva obeh rudarsko energet- skih bazenov v zaostanku s proizvodnjo in hkrati v ve- dno večji izgubi, ker v slo- venskem elektrogospodar- stvu ni bila dosežena priča- kovana cena električne ener- gije- OBMOČJE: POSOJILA NISO NAJBOLJŠA REŠITEV Srednjeročni načrt razvoja ptt prometa na širšem celj- skem območju bo uresničen in v najvažnejših postavkah, kot so zlasti telefonsko in te- legrafsko omrežje, tudi pre- sežen. Celotna investicijska vla- ganja v razvoj ptt zmogljivo- sti bodo znašala okoli 630 milijonov dinarjev, kar je za 40% več, kot so predvidevali po planu. To je razveseljivo dejstvo, manj pa je v podat- ku, da so ta korak dosegli predvsem z najemanjem večjih posojil in manj s po- močjo lastnih sredstev. In tako ni naključje, da je spremenjena struktura fi- nanciranja izčrpala kreditno sposobnost temeljnih orga- nizacij območnega ptt po- djetja. Kritično mejo pa je dosegla tudi višina obresti za najeta posojila. VINKO HAFNER V MOZIRJU IN NAZARJU v petek dopoldne je bil na delovnem obisku v mozirski občini predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner, ki ga je spremljal sekretar republiškega odbora sindikata delavcev lesne industrije Borut Mišic. Ne samo prvi razgovor v Mozirju z najvidnejšimi predstavniki občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij, tudi poznejše srečanje v nazarskem kolektivu Gorenje - GLIN je veljalo oceni družbenoekonomskega položaja tesne industrije, pripra- vam na sprejem novega srednjeročnega načrta, delitvi po delu in seveda aktivnosti sindi- kalna in drugih družbenopolitičnih organizacij v tem največjem delovnem kolektivu v mozirski občini. Gorenje - GLIN Nazarje stopa letos v novo obdobje izpolnjevanja proizvodnih nalog. V kratkem bodo izročili namenu nekatere nove proizvodne obrate, zlasti žagalnico in opleme- nilnico ivernih plošč. Kot problem se še vedno pojavlja pomanjkanje lesne surovine. Značilna vprašanja se kažejo pri pridobivanju dohodka. Temeljito oceno si zasluži podatek, da je odsotnost z dela zaradi bolezni čedalje večja. Seveda pa je treba zapisati tudi to, da so se proizvodnja, delovni pogoji in drugi pokazatelji v osemdesetih letih obstoja nazarske lesne industrije bistveno spremenili in zboljšali. Pomembna pa je tudi ugotovitev, da namerava kolektiv v prihodnje posvetiti največ skrbi modernizaciji proizvodnje, večji finalizaciji izdelkov itd. Na sliki: Vinko Hafner (v sredini) skupaj s člani kolektiva Gorenje - GLIN in drugimi v proizvodnem obratu. iMB CELODNEVNA ŠOLA IZGOVORI SO ODVEČ Na osnovi izicušenj ititreje do cilja Letošnje analize o uvaja- nju in uveljavljanju celo- dnevne osnovne šole v Slo- veniji niso najugodnejše. Ne le zaradi počasnega porasta celodnevnih šol, marveč tudi zaradi mnenj, da v novih srednjeročnih planih ne bo dovolj sredstev za odpiranje večjega števila celodnevnih šol. Znano je, kaj lahko po- meni takšna sodobna šola. V njej se prepletajo pouk, sa- mostojno delo učencev, fa- kultativni programi, rekrea- cija in interesne dejavnosti. Celodnevna osnovna šola se kaže kot tip tiste vrste šole, ki najbolj ustreza našim vzgojnoizobraževalnim ci- ljem. Vendar pa takšna obli- ka vzgojnoizobraževalnega dela, ki smo jo uzakonili celo z zakonom o celodnevni šoli, zahteva mnogo prizadevanj znotraj šole in zunaj nje. Znano je, da celodnevna šola težko uspeva udejanjati izobraževalni program brez zunanjih sodelavcev. Ti so lahko nosilci in organizatorji posameznih šolskih ali inte- resnih dejavnosti. V doseda- njih izkušnjah celodnevnih šol pa se je pokazala tudi po- treba, da te šole ob sebi bolj združijo različne družbene organizacije in strokovna društva. Predvsem seveda ti- ste, ki se večinoma ukvarjajo z otroci ali pa imajo med pro- gramskimi cilji zapisano na- logo, da otrokom omogočijo razvijanje njihovih sposob- nosti in interesov. Takšno sodelovanje, bi se lahko str- nilo v skupen delovni vzgoj- noizobraževalni program vseh organizacij in društev, ki vsebinsko dejavnost na- menjajo otrokom in mala- dim. Kljub zahtevam in za- mislim o večjem povezova- nju kulturne, telesno kultur- ne, tehnične kulture, intere- snih društev in drugih v delo celodnevnih šol, rezultati ni- so najboljši. Na celjskem ob- močju že dalj časa niso pov- zeli izkušenj različnih občin pri uvajanju celodnevnih šol. Tudi sedaj ne, ko se pri- bližuje začetek nove pet- letke. Glede na zastoj pri odpira- nju celodnevnih osnovnih šol in glede na mnoge zani- mive izkušnje pa bi kazalo dogovoriti nekaj osnovnih ciljev v prihodnjih letih. Strokovno gradivo bi lahko pripravil Zavod za šolstvo, organizacijska enota v Celju. Strokovna posvetovanja in pregled srednjeročnih ciljev pri razvijanju celodnevne šo- le navsezadnje spodbuja tu- di zakon. Morda bi v tem sklopu posebej veljalo oceni- ti, kako se osnovne šole nas- ploh povezujejo s krajevnimi skupnostmi in organizacija- mi združenega dela. J. V. MEJE ODPRTE ZA PRIJATELJE Gornja Savinjska dolina je žarela v soncu. Dan, da malo takšnih. In to je bil 15. avgust, dan graničarjev. Pri karavli »Savinjski partizan« v Logarski dolini polno gostov, vojakov, ■^ed njimi tudi Franc Leskošek. Pepca Kardelj, Andrej Marine, general major Ilija Raško- ^ič, Vinko Hafner, Janez Zahrastnik, Ivan Kramer, najvidnejši predstavniki mozirske občine in drugi. Tu je bila tudi osrednja republiška proslava dneva graničarjev, dneva v spomin na Ustanovitev KNOJ, 15. avgusta 1944. leta. Raporti in pozdravi, čestitke in najboljše želje, pa konec mnogih pohodov v spomin na Veliki dan čuvarjev naših meja. Tudi zaključek pohoda po stezah graničarjev. To je bil tudi dan, ko so mnogi sprejeli zaslužena odličja. Tako je komandant ljubljan- skega armadnega območja general polkovnik Franc Tavčar-Rok podelil priznanje Krajevni skupnosti Solčava, zatem enoti karavle »Savinjski partizan« pod vodstvom starejšega hodnika prve klase Velibora Lukoviča. Posebno priznanje je tej enoti podelil v imenu občine tudi predsednik občinske skupščine Mozirje Hinko Cop. Vojaki in mladi so ta dan s šopki svežega cvetja počastili spomin predsednika Tita. In ko je na slovesnosti o pomenu dneva graničarjev govoril polkovnik Silvo Banovec, je '^ed drugim poudaril, da so naše meje odprte za vse prijatelje, hkrati pa nepremagljivi zid sovražnika. M. BOZiC POGLEJMO NAOKROG SREDA, 13. AVGUSTA: Jimmy Carter je tudi uradno imenovan za kandi- data demokratske stranke. Pričakujejo, da se bo stranka strnila okoli Carterja in v novembrskih voli- tvah skušala premagati kandidata republikanske stranke Regana... Vrstijo se poročila o hudih bojih na tajsko-kampučijski meji, kjer si močne enote viet- namske vojske prizadevajo uničiti oporišča »rdečih khmerov« ... Hudo neurje je že drugič letos opusto- šilo predele severovzhodne Slovenije, še posebej Slo- venskih goric. Skoda bo presegla 400 milijonov din... Iz Crvene zastave poročajo, da bo novo domače vo' žilo Jugo 45 na tržišču v zadnjem četrtletju leta... V jugoslovanski zunanji trgovini je vendarle prišlo do pomembnih premikov, saj se popravlja razmerje med uvozom in izvozom. Samo iz dežel EGS smo v polletju uvozili za 10 odstotkov manj kot lani, izvoz pa se je povečal za 27% ... ČETRTEK, 14. AVGUSTA: Saudski princ Fahd je pozval vse arabske dežele naj se združijo v sveti vojni za osvoboditev zasede- nih arabskih ozemelj in ustanovitev neodisne pale- stinske države... S pismom iranskega zunanjega mi- nistra Gotbzadeha sovjetskemu zunanjemu ministru Gromiku, je prišlo do nove zaostritve v odnosih med Iranom in SZ. Iran ji očita vmešavanje v notranje zadeve, in izzivanje na mejah... Po pričetku krize v ameriški avtomobilski industriji, se ta širi tudi v Ve- liko Britanijo, kjer Leyjand, Vauxhall in Talbot poši- ljajo 50.000 delavcev na prisilen dopust. Napovedu- jejo tudi številne odpuste z dela. Osnovni problem so neprodane zaloge avtomobilov... Val stavk, ki je pred tedni zajel Poljsko, predvsem zaradi podražitev, se zlagoma umirja. Stavke so izključno socialne na- rave ... PETEK, 15. AVGUSTA Svoj praznik so danes proslavili jugoslovanski graničarji... V Ženevi se nadaljuje konferenca o pre- povedi širjenja jedrskega orožja. Predstavniki neblo- kovskih držav so na njej zahtevali, da se povečajo jamstva, da proti njim ne bo uporabljeno jedrsko orožje in da naj bi olajšali prenos tehnologije za izrabo jedrske energije v miroljubne namene... Julijska pro- izvodnja je bila v Sloveniji za 5,2% nižja od lanske julijske. Presežek proizvodnje v sedmih mesecih je tako v primerjavi z lanskim enakim obdobjem le še 2,5%. Težave so zlasti pri oskrbi s surovinami... V Franciji je silovito izbruhnila afera zaradi odkrite neonacistične dejavnosti policijskega inšpektorja Duranda, ki ga obtožujejo tudi za sodelovanje pri bo- lonjskem atentatu.... Egipt je zavrnil poziv Saudske Arabije k sveti vojni. SOBOTA, 16. AVGUSTA Namerno podtaknjen požar v dveh londonskih noč- nih lokalih je zahteval 37 žrtev. Policija raziskuje domnevno politično ozadje tega zločina... Zvezni izvršni svet je razpravljal o preskrbi in energetiki. Motnje v preskrbi je treba odpraviti, še zlasti kar za- deva preskrbo z osnovnimi živili in drugimi pomemb- nimi izdelki, so poudarili... Na Kitajskem se priprav- ljajo na zasedanje nacionalnega kongresa, kjer bo prišlo do pomembnih sprememb pri organizaciji vlade. Ostavko na svoje funkcije naj bi dal tudi Hua Guofeng. Spremembe so v skladu z usmeritvami h kolektivnemu delu in proti kopičenju funkcij... NEDELJA, 17. AVGUSTA Iz Tajske poročajo o vse hujših izgubah vietnam- ske vojske v borbah z »rdečimi Khmeri«... Bolivij- ski pučisti so opozorili cerkvene dostojanstvenike, da utegnejo zapreti nadškoda Manriqueja, češ da širi laži o množičnih ubojih v Boliviji. Poročajo, da se nasilje pučistov proti prebivalstvu nadaljuje... Reka Ganges je prestopila bregove in ogroža okoli 10 mili- jonov ljudi v 43 indijskih pokrajinah... Odstopil je južnokorejski predsednik Coj Kju Ha, ki je predal oblast generalu Cun Du Hvanu. Ta je znan po krvavih represalijah proti demonstrantom, obračunavanjih z opozicijo in dušenju vseh zahtev po demokratizaciji družbe... PONEDELJEK, 18. AVGUSTA: v Beogradu je pričela z delom konferenca svetov- nega združenja za mednarodno pravo, ki se je udele- žuje okoli 700 teoretikov in praktikov iz 48 držav... V Vikrčah pri Ljubljani je pričela delo politična šola za mlade družbenopolitične delavce. Pomembne oblike družbenopolitičnega izobraževanja se udeležuje okoli 500 mladih iz Slovenije, ki jim bodo predavali naju- glednješi družbeni in politični delavci... Poljski par- tijski voditelj Edvvard Gierek je preložil svoj obisk v ZRN zaradi negotovega položaja na Poljskem, kjer se še vedno nadaljujejo stavke delavcev. Ti so nezado- voljni z rastjo stroškov, slabo preskrbo in nizkimi pla- čami ... 15 arabskih dežel je sprejelo resolucijo, ki je odgovor na razglasitev Jeruzalema za izraelsko pre- stolnico. Egipt se tej resoluciji ni pridružil... TOREK, 19. AVGUSTA Izraelski komandosi so ob podpori ladij in letal- stva vnovič napadli libanonski jug, a so naleteli na močan odpor Palestincev in zaveznikov... V trčenju potniškega in tovornega vlaka pri Torunu na Polj- skem je izgubilo življenje 62 ljudi... Stavke na Polj- skem kljub pomirjujočemu govoru Edvarda Giereka ne pojenjajo. Iz Gdanska so se zdaj razširile še v Szcze- cin... 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 33-21. avgust 1960 LAKOTA PO REPROMATERIALU V GORENJU NESPORNI IZVOZNI USPEH Odpraviti nejasnosti glede pogojev gospodarjenja Torkova novinarska kon- ferenca na sedežu sestavlje- ne organizacije združenega dela GORENJE v Velenju si- cer ni mogla bistveno prispe- vati k razjasnitvi najtežjih problemov poslovanja v zao- strenih pogojih tekoče in vsakodnevne ekonomike. Vsa ta vprašanja so pretresa- li v Velenju tudi v družbi čla- na predsedstva CK ZKJ Sta- neta Dolanca, predsednika slovenskih sindikatov Vinka Hafnerja in člana predsed- stva CK ZKS Štefana Koroš- ca že prejšnji dan, v ponede- ljek, pri čemer so bili na nji- hovi mizi razprave navzoči tudi žgoči problemi energeti- ke, konkretno REK Velenje in Zasavje. Vsekakor so poslovni re- zultati v SOZD GORENJE za prvo polletje relativno ugodni, pa čeprav izredno škriplje pri oskrbi z repro- dukcijskim materialom, kar se je pokazalo prav prejšnji teden, v letošnjem polletju pa sicer že nekajkrat, prvič v februarju. Gre namreč za omejitve uvoza, od katerega pa so v Gorenju zelo odvisni, pri čemer lahko že drobna administrativna motnja v evidenci spremljanja fizič- nih tokov in ocenjevanja pla- čilne bilance, kah hitro zau- stavi delo v carinskem skla- dišču in Narodni banki. To pa lahko povzroči ustavitev proizvodnje zaradi pomanj- kanja reprodukcijskega ma- teriala, ki pod »zaporo« nato leži v carinskem skladišču. Tudi sicer Gorenje nima ni- koli zalog repromateriala, trenutno pa je stanje celo takšno, da ga ima največ za dva dneva. Sedaj delavci v Gorenju spet nemoteno delajo, če- prav ni nobene garancije, da bo tako tudi ves čas do skup- ščine samoupravne intere- sne skupnosti za ekonomske odnose s tujino, ki bo zase- dala prihodnji teden 28. av- gusta in bo o tovrstnih teža- vah tudi morala razpravljati. No, pa kakšnih drugih ga- rancij za življenje brez mo- tenj pri repromaterialu, četu- di za izključno dobro usmer- jene izvoznike, do konca leta ni pričakovati ob sedanjih veljavnih gospodarskih ukrepih. Zaostajanje v doseganju načrtovanega vrednostnega obsega v proizvodnji in fak- turirane realizacije za okrog 10 odstotkov v povprečju, je torej v sozdu Gorenje v naj- večji meri posledica izrednih motenj v oskrbi z reproduk- cijskim materialom in ome- njene nejasnosti okrog pogo- jev gospodarjenja, ki s svoji- mi kratkotrajnimi in hitrimi »sapami« onemogočajo pra- vočasno prilagajanje. Vseh zastojev v Gorenju kljub de- lu v prostih sobotah in osta-. lim prizadevanjem za nor- malizacijo proizvodnje, ni bi- lo mogoče več v celoti nado- mestiti. Velike omejitve pri uvozu reprodukcijskega materiala so preko zastojev v proizvod- nji posredno vplivale na ne- doseganje izvoznega načrta za prvo polletje, ki pa kljub temu z doseženimi 1368 mili- joni dinarjev predstavlja v primerjavi z lanskim pollet- jem porast za 63 odstotkov, pri tem pa se je uvoz za ena- ko primerjano obdobje po- večal za manj kot 13 odstot-- kov. SOZD Gorenje se je ta- ko povzpel v sam slovenski izvozniški vrh in sicer na 2. mesto. Določeni rezultati stabili- zacijskih prizadevanj so ra- zvidni tudi pri zaostajanju rasti porabljenih sredstev, indeks skoraj 122, za rastjo celotnega prihodka, indeks 123,6. Dohodek je sicer pora- stel za dobrih 32 odstotkov, vendar se to ni odrazilo z enakim ugodnim trendom v rasti čistega dohodka, kjer znaša indeks 125, predvsem iz razloga, ker izdatki za obresti še naprej nezadržno naraščajo. V delitvi čistega dohodka je enako prisotno stabilizacijsko obnašanje, saj so osebni dohodki v masi po- rastli za 18 odstotkov, med- tem ko se je akumulacija po- večala v primerjavi z lan- skim polletjem za dobrih 81 odstotkov. Pri tem pa še ve- dno znaša le 40 odstotkov le- tos načrtovane. Ustalitev je razvidna tudi pri stopnji za- poslovanja, ki se umirja. Po- prečni mesečni čisti OD na delavca je znašal v prvih še- stih mesecih letos 7.188 di- narjev in je za dobrih 18 od- stotkov večji kot lani, čeprav moramo upoštevati porast življenjskih stroškov, ki pre- sega omenjeni odstotek in gre v bistvu za upadanje realnih osebnih dohodkov. MITJA UMNIK ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ LJUBEČNA BO OPEKA DRAŽJA? Slovenski opekarji pred velikimi težavami \ Delovna organizacija »LJUBEČNA« je v letoš- njem polletju dosegla zavid- ljiv poslovni uspeh. Doseže- ni rezultati jo uvrščajo med vodilne v panogi in celo med najboljše v občini. Kljub zao- strenim pogojem gospodar- jenja so povečali proizvod- njo nad planirano. Tako so dosegli akumulacijo v pri- merjavi s čistim dohodkom 40,3%, čistega dohodka pa je ostalo preko 10 milijonov. S takim ostankom se doslej še niso mogli pohvaliti, je celo večji kot so ga bili pred leti vajeni ob letnem obračunu. Vendar pa ta 400-članski kolektiv s pesimizmom pri- čakuje konec leta. Njihova bojazen izhaja iz vedno po- gostejših podražitev energi- je. Cena plina se je v zad- njem času povečala za 57% in predstavlja vsak mesec dodatnih 1,350.000,00 din stroškov. Razlika med ceno mazuta in ceno plina po ka- lorični vrednosti je tako kar 28%. Tako je »LJUBECNA« še v slabšem položaju kot so tisti med slovenskimi ope-. karnami, ki uporabljajo kot energetski vir mazut. Predstavniki opekarn se- verovzhodne Slovenije so na zadnjem sestanku sredi av- gusta opozorili na vrsto pro- blemov, ki jih morajo rešiti skupaj s širšo družbeno skupnostjo. Opozorili so, da moramo cene opečnih izdel- kov čimprej popraviti, še po- sebej, če želimo, da bo Slove- nija obdržala sedanjo proiz- vodnjo. To je posebno po- membno ob podatku, da slo- venske opekarne krijejo le 57% vseh slovenskih potreb po opečnih izdelkih. Ostale količine pa dovažamo iz so- sednjih republik. Ta opeka pa je zaradi visokih prevoz- nih stroškov občutno dražja. Prav zaradi tega slovenski opekarji upravičeno zahte- vajo višje cene. Seveda so sa- mi že zdavnaj »postrgali« vse notranje rezerve. V glavnem delajo s petnajst let staro te- hnologijo. Kljub temu pa je njihova produktivnost na ravni zahodnih mazutnih opekarn. To pa predvsem po zaslugi storilnosti delavcev, ki delajo včasih tudi v nemo- gočih pogojih. Zaradi vztrajnega narašča- nja stroškov in zadrževanja cene opečnih izdelkov je vprašljiva tudi sedanja raven osebnih dohodkov. Ce pa se bodo zmanjšali tudi ti, bo problem še večji. Zlasti še zato, ker že sedaj težko zapo- slijo nove delavce, kajti delo v opekarnah ni tako, da bi privabljalo. Čeprav so v »LJUBECNI« v mnogočem še na slabšem kot drugi slovenski proizva- jalci opeke, upajo da bodo prebrodili težave. Veliko upov vlagajo v nove proiz- vode, ki jih razvijajo. Novi izdelki, prizadevanje delav- cev, štednja energije, so nji- hovi glavni stebri na katerih bo slonela tudi njihova uspešnost. MILAN BRECL LJUBNO OB SAVINJI DS IMA VELIK UGLED V perspektivi usmeritev v strojegradnjo Mlad je ta kolektiv. V pov- prečju star okoli 25 let. Tudi zato je močan, ambiciozen, ki se zaveda svojih nalog in nadaljnje poti. To je 126-članski kolektiv TOZD Kovinarstvo na Ljub- nem ob Savinji, kolektiv, ki od januarja 1978. leta dela v okviru delovne organizacije Železarne Ravne. »Odločitev za priključitev ravenskim železarjem ni bila slučajna. Že prej in ne samo ob koncu 1977. leta smo spoznali, da je naše mesto pri tistih, ki se srečujejo z železarstvom, predelavo ko- vin ... In ko smo se odločili za integracijo z ravensko že- lezarno, smo v njej videli tu- di svojo socialno varnost, prevzeli smo del proizvodnje matične delovne organizaci- je, dobili v njenem okviru in SOZD Slovenske železarne tudi zagotovilo po materialu, ki ga predelujemo, dobili smo skratka svoje pravo me- sto v okviru slovenskega že- lezarstva,« je poudaril pred- sednik delavskega sveta TOZD Kovinarstvo na Ljub- nem ob Savinji, Alojz Pečov- nik. Ljubenski kovinarji so v tej integraciji videli tudi svo- jo perspektivo. Zato so se drugače lotili dela in nalog. Bolj zavzeto. Ce so prej go- vorili in razpravljali le o osebnih dohodkih, so se zdaj z veliko vnemo lotili tudi prostovoljnega dela... Samo zato, da bi se čimprej posta- vili na svoje naloge, da bi čimprej končali veliko nalož- bo, ki je zanje v bistvu re- konstrukcija, pot za boljše in večje vlaganje lastnega dela v proizvodnjo. Zato bodo tu- di po gradnji nove, oziroma dodatne proizvodne hale, postavitvi novih strojev in drugega prevzeli mnoga opravila, ki so jih doslej zau- pali kooperantom. Poslej v proizvodnji mnogih izdelkov ne bodo ostajali na.pol poti. Osvajajo finalizacijo, še po- sebej zobatih vencev. Tako si ustvarjajo tudi pogoje za izvoz. »In ne samo to, naša usme- ritev je v strojegradnji, torej v proizvodnji delovnih stro- jev. Računamo, da bomo to stopnjo dosegli že v dveh najpozneje v treh letih,« je še dodal Alojz Pečovnik. Nova naložba, ki jo konču- jejo letos in jo bodo na slav- nosten način izročili namenu proti koncu leta, ko bo tudi proslava 360-letnice raven- ske železarne, bo veljala 84 milijonov dinarjev. V njej vi- dijo zrcalo svojega dela in hotenja. To je njihov ponos. In ko je beseda tekla o de- lu delavskega sveta in sa- moupravi v kolektivu, je Alojz Pečovnik dejal: »Naš delavski svet ima ve- lik ugled, avtoriteto. To, kar sklene, nekaj velja. To je za- kon za vse. Zavestna obvez- nost, ki jo čutimo na vsakem koraku. In pri vseh, oziroma veliki večini članov. Tak od- nos do skupnega reševanja problemov in odgovornosti do sprejemanja sklepov se čuti že v štirih samouprav- nih delovnih enotah, ki so organizirane po proizvo- dnem principu. Res je, ni vse najboljše, toda, bistveno drugačno je od prejšnjih let. Naši člani so navajeni, da delavski svet zaseda proti koncu vsakega meseca. Na teh sejah tudi stalno ocenju- jemo proizvodne rezultate. Zato pravzaprav vsak dan vemo, kje smo in kaj mora- mo napraviti, da bomo izpol- nili naloge. Del takšnega zavestnega dela je tudi naš ustalitveni program, ki zlasti opozarja na boljši izkoristek delovne- ga časa, na varčevanje z ma- terialom. To so namreč tiste točke, na katere lahko sami najbolj vplivamo. To so več kot konkretne naloge.« M.BOŽIC KONJICAMI O IZRABI DELOVNEGA ČASA Eden izmed najpomembnejših dejavnikov organizi- ranosti in učinkovitosti gospodarjenja je pokazatelj o izrabi delovnega časa in njegovi razporeditvi. Prav zato se je konjiški Izvršni svet odločil in svoji kadrov- ski službi naročil izdelavo ustrezne analize o izrabi delovnega časa v združenem delu občine Slovenske Konjice za lansko leto. Končno gre tudi za element, ki je še kako vključen v splošno stabilizacijsko naravnanost. Tako je na osnovi dobre analize o tej temi že lahko razpravljal Izvršni svet na seji prejšnji teden, tema pa je našla lahko ustrezno mesto tudi na partijski razpravi v ponedeljek, ko so konjiški komunisti ocenjevali družbenoekonom- ske in politične razmere v svoji občini. Poglejmo si nekaj karakterističnih ugotovitev in po- datkov iz konjiške analize o izrabi delovnega časa. Primerjava podatkov o opravljenih delovnih urah v gospodarstvu in negospodarstvu pove, da je razpolož- ljivi delovni čas v prvem primeru izkoriščen le 82,78 odstotno, v drugem pa 84,67 odstotno. Odstopanje je zlasti opazno pri bolezninah, kjer znaša odtotek izgub- ljenih ur v gospodarstvu zaradi bolezni do 30 dni, 3,89 odstotkov, v negospodarstvu le 1,74: pri bolezninah nad 30 dni pa sta ta dva odstotka 4,35 in 3,92. • Pozornost zbuja podatek, da so zaposleni delavci v gospodarstvu zaradi urejanja osebnih zadev med de- lovnim časom izgubili največ delovnih ur pri obrtni- kih, zdravnikih, na občini, sodišču, banki in šolah - vsega skupaj 20.284 ur, od tega samo za obrtnike in njihove storitve 12.374 delovnih ur. Analiza je ponudila še veliko drugih podobnih ugo- tovitev slabe izrabe našega delovnega časa in tudi naše splošne neorganiziranosti in slabe učinkovitosti. Skratka; ponudila je obilo priložnosti za ukrepanje, kajti vsi prav dobro vemo. da stabilizacija predvsem pomeni tudi red, disciplino in odgovornost. MITJA UMNlKy 33-21. avgust 1980 NOVI TEDNIK - stran 5 CBUE pO STAREM NAPREJ? ^ove pobude za delegatsko obveščanje po zaslugi Delegatovega poročevalca, glasila celjske finske skupščine za dele- gate, ki pa se ga v enaki meri poslužujejo tudi občinske ^oupravne interesne skupnosti ter Indok infor- Jnacij. je delegatsko obve- j^je v celjski občini dose- glo lep^ rezultate, ne pa takš- da bi bili z njimi zado- voljni vsi, zlasti pa tisti, ki jih je informacije spodbujajo k i^azmišljanju o delegatskem odločanju. Čeprav se po vsebinskem konceptu in tudi namenu Delegatov poročevalec in In- (jok informacije bistveno ra- zlikujeta, vendarle na koncu koncev tvorita celoto. Da bi na tem področju na- pravili korak naprej, da bi v večji meri uveljavili celovi- tost, učinkovitost in racio- nalnost delegatskega obve- ščanja, je občinska konfe- renca SZDL naložila poseb- ni komisiji nalogo, da prouči stanje in pripravi predlog koncepta skupnega delegat- skega glasila. To delo je bilo opravljeno in o njem so razpravljali ne sa- mo pristojni sveti in komisi- je pri občinskih družbenopo- litičnih organizacijah, mar- več prav tako predsedstvo ter izvršni svet občinske sbupščine. Četudi so se vsi strinjali, da predstavlja predlog kon- cepta skupnega delegatske^ ga glasila v občini solidno osnovo, s katero bi bilo mo- goče zasnovati delegatsko obveščanje v občini tako, da bodo informacije delegatom bolj pristopne, pre^ednejše, krajše, ne da bi pri tem trpe- la vsebina in podobno, ven- darle do sklepa o izdajanju skupnega glasila zaenkrat še ni prišlo. To pa seveda ne pomeni, da je korak na tem področju zastal. V tej zvezi se je med drugim pojavila za- hteva, da je treba tudi v pri- hodnje ločiti gradiva za in- formiranje od tistih, ki so nujni za delegatsko odloča- nje. Zato sta zlasti predsed- stvo in izvršni svet občinske skupščine menila, da morajo celovito gradivo za odloča- nje dobiti vsi delegati, če- prav seveda to ne pomeni, da bi se teh gradiv ne dalo po- sredovati v krajših oblikah, tudi v več variantah, zlasti zaradi sprejemanja odločitev in podobno. Tako se je iz teh in drugih razmišljanj uveljavil na seji izvršnega sveta predlog, da za izdajanje skupnega dele- gatskega glasila še ni napočil pravi trenutek. Navzlic temu' pa je podprl pobudo o na- daljnjem izpopolnjevanju dosedanjega sistema obve- ščanja, še predvsem delegat- skega. Tu bo nujno poiskati in uveljaviti nove oblike, za- to izboljšati kakovost obve- ščanja in se tako tudi po tej poti približati predlogu o iz- dajanju skupnega delegat- skega glasila. Čeprav bo šlo tudi v pri- hodnje vsaj na videz po sta- rem, lahko vendarle pričaku- jemo novih pobud tudi na tem področju. Misel o skup- nem delegatskem glasilu ni bila zavržena. Hvaležne so bUe tudi nekatere misli o \'sebini Indok Informacij, ki bi naj prav tako posredovale nekatera vpra&mja in opo- zarjale na probleme, s kateri- mi se srečujejo delegati v zborih občinske skupščine, v skupščinah interesnih skupnosti itd. Mish za boljše delo na po- dročju delegatskega obve- ščanja je bilo torej dovolj. Kako so in bodo te pobude sprejeli tisti, ki pripravljajo gradiva za Delegatov poroče- valec in Indok informacije pa bo pokazal čas, že bližnji, saj bosta že na začetku sep- tembra izšli kar dve številki Delegatovega poročevalca, morda ena celo s prilogo. Naj ta razmišljanja sklene- mo z ugotovitvijo, da izhaja Delegatov poročevalec že še- sto leto zapored in da je v tem času izšlo okoU sto šte- vilk tega glasila in nekaj nje- govih prilog. Indok informa- cije so mlajše za leto dni. Na- tiskanih je bilo 26 številk, vsaka v visoki nakladi 19.000 izvodov, medtem, ko ima Delegatov poročevalec pov- prečno naklado 5000 izvo- dov. M. BOŽIC ŠE 30 STANOVANJ Enoti za družbeno po- moč pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje je še po na- kupu 149 solidarnostnih stanovanj ostalo še nekaj razpoložljivega denarja. O tem so na zadnji seji razpravljali tudi člani izvršnega odbora skup- ščine Samoupravne sta- novanjske skupnosti in predlagali, da bi z razpo- ložljivim denarjem zgra- dili še trideset solidar- nostnih stanovanj. Ta sta- novanja naj bi dobih tisti prosilci, ki so se prijaviU na natečaj za pridobitev soUdamostnih stanovanj v letu 1979, pa niso bili uvrščeni na predlagano prednostno Usto prosil- cev. O tem predlogu izvršnega odbora bo v septembru sklepala skupščma Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celie. CEUE: OBNOVA CESTE NA OSTROŽNO Prvi dan tega tedna so pričeli z obnovo Ceste na Ostrožno. Gre za dolžino okoli 800 m in za akcijo bo stala okoli dva milijona dinarjev. Ta cesta je dobila svoj prvi asfalt septembra 1954. leta, zatem so jo velikokrat zakrpali, toda. zdajšnje stanje je bilo taksno, da so morali cesto prekopati, oziroma v celoti od- straniti stari asfalt in na novo podlago položiti novega. Dela bodo potekala v dveh fazah, sicer pa bi naj bila gotova pr»'e dni septembra. MB SOLIDARNOSTNA STANOVANJA 149 JIH 80! Predlog liste je pripravljen Septembra leta 1979 so v Celju objavili natečaj za pri- dobivanje najemnih stano- vanj zgrajenih iz sredstev družbene pomoči. Natečaj je trajal 30 dni in v tem času je samoupravna stanovanjska skupnost prejela 378 vlog za dodehtev tako imenovanih solidarnostnih stanovanj. S tem se je pričelo za komisijo za dodeljevanje solidarnost- nih stanovjmj in za odbor za družbeno pomoč pri stano- vanjski skupnosti obsežno delo, ki so ga zaključili šele letos pred pričetkom počita nic. Kajti sleherno vlogo, ki so jo oddali prosilci za dode- litev soUdamostnega stano- vanja, so člani obeh teles skupaj s člani borčevske or- ganizacije, krajevnih skup- nosti in drugimi temeljito preverjali. Na ta način, torej s konkretnimi ogledi stano- vanjskih razmer prosilcev, sta končno lahko omenjena komisija in odbor izdelala predlog prednostne liste, na kateri so dejansko imena ti- stih prosilcev, ki živijo v naj- težjih stanovanjskih razme- rah. Na predlogu prioritetne liste je tako 149 prosilcev, dokončno pa bo o njej skle- pala skups^čina Samouprav- ne stanovanjske skupnosti v septembru. Med 378 vlogami, ki sta jih prejela v obravnavo odbor za družbeno pomoč in komisija za dodeljevanje solidarnost- nih stanovanj, je bilo precej takšnih, ki so bile zelo po- manjkljivo napisane in jih podpisniki tudi po zahtevku stanovanjske skupnosti niso dopolnili. V mnogih prime- rih so zatajile delovne orga- nizacije, ki so dale premalo podatkov o svojem delavcu. ki je zaprosil za soUdamost- no stanovanje. Skratka, med vsemi dospelimi prošnjami je bilo mnogo pomanjkljivih ali takšnih, ki niso ustrezale razpisnim pogojem za dode- litev solidarnostnega stano- vanja. Zato so jih člani odbo- ra in komisije iz nadalnje obravnave izločili. Ostalo je še 266 vlog prosilcev, ki so ustrezali pogojem za dodeli- tev soUdamostnega stanova- nja in o teh so se nato člani odbora in komisije odločali na podlagi preverjanja njiho- vih stanovanjskih, zdrav- stvenih in socialnih razmer. Tako so izoblikovah predlog o dodelitvi 149 solidarnost- nih stanovanj. Med njimi je 24 upokojencev, kar je veli- ko več kot prošnja leta. Na prednostni listi so tudi trije invalidi oziroma njihove družine, ki bodo dobili soh- damostno stanovanje. Na stanovanjski skupnosti pa ugotavljajo, da je med invali- dnimi osebami še premalo prosilcev za dodelitev soli- darnostnih stanovanj. Ob njih je na predlogu prednost- ne liste še pet delavcev, za- poslenih pri obrtnikih in pet borcev NOV. Kot smo že omemli, bo o predlogu pripravljene pre- dnostne liste sklepala skup- ščina samoupravne stano- vanjske skupnosti. Ob tem se bo tudi izrekla o predlogu izvršnega odbora, da bi 117 prosilcev, ki jim sedaj niso mogli dodeliti sohdamostne- ga stanovanja, kljub težkim stanovanjskkn razmeram, uvrstili na prioritetno listo za dodehtev solidarnostnega stanovanja v prihodnjem ob- dobju. DAMJANA STAMEJCIC AFRIKA, AFRIKA PREN€>ČIŠČE SI MORATE PRESKRBETI SAMI PIŠE. JOŽE VOLFAHD 16 Prsv v teb dndtjeKoagopraznoval dviKJsetletnKO neodvisoosti. To je bilo 15. avgusta, je za afriške čeiele paJetje 1960 čas, ko je največ mladih atrUSdb držav - bivših kolonij, jmdo- bilo neodvisnost Nisem imel natanč- ne piredstave, kaj me čaka v glavnin mestu Konga. VBrazzavillu^ glavnem mestu Konga, s pnbližno tristotisoč prebivalci se je boeing spustil pozno v noč. TTežave pa so se začele že v letalu. Potoval sem z ažriško-irancosko družbo Air AAiqu€. Povprašal sem, kako bo s prenočiščem v meni povsem neznanem mestu. Pričakoval sem po- doben odgovor, kot ga dajo evropske in druge svetovne letalske kompanije. Po vsefe pravihh bi mi namreč marali zagotoviti prenočišče, saj ni bilo nobe- ne druge zveze za BanguL Leteli pa smo od pol štirih popoldne. Na letel- sko stezo letališča Majra-Maya smo se spustih nekaj po deseti uri zvečer. Ve- del sem, da bom zelo t^o našel kakš- no prenočišče. Vendar prijazna ste- wardesa ni mogla povedati nič določ- nega razen tega, da me je seznanita, da nas bo vBrazzavillu pričakal predstav- nik njihove družbe. Z njim se naj bi pač zmienU, kako in kaj. Toda, je doda- la, kolikor jaz vem, v Afriki potnikom še ne zagotavljamo prepočišč, če ne ujamejo zvez. Kaj sedaj? Odločil sem se, da takoj po pristanku nemudoma poiščem uslužbenca Air Afrique in se vendarle dogovorim glede prenočeva- nja. Ne bi bilo ravno prijetno, sem si mislil, ob polnoči ali celo neksQ čez sredi Brazzavilla iskati primeren hotel. Nisem tudi spregledal, da letališča v glavnem postavljajo daleč stran od metropol. Pomislil sem še na eno možnost Morda bi lahko sredi noči poskusil z ambasado. Toda to je bila majhna možnost saj opolnoči tudi v Afriki že počivajo. Kaj ne bi na ambasadi? Francoski pilot (vsa letala na afri- ških linijah pik>tirajo beld, ostalo osebje pa je činsko, večinoma izšolano vF^andjOnasje zelo varno popeljal aa zemljo. Moram priznati, da sem samo v dveh ah treh primerih začutil trde, ne ravno vame pristanke. V večini pri- mesrov pa so afriške letalske družbe urejene - vs^ če potnik sodi po prijaz- nosti in strežbi v jeklenih ptičih. Komaj smo se potniki vsuh iz letala, že sem z očmi iskal predstavnika Air Afrique. Dobil sem ga in mu razložil. da pač naslednje jutro letim za Bangui. Ne vem, kje naj prenočujem. Pa si kar sam odgovorim, a tako, da me je moža- kar slišal, da bi morda kar pciiakal na letališču. Ničkaj zgovorno mi je razla- gal: Veste, tu ni Evropa. Se boste mo- rah sami znajti. Vendar v mestu ni niti enega hotela, kjer bi vas lahko sprejeh. Vse je polno. Ne vem, kako vam lahko pomagam. Tu, na letahšču, tu vam ne priporočam, da ostanete. So komarji, tudi varno ni najbolj. Ah bi se vendarle lahko ka^j storilo, vprašam. Bom videl. Ko boste uredUi obmej- ne formahiosti, se oglasite pri meni. Tu v letaUški zgradbi imamo svoje pi- sarne. Nekaj upanja mi je ponudil. Ostal sem miren in hladen, skorajda ravno- dušen. Se mi je zdelo, da bi afriška pot kar preenostavno minila, če ne bi mo- ral odvozlati vsaj enega večjega za- pleta. Nct, nisem pričakoval, da jih bo prav aa koagoškem letališču največ. Zgrad- ba na letališču Majra - Maya se ne mo- re pohvaliti niti s pit^tomostjo niti z lepoto. Pred vojaki in cariniki se nas je trlo vsag osemdeset in nič ni kazalo, da bi zaradi nas kaj bolj hiteh. Nasprotno. Obvezne formularje smo sicer hitro iz- poinjevalL Toda vojaki so bih pri pre- gledih prtljage natančni in so si najbrž sproti kovah načrte, koga si bodo med potniki izbrah za žrtev pri natančnej- ših pregledih. Nenadoma sem pri mej- ni kontroh zagledal uslužbenko Air Ahrigue. Izdajala jo je oznaka na uni- formi Prebral sem ime in seji približal . z vprašajyem: Gospa Keita, ah mi lah- ko pomagate? Tu\inske m nieha- nične. l'r\a. k(i\inska, .še IŠČI' svoj lastni proi/ vodili program, trenutno pa la/vija s<>dt>lovanje s Feioinoto i/ Si'!iiic-t> in Kino C\'l|c. N(>\a im-ha- iiiciia dtlaviiii-a pa ho go- tovo ia/\t'S(liia precJ v.sein tiste .šmaiske ol)<'a- ne. ki so lastniki motoi- nih vo/il Kajli v njej bo do'Opravljali tako j>opia vila kmetijskih strojev in avtomobilov, kot tudi ti- hnične preglede Zastavi nih vo/il. V okviru nalo/ Ih' v obe di'lavnic-i so v Kmetijskem kombinatu \ Šmarju /gradili tudi so- dobno trgovino / re/erv- niini deli /a kmctijsk«) mehani/aeijo in /a pro- gram Zastavinih \'o/il. DS MOZIRJE IN PRESKRBA POVEZOVANJE TRGOVINE Skupna pota zadružne trgovine in Savinje Stara, zelo stara pobuda o povezovanju trgovine v mo- zirski občini dobiva v zad- njem času vse bolj jasne obrise. Trenutno stanje ni zadovo- ljivo. Je razdrobljena, eko- nomsko šibka in zato nespo- sobna za večje posege. Čeprav tudi zdajšnja misel o povezovanju trgovine, si- cer pa med trgovsko dt.'jav- nostjo Zgornjesavinjske kmetijske zadruge in trgov- sko delovno organizacijo Sa- vinjo, še nimajo končnega predloga, je vendarle že tako daleč, da je pripravljenost za skupno pot močnejša od drugih, še vedno odprtih vprašanj. Ko je beseda tekla o pove- zovanju Savinje in zadružne trgovine, so predvsem pou- darili poznejše pogoje za boljšo in racionalnejšo orga- nizacijo maloprodajne mre- že, tudi ob specializaciji pro- dajaln in večji izbiri blaga. zatem večjo moč združene trgovine za nove naložbe, boljše zaposlovanje in lažje reševanje kadrovskih vpra- šanj, večjo socialno varnost zaposlenih, ' enotnejši in uspešnejši nastop do dobavi- teljev blaga, skupno reševa- nje in koriščenje skladiščnih prostorov, lažje reševanje fi- nančnih vprašanj, večji vpliv na bodoči razvoj trgovine v občini in še in še. Skratka, na prvem mestu je vloga in na- men trgovine, naloga, ki jo ima do potrošnikov zaradi dobre preskrbe. Gre torej za mesto in položaj trgovine v občini na ^ploh, za njeno moč, večjo uveljavitev. Vse drugo je podrejeno osnovne- mu cilju. Tudi prihodnja or- ganiziranost. V tej zvezi sta se v času prve razprave pojavila dva predloga. Gre za izločitev tr- govske dejavnosti od zadru- ge in za ustanovitev, skupaj s Savinjo, nove trgovske de- lovne organizacije, oziroma za priključitev sedanje Savi- nje v zadružno temeljno or- ganizacijo za trgovino. Ce opozorimo na osnovni pomen povezovanja, potem prihodnja organizacijska oblika ni tako pomembna, četudi je seveda ne kaže pod- cenjevati. Toda, naj bo takš- na ali drugačna, v vseh pri- merih naj bo začetek boljše- ga dela, uveljavljanja moč- nejše trgovine v občini, enot- ne in dovolj močne, da bo našla ustrezno mesto tudi v eni ali drugi sestavljeni orga- nizaciji združenega dela, bo- disi pri KIT v Ljubljani ali MERX v Celju, ali morda pri obeh. O predlogu za povezovanje trgovine v mozirski občini bo te dni razpravljala poseb- na komisija, ki bo pripravila tudi stališča za uresničitev načrta. M. BO21C PLAVALNI USPEH JOŽETA TANKA OD UMAGA DO KOPRA Borba s soncem, valovi in meduzami »Joj, moje roke!« To so bi- le prve besede celjskega plavalca, sicer zaposlenega v Kovinotehni, Jožeta Tan- ka, ko je v soboto, 9. avgu- sta 1980 ob 17.44 uri po enaj- stih urah in 24. minutah plavanja pristal v povsem praznem koprskem zalivu. Na pomolu je bila zbrana skupina Celjanov in dva, trije domačini. Bil je to pre- skromen sprejem za plaval- ca, ki je dosegel uspeh, o ka- terem bomo še govorili, saj je v eni etapi preplaval kar 32 kilometrov ali natanko toliko, kot menda še doslej noben slovenski plavalec. Znameniti jugoslovanski in svetovni plavalni marato- nec Veljko Rogošič iz Splita, je pred startom poslal Jožetu Tanku naslednji telegram: ŽELIMO VAM DOBRO MORE I USPJEH - SUDAC IZ SAVEZA NIJE POTRE- BAN - VELJKO ROGOSiC Jože je uspeh dosegel, ker je zmogel dolgo pot po mor- ju, medtem ko morje vso pot ni bilo dobro. Najtežje je bilo že po osmih kilometrih iz Umaga, ko je Jože »zašel« v pravi roj meduz in ga je okoli 15 tudi oplazilo po vsem tele- su ter drugič pri Piranu, za- radi menda tudi do dva me- tra visokih valov, ko so on in njegovo spremstvo več kot uro »stali« na enem mestu in bolj šli nazaj kot naprej. Pre- magali so tudi te težave in v poznih . popoldjgLUskih iira^ dosegli uspeh. Zdravnik Ja- nez Tasič, ki je tudi pridno snemal ves maraton, je ob prihodu dobesedno povedal: »Mi v čolnu smo imeli med potjo večjo tremo, kot Jože v vodi. Vse je kljub težavam odlično zmogel«. Pokrovitelji oziroma bolje povedano financarji Jožeto- vega plavalnega maratona so bili: Elektroinstalacijska obrt- na delavnica Milivoj Stoko- vič iz Kopra, Elektroinstala- terska obrtna radnja Živo- mir Radoslavljevič iz Beo- grada in Kovinotehna Celje. Ekipa, ki je spremljala Jo- žeta Tanka: Edi Koren, vodja, Janez Tasič, zdravnik, Branko Pla- nine in Emil Hajnšek, voznik čolnov ter potapljač in Du- šan Milenkovič, spremljeva- lec. Do Portoroža sta celjskega plavalca spremljala tudi dva čolna iz Umaga, ki sta lani spremljala našega Veljka Rogošiča na poti iz Italije v Jugoslavijo: Jure Radovčič, tajnik umaške zveze za tele- sno kulturo in Tulio Medica, tajnik turističnega društva in jadralnega kluba Alba- tros. Celjska ekipa je prispela v Umag ponoči iz petka na so- boto in prespala v šotorih ob morju. Zaradi bližnjega dis- co kluba, kjer je bila do 3. ure zjutraj razgrajajoča glas- ba, je bilo spanje, in počjiva- nje bolj slabo. Neugodno pa so na posadko vplivali tudi valovi, saj je bilo morje zara- di petkovega večernega neurja močno podivjano. Jutro v soboto je bilo pri- merno za start. Morje se je umirilo. Temperatura vode je namesto petkovih 27 sto- pinj bila 25 stopinj. Na po- molu v Umagu je bila samo celjska posadka in dva do- mačina, ki sta z metlami in vedricami čistila obalo. Ne- kaj minut pred šesto uro je slekel modro trenerko. Telo je premazal z zaščitno kre- mo, zmočil očala, pogledal naokoli in se pognal v zelen- kasto vodo. Začela se je utru- jajoča pot... Zdravnik Janez Tasič: »Med plavanjem bo po po- trebi dobival samo vitamin- ske koktejle in soli. Jože je drugače zdrav in sposoben za velike napore. Prepričan sem, da se bo vse dobro kon- čalo.« Posadka je kmalu izginila za umaških turističnim nase- ljem Katoro... Popoldne smo bili v Ko- pru. Ob 17.44 uri se je Jože Tanko dotaknil pomola v ko- prskem zalivu. - Joj, moje roke! - Dolga je bila, dolga! - Strašno se je vleklo! - Kakšni valovi! - Prišel sem v jato meduz in nisem prišel ven! - Roke imam, kot bi bil sto let star! - V Piranu je bilo najtežje, drugače bi prišel vsaj dve uri prej! - Kot posebnost med pla- vanjem je omenil nesnago našega morja. - Leve roke sploh ne ču- tim! To so prvi stavki, ki jih je po prihodu na cilj izrekel utrujen, vendar nad dosež- kom vesel, plavalec Jože Tanko. Zdaj bo teden dni prebil z družino na dopustu v Jago- dju, potem pa se bo začel pri- pravljati še za dva velika pla- valna maratona v letošnjem letu: 7. septembra bo startal na državnem prvenstvu na Hva- ru (16 km), koncem oktobra pa bo poskušal preplavati Sueški kanal. Načrti? Med drugim bo prihodnje leto poskušal preplavati raz- daljo od italijanskega mesta Grado do Umaga v razdalji 40 kilometrov. To je velik in lep uspeh celjskega plavalca Jožeta Tanka, ki zasluži kaj več, kot samo prijateljski stisk roke. Čestitke zaslužijo tudi prija- telji spremljevalci. TONE VRABL LANI OBRAVNAVANIH 553 PRIMEROV v letu 1979 je bilo pri so- dniku za prekrške v žalski občini obravnavanih 553 pri- merov kršitve predpisov zo- per javni red in mir. Kljub temu. da tovr.stne prekrške rešujejo prioritetno in dokaj ekspeditivno in kljub poo- j-treni kaznovalni politiki, saj so denarne kazni znatno viš- je kot leta poprej, je bilo pre- krškov 38 več kot leto po- prej. V 21 primerih je bila izrečena zaporna' kazen. Opaziti je, da je število to- vrstnih kršiteljev še vedno v porastu. Prostostna kazen je bila izrečena predvsem zara- di potepu.štva, beračenja, predrznega ali nasilnega ob- na.šanja. . T. TAVČAR PLAVANJE ŠE ENKRAT Strokovni svet za športno rekreacija pri ZTKO priprav- lja v nedeljo, 24. avgusta dru- go trim akcijo plavanja, ki bo na ljudskem kopališču v Ce- lju od 8 do 12 ure. Tudi to- krat bodo morali udeleženci preplavati določeno progo, katere dolžina je odvisna od starosti in spola udeleženca. Vstopnina na kopališče bo v nedeljo samo 10, din Ko je Jože Tanko priplaval v Koper po 32 km dolgi progi iz Umaga, je bil precej utrujen. Bolela ga je leva roka, peklo od meduz. Sicer pa mu je vseskozi uspešno pomagal dr. Janez Tasič (desno), ki ga je spremljal med potjo in ima tudi veliko zaslug, da je Jože »spel. poto: TONE VRABL V6ESEDI IN SLIKI TUDI KANALIZACIJA V NAZARJU Pravzaprav je industrijsko sredi.šče Gornje Savinjske in Zadrecke doline, Nazarji>. (-no samo veliko gradbišče. Tik pred otvoritvijo sta pomembni naložbi v okviru delov- nega kolektiva Lesne inriustnje Gorenje Glin. Gre za oplemenilnico ivernih plošč in /a žagalnico Pod streho jc nov kulturni dom, ki bo hkrati večnamenski objekt in v teku so dela za položitev kanalizacije (na sliki). Pa tudi sicer je treba zapisati, da so se v mozirski občini, v okviru drugega .samoprispevka, odločili za gradnjo primarne ka- nal i/ac i jske mreže na trikotniku Mozirje- Nazarje Rečica. MB Foto: T.Tavčar nova stanovanja na uubnem _ Zdaj, ko so izročili ključe trinajstim družinam, ki so dobile stanovanja v novem bloku na Ljubnem ob Savinji (na sliki na levi), je seveda pozabljena vsa slaba volja, ki je spremljala mnoge ljudi zaradi zamude, ki je nastajala pri teh delih. Poleg prvega trinajststanovanjskega bloka, zdaj stoji še drugi. Prišel je s skoraj enoletno zamudo. Toda, zdaj je tu in v njem je šest stanovanj kupil kolektiv Kovi- narstva, tri stanovanja so last solidarnostnega sklada, dve od Vegrada itd. Tako na Ljubnem nastaja nova in lepa stanovanjska soseska, v kateri prevladujejo sicer indivi- dualne hiše. MB DOM SLO V ŽALCU RASTE Dela pri gradnji novega doma SLO v Žalcu potekajo po načrtih. V prvem delu, kjer bodo dobili prostore občinska gasilska zveza Žalec in GD Žalec bodo kmalu končana. Foto; T. TAVČAR V ŠKOFCAH PRI LAZIŠAH KMEČKI PRAZNIK V Skofcah, malem zaselku v bližini Rimskih Tophc bodo v nedeljo priredili kmečke igre. Tekmovali bodo v mlačvi s cepci, v košnji otave in pripravi stelje. Seveda bo vsemu sledilo tudi veselje, ki so ga ljudje po truda polnem delu potrebni. SLAB VETER ZA JADRA Drugo regato za klubsko prvenstvo Društva za šport n-^' vodi NIVO Celje v jadranju na deski je motilo skoraj popolno brezvetrje, tako da je moralo 24 tekmovalcev več kot dve uri čakati na začetek tekmovanja. Izenačenost med tekmovalci je bila tokrat izredno velika, saj sta si prvo mesto delila Ivan Srebot in Srečko Forte, tretje pa Milan Koren in Branko Tanjšek, Rudi Kajtner pa je bil peti. Naslednja regata bo že v soboto 23. tega meseca. Član sekcije za jadranje na deski Nivo Celje Marjan Kolar pa se je udeležil odprtega prvenstva Katora, kjer je zmagal. F. P ^33-21. avgust 1980 NOVI TEDNIK - stran 7 Predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj je pilotoma LK Ptuj Krepflu in Cestniku izročil velik prehodni pokal maršala Tita za osvojeno prvo mesto na 23. jugoslovanskem aero-rallyju. Zaključni del tega tekmovanja je bil letos v Celju, kjer sta v zadnji etapi zmagala Celjana Peter Karner in Zan Pižorn, ki sta v skupni uvrstitvi zasedla deveto mesto Bogat in pester program je na letališče v Leveč privabil okoli 30.000 ljudi, ki so uživali v zračnih vragolijah vojaških in športnih pilotov, radijsko vodenih modelov in padalcev. Na sliki je zračni posnetek dela vzletne in pristajalne steze ter množica gledalcev pred letališkim poslopjem. MITING, KOT ŽE DOLGO NE Lepše proslave 50-letnice Aerokluba Celje, kot je bila v nedeljo na letališču v Levcu, si skoraj ne moremo zamisliti. Okoli 30.000 obiskovalcev, kakih 100 različnih letal, približno 50 padalcev in vrsta gostov iz cele Jugoslavije je počastila ta praznik celjskih letalcev. Prireditev se je pričela pravzaprav že s prikazom dejavnosti modelarjev, ki so vešče vodili svoje majhne letalske mo- dele v zraku, tako da je marsikdo pomi- slil, da se bodo zdaj zdaj zaleteli. Skok padalcev in njihov pristanek je bil znak za fanfare, ki so označile uradni pričetek proslave, na kateri je najprej spregovoril predsednik Aerokluba Celje Tone Je- lenko. Zatem je bila slovesna razglasitev rezultatov 23. aero-rallyja, predsednik predsedstva SR Slovenija Viktor Avbelj pa je predal zmagovalcema velik preho- dni pokal maršala Tita. Poveljnik voja- škega letalstva in protiletalske obrambe generalpodpolkovnik Stevan Roglič pa ; je celjskemu klubu, kot prvemu v drža- vi, podelil zlato plaketo Vojaškega letal- stva in protiletalske obrambe. j Po uradnem delu proslave se je letal- ] ski miting pričel z nastopom domačega \ šolskega letala Galeb, ki je prikazal svo- ] , je velike sposobnosti. Sledila so jadral- | na letala, pa stara vojaška letala Aero 3 I in novejše domače letalo UTVA. Ko je napovedovalec na prireditvi na- povedal akrobacije v zraku, je med gle- dalci završalo. Upravnik Aerokluba Ce- lje Peter Karner je z letalom ZLIN poče- njal v zraku prave vragolije in marsika- teremu gledalcu je zastal dih ob raznih likih, ki jih je ta preizkušeni športni pi- lot počel v zraku. Nič manj ni navdušil veteran celjskega letalstva Maks Arbaj- ter, ki je z jadralnim letalom^ BLANIK dokazal, da je še vedno mojster med mojstri. Marsikdo, ki je videl na letališču krhko maketo potniškega letala DC-9, ni verjel, da lahko tudi leti. Njen kon- struktor modelar Marjan Mencinger iz Lesc, ki je porabil okoli 3000 ur, da jo je sestavil in jo potem še dve leti preizku- šal in dopolnjeval, pa je dokazal, da to letalo lahko pristane tudi na travnati po- vršini. Med vojaškimi letali je glavna pozor- nost veljala reakcijskemu letalu MIG- 21, ki je nad letališče pripeljal z nad- zvočno hitrostjo. Toda tudi nastop letal domače proizvodnje^ to je kraguljev in jastrebov je navdušil večtisočglavo množico na letališču v Levcu. Miting so sklenili padalci, ki so prika- zali zračni desant. Zal niso mogli izvesti tako imenovane zvezde v zraku. Tudi balon, kljub vsem naporom ni uspel po- leteti. No, kljub vsemu je bil nedeljski letalski miting enkratno doživetje in Ae- roklubu Celje lahko čestitamo tako za njihov jubilej kot za odlično organizaci- jo prireditve. Več o zgodovini kluba pa bomo pisali v prihodnjih številkah. Tekst: FRANCEK PUNGERCIC Slike: DRAGO MEDVED Tudi jadralna letala, ki so sodelovala na mitingu, so navdušila gledalce, še posebej s svojo krhkostjo ia eleganco. DC 9 na letališču v Levcu ? Ne, samo maketa tega potniškega letala, ki je tudi vzletela in varno pristala tudi na travnati površini. Reaktivno vojaško letalo MIG 21 je zvočni zid prebilo sicer izven ^ letališča, veadarje kljub temu bilo glavna atrakcija mitinga. Na mitingu je nastopilo okoli 50 padalcev, ki so prikazali vrsto veščin v zraku. Na sliki je padalec s padalom KRILO, ki ima izredne jadralne zmož- nosti in ga proizvajajo tudi že pri nas v tovarni KLUZ. Tudi celjski padalci že imajo nekaj takih padal. Modelarji so pri celjskem Aeroklubu najbolj mno- žični in zato tudi uspehi ne izostajajo. To so doka- zali tudi na mitingu, kjer so pokazali vrsto mode- lov, ki so jih mladi modelarji izdelali sami in s katerimi so že nastopili na raznih tekmovanjih. 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 33-21. avgust 198o KONJIŠKA GODBA NA TIROLSKEM Godba na pihala iz Slo- venskih Konjic rada zai- gra ne samo doma, tudi drugod. Tako je pred kratkim gostovala pri po- brateni godbi v Izoli, pre- tekli teden pa je bila v go- steh v Virgenu, turistič- nem kraju Vzhodne Tirol- ske v Avstriji. Tja jo je povabila tamkajšnja god- ba, ki je praznovala 160- letnico. Temeljito pripravljeni godbeniki so pod vod- stvom kapelnika Lojzeta Kranjčana izvedli celove- černi koncert, ki je nav- dušil tisoč in več obisko- valcev. Aplavz je bil dokaz, da uživa naša glasba v svetu veliko spoštovanje in ugled. KONRAD SODIN KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA KNJIGAM DOBRO KA2E Doslej že 266.454 inventamih enot Krivico bi naredili delav- cem v knjižničarstvu celj- ske občine, če bi trdili, da se je razvoj knjižničarstva pri- čel šele z ustanovitvijo kul- turne skupnosti. Res pa je, da je z njenim nastankom dobilo tudi knjižničarstvo polet, ki v zadnjih letih be- leži vzpodbudne rezultate. Zelo pomembno ]e bilo združevanje sredstev in ka- drov. Pred leti ustanovljena Osrednja knjižnica s seda- njim imenom Edvard Kar- delj, je pomenila v razvoju knjižničarstva, predvsem pa z vidika zmanjševanja razda- lje med knjigo in bralcem, skoraj revolucionarno delo. Uvedba družinskih izkaznic, brezplačna izposoja knjig v nekaterih oddelkih, novosti za mlade bralce, načrtno zbi- ranje in ponudba marksistič- ne literature - vse to je pripo- moglo, da so bralci pričeli pogosteje prihajati v oddel- ke knjižnice in pogosteje se- gati po knjigah. Poglejmo nekatere rezul- tate v letošnjem prvem pol- letju, ki smo jih prejeli pred dnevi; število vpisanih bral- cev se je v primerjavi z lan- . skim letom dvignilo za 16 odstotkov, število izposoje- nih knjig pa je večje za 9,8 odstotka. V prvem polletju se je vpisalo na družinske iz- kaznice 7.554 bralcev. Načrt je bil za celo leto 6000 bral- cev, tako da je ta številka presežena že v prvem pol- letju. Na domu so bralci prebrali 164.037 knjig, v čitalnicah pa 68.581 knjig, kar je za 29 od- stotkov več kot lani, pri pre- branih knjigah na domu pa ta podatek pomeni celo 70 odstotkov. Število izposoj bi bilo še večje, če bi knjižnica imela na voljo več knjig. Pred leti ni bilo dovolj denarja, da bi kupovali večje števdlo ena- kih primerkov. To velja zla- sti za družboslovno literatu- ro, saj je zanjo veliko povpra- ševanje, zlasti po uvedbi po- sebnega oddelka, kjer naj- večkrat iščejo knjige dijaki in študentje, predvsem tisti, ki študirajo ob delu. 'Na videz mimo in tiho de- lo za zidovi knjižnice, pa ob temeljitem pogledu v podat- ke spremeni svojo podobo v dinamično in novosti polno življenje. Obdelati je bilo tre- ba na tisoče enot. Oddelek za raziskovalno delo je obdelal skoraj 3000 enot za doku- mentacijo Celje v časopisju, opravil pa je tudi druge nalo- ge za Indok. Dopolnjevali so tudi bibliografsko gradivo o celjskih piscih, potem so tu še posebne zbirke, geograf- ske karte, muzikalije in drugo. Zelo pomembno je tudi delo krajevnih knjižic. Zdaj delujejo v Vojniku, Smart- nem v Rožni dolini, na Dobr- ni in v Storah, pripravljajo pa tudi knjižico v Trnovljah, ki naj bi pričela z delom v septembru. V vseh krajevnih knjižnicah so v letošnjem prvem polletju vpisali 987 novih bralcev, ti bralci pa so obiskali knjižice 3.840 krat in si izposodili 8.824 knjig, kar je v primerjavi z lanskim le- tom kar za 43,3 odstotka več. Iz teh podatkov lahko vidi- mo, da narašča število bral- cev, tudi vedno več knjig gre med bralce, pa tudi glede števUa novih knjig ne bi smeli biti preveč nestrpni. Ne smemo pozabiti tudi dej- stva, da knjižnica težko na- domešča sredstva, ki so na- menjena za nakup novih knjig, saj sami dobro vemo, kako naraščajo cene in da knjige niso poceni. Vsekakor so omenjeni po- datki vzpodbudni. Cas pa bi tudi že bil, da bi se končno na celjskem dogovorili o ustreznem načinu sofinanci- ranja ustanove, kjer 40 od- stotkov uslug koristijo bralci izven celjske občine. D. MEDVED ORGELSKI KONCERT V okviru poletnih prireditev je bil v petek, 15. avgusta v celjski Opatijski cerkvi orgelski koncert, ki sta ga izvajala flavtist Fedja Rupel in orgelski mojster Hubert Bergant. V prvem delu programa sta bila oba velikana baroka, Bach in Handel, s po eno sonato. Izvedba je bila stilno korektna, v poedinih stavkih ne dovolj točno izdelana, rekel bi, preigrana. Tudi je manjkalo kontrastov v dinamiki in v tempih, kar je učinkovalo monotono. Bolj izrazit je bil Kon- cert v D-duru Mozartovega sodobnika Rossler-Rosettija, v katerem je bila kadenca ob koncu I. stavka učinkovita za- radi jasnosti in lepega tona flavte. Drugi del programa je bil bolj pester; Mozartov Andante, Srebotnjakova »Makedonska ljubezenska pesem«, živahne skladbe Španca Pessarda »Andalouse in Bolero« in ob koncu Sonata Poulenca s tremi stavki, od katerih je bil prvi, Allegro Malinconico, odličen tako v tonski izraznosti flavte kot v registraciji orgel. Seveda celjske orgle ne zmorejo vseh zahtev, ki jih terja koncertni program, vendar je mojster Bergant izvabil iz skromnih registrov maksimum zvočnih efektov. Številno občinstvo je pozorno spremljalo izvajanje ter nagradilo oba umetnika z živahnim ploskanjem. Živo zani- manje dokazuje, da so tovrstni koncerti dobrodošli. E.K.. ZAMliVOSn IZ POKRAJINSKEGA MUZEJAVGEUU PETROLEJKA Zaradi razvoja znanosti je V 18. stoletju nastopil pomem- ben napredek pri izboljšavah različnih vrst svetilk. Z izboljšavami pri oljnih svetil- kah se je poboljšala tudi raz- svetljava prostorov. Po izpo- polnitvah oljnih gorilnikov in luči samih, je prišla nova re- volucija. Odkrili so nafto in z njenim rafiniranjem tudi pe- trolej, ki je kot svetilno sred- stvo hitro prevzel mesto re- pičnega olja, saj so zaradi nje- gove viskoznosti odpadle vse komplicirane naprave za do- vajanje olja v gorilnik sve- tilke. Petrolejko je izumil Ameri- čan Silliman in že v začetku druge polovice 19. stol. naj- demo petrolejko tudi v Evro- pi, po kateri se je zaradi svoje enostavnosti hitro razširila. Stenj petrolejke sam kapilar- no vpija petrolej in zato ne potrebuje svetilka nobenega dodatnega mehanizma, razen kolesca za pomikanje stenja navzgor in navzdol. Plamen petrolejke je gorel z bolj belo svetlobo, obenem pa je bil tu- di mirnejši kot plamen oljen- ke. Petrolejka se je kmalu razširila tudi na podeželje, kjer je počasi začela zamenja- vati trske in sveče. Skupno s svečami, pa je ta način sveča- ve ostal v veljavi do iznajdbe elektrike. V začetku so bile petrolej- ke narejene iz kamenine ali porcelana, koncem 19. stol. pa so posodice za petrolej za- čeli izdelovati tudi iz stekla. Takšna je tudi naša petrolej- ka. Narejena je iz dveh delov; zgornjega steklenega dela z gorilnikom in spodnjega de- la, nekakega podstavka, ki je " lesen. Stekleni del ima obliko posodice s kovinskim robom v katerega se privije gorilnik s stenjem. Spodnji del poso- dice se počasi zožuje in je na koncu okovan s kovino. Pod- stavek je lesen, narejen je na stružnici ali zelo skrbno roč- no rezljan. V ta podstavek je na vrhu izvrtana luknja v ka- tero so pritrdili s kovmo oja- čani spodnj del steklene po- sodice za petrolej. Petrolejka in čas v katerem je nastajala sta bila pomemb- na tudi zato, ker so ob izpo- polnjevanju oljenke približ- no koncem 18. stol. iznašli tu- di cilinder, ki je plamenu omogočal bolj enakomerno gorenje in boljšo zaščito pred vetrom ter drugimi atmosfer- skimi motnjami. Poleg nava- dne hišne petrolejke so iznaš- li tudi petrolejko, ki je zelo podobna lanterni, vendar je zaradi okroglega cilindra okrogle oblike. Petrolejko so zato, ker je bil plamen zaški- ten s steklom in ščitnikom na vrhu lahko uporabljali tudi na takih mestih, kjer si prej zaradi nevarnosti požara z odprtim plamenom niso mo- gli svetiti. VLADIMIR ŠLIBAR TONE KOLŠEK Zopet je prezgodaj dogorelo življenje ene- mu izmed nositeljev in ohranjevalcev celjske kulture prof. Tonetu Kolšku, bivšemu ravna- telju celjskega zgodovinskega arhiva. Tone Kolšek je pripadal srednji generaciji celjskih intelektualcev, ki je v prvih letih po odhodu okupatorja dokončevala gimnazijo in se od- pravljala na univerzo. Rodil se je 30. decem- bra 1930 v Ločici pri Polzeli. Oče Kolšek je spadal v vrsto najbolj izobraženih kmetov v soseščini. Umrl je v začetku vojne in žena je ostala sama s sinom Tonetom in hčerko Mari- jo. Po osvoboditvi je mati poslala sina Toneta na celjsko gimnazijo, kjer je leta 1949 maturi- ral. Nato se je vpisal na ljubljansko filozofsko fakulteto, in sicer na oddelek za arheologijo z zgodovino kot stranskim predmetom. Ta izbi- ra pa je mlademu filozofu po diplomskem izpitu delala težave. Njegova fakultetna izo- brazba je ustrezala zahtevam muzeja in njego- vemu arheološkemu oddelku. Toda v Celju sta bili zasedeni že obe mesti Tone Kolšek je jan. 1956 sprejel mesto profesorja pripravnika in honorarnega predavatelja na I. gimnaziji v Celju. Predaval je zgodovino in zemljepis. Ob šolski reformi 1958, ko so nižji razredi gimna- zije bili priključeni višji osnovni šoli, je bil Tone Kolšek premeščen na bivšo I. osnovno šolo, kjer je poučeval tri šolska leta, do 1961. Bil je dober učitelj, večkrat sem slišal, da se ga bivši učenci zelo radi spominjajo. Vendar ga je vleklo k poklicu, ki bi bil bliže njegovi stroki. Bilo mu je ustreženo, ko je bil 1. sep- tembra 1961 nameščen za arhivarja mestnega arhiva. Novi arhivar je dobil nalogo, da pre- gleda še nepregledane spise okrožnega sodi- šča, segajoče nazaj do leta 1850, in jih po ar- hivskem načinu uredi. Kaj km.alu je obvladal posebnosti uradne nemščine. Za jezike je imel poseben talent. Leta 1962 je arhiv dobil polo- žaj in ime zgodovinskega arhiva. Zbirke so se množile, več okrajev je bilo ukinjenih, njihove arhivalije naj bi dobil zgodovinski arhiv. Arhi- varja Kolška je kmalu poslala občmska skup- ščina v Beograd, kjer je eno leto poslušal pre- davanja iz arhivske stroke. Tedaj se je dobro seznanil s staro cerkveno slovanščino (jezi- kom Cirila in Metoda), usposobil pa seje tudi, da je lahko razumel jezik Dušanovega zakoni- ka in sorodnih spisov. Leta 1965 je izšel novi zakon o arhivih, ki je celjski arhivski ustanovi dodelil tudi skrb za arhive v naših revirjih. Tega leta je Tone Kolšek prevzel vodstvo zgo- dovinskega ai-hiva. Večkrat je razmišljal o zgodovini svoje Savinjske doline. Pri tem je lahko ugotovil, da starejši del njenega arhiv- skega gradiva ni doma. Vidno se je razveselil, ko je arhiv dobil iz Gradca kopijo obsežnega starega urbarja žovneške gospoščine in nato še kopijo le malo manj pomembnega tabor- skega urbarja. V razgovoru smo presodili, da je Savinjska dolina zgodovinsko zelo slabo obdelana. Opazil sem, da bi bil Tone Kolšek pripravljen organizirati skupino ljudi, ki bi se združeno lotila velikega dela. Pri tem bi bilo vsekakor treba dobiti iz tujine vsaj vse temelj- ne zgodovinske vire. Za to bi bilo potrebnih pač nekaj tisoč šilingov. Ideja je ostala samo ideja. Tone Kolšek je bil službeno močno za- poslen, vendar je v Celjskem in Savinjskem zborniku objavil nekaj spisov. Za Laški zbor- nik je pripravil razpravo o zgodovinskem ra- zvoju samouprave v Laškem in njegovi okoli- ci. Aktivno je sodeloval pri arheoloških študi- jah o Savinjski dolini. V preteklih letih mi je nekolikokrat pove- dal, da se zdravstveno ne počuti posebno do- bro, ne da bi bil to poudarjal. Zdaj vem, da je bil to vzrok, da ob dvakratnem rednem razpi- su za mesto arhivskega ravnatelja ni več pro- sil. Ko sva se pred nekaj tedni razgovarjala o trboveljskih arhivalijah, sem opazil na njem neko otožnost in utrujenost. Njegova matije pred svojo smrtjo v soglasju z obema otrokoma, prodala kmetijo, ki je ni imel kdo obdelovati. Vendar je bila sinu Tone- tu zemlja tako draga, da je v Založah nad bivšim samostanom, poznejšo graščino Novi klošter, kupil majhno Martjakovo domačijico Zalog, kjer si je uredil skromno počitniško hišico. Pri delu na zemlji ga je 9. avgusta zadel srčni infarkt, ki mu je ob prevozu v bolnico podlegel. Vsi, ki so pokojnega profesorja in ravnatelja Toneta Kolška poznali, in zlasti tisti, ki so z njim sodelovali, se ga bodo spominjali s spo- štovanjem in toplino. JANKO OROŽEN ŠENTJUR IN IPAVCI ŽIVA SLOVENSKA PESEM Za Šentjurčane je najbolj zanimiv Gustav Ipavec Nedvomno je izjemna po- sebnost, da so se v eni hiši, enim staršem rodili trije si- novi skladatelji Ipavci: Alojz, Benjamin in Gustav in da je slednji imel še sina Josipa, ki je bil prav tako skladatelj ter da so vsi štir- je bili zdravniki. Leta 1805. se je naselil v Šentjurju ranocelnik Franc Ipavec, ki se je razen rano- celništva bavil še z ribiš- tvom, lovom, vremenoslov- jem, izdelovanjem raket itd. V šest kilometrov oddaljeni graščini na Blagovni si je na- šel življenjsko družico Kata- rino Schweighofer, ki mu je rodila devet otrok. Prvoroje- nec, Alojz, ki je bil vojaški zdravnik, je bil za glasbo zelo nadarjen in je komponiral plesno glasbo - umrl je mlad, star komaj 34 let. Zad- nja izmed devetorice sta se rodila Benjamin in Gustav. Benjamin je začel kompo- nirati že kot srednješolec, re- volucionarno leto 1848, ga je narodnostno prebudilo - za- čel je komponirati pesmi, ki so imele narodnostno-budil- ni značaj. Ena izmed njih je Razlagova »Domovina« z be- sedilom: Bodi zdrava domovina,, mili moj slovenski kraj. Ti prekrasna, ti edina meni si zemeljski raj... Znana je tudi pesem »Siro- ti« in »lUrija oživljena«. Skomponiral je tudi opero »Tičnik« in »Teharski plemi- či«. Uglasbil je vrsto samo- spevov na besedila Prešerna, Jenka, Aškerca, Gregorčiča, Stritarja, Murna in drugih. Dobršen del teh pesmi je po- snetih na plošči, poje jih G. Dermota. Benjamin je služ- boval do smrti v Grazu, re- dno pa je prihajal v rodni Šentjur. Za nas Šentjurčane je naj- bolj zanimiv Gustav Ipavec, ki je razen študija medicine na Dunaju bil od rojstva do smrti v domačem kraju, kjer je deloval kot zdravnik celih petdeset let, bil župan, go- spodarstvenik, sadjar, lovec, skladatelj itd. Vseskozi zave- den Slovenec je uglasbil Go- milškovo pesem »Slovenec sem« z besedilom: »Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati djala, ko me je dete pestovala. Zatorej dobro vem, Slove- nec sem, Slovenec sem!. ..* Rodni Šentjur je izredno ljubil in se navduševal za njegove lepote. Cerkev sv. Rozalije z zelo lepo lego ga je tako navdušila, da je nek ve- čer, ko je opazoval sončni za- hod in prisluškoval zvonu iz cerkve skomponiral na FHantkovo besedilo pesem »O mraku«, ki se glasi: »Iz stolpa sem mi zvon zvoni, ko lega mrak se po vasi... le doni zvon iz temnih lin, le vzbujaj mi na dom spo- min. « Pesem je bila napisana in uglasbena ob koncu prejš- njega stoletja, ko se je začelo izseljevanje slovenskega živ- Ija v Ameriko in zahodno- evropske države. Najbolj melodiozna in lah- ko bi rekli najbolj ljudska pa je njegova »Vse mine«, ki jo je uglasbil, ko je šel na obisk k neki porodnici in se glasi: »Kje so moje rožice, pisane in bele, moj ga srca ljubice, žlahtno so cvetele. Ah pomlad je šla od nas, vzela jih je zima mraz. Kje je tista deklica, v vrtu je sedela...* Zadnji iz rodu Ipavcev je bil skladatelj in zdravnik Jo- sip, sin Gustava. Izredni so njegovi samospevi, ki jih pri- merjajo s Schubertovimi. Žal je Josip umrl mlad in ni izpel vsega, kar je nosil v srcu. S smrtjo Josipa leta 1921. je prenehala tradicija, da so bili zdravniki v Šent- jurju skoraj 120 let Ipavci, prenehala pa je tudi glasbe- na tradicija. Svoje rojake Sentjurčani spoštujemo. Po njih smo poimenovali ulico mimo rojstne hiše, postavili smo jim doprsne spomenike, na rojstnih hišah so spominske plošče, režiser in scenarist Fran Žižek je v petih nada- ljevankah ovekovečil njiho- vo bogato glasbo in njihovo življenje, prosvetno društvo nosi njihovo ime, po njih je poimenovana glasbena šola itd. Aškerčevi verzi na Gu- stavovem nagrobniku pra- vijo: »Smrt le telo Je tvoje s trla a psem tvoja sladka ni umrla z njo vred med nami da- nes še živiš!* ERNEST RECNiK §t. 33-21. avgust 1980 NOVI TEDNIK - stran 9 CELJE KOTALKARICA IN NJEN MOJSTER tep kip na drsališču je delo Vladimirja Stovička v avli poslopja umetnega drsališča v celjskem Mest- nem parku stoji lep bronasti kipec kotalkarice. Je zani- jriiv, naraven in vreden ob- čudovanja. In ob njem se ne- hote porodi vprašanje, kdo ga je izdelal, kdo je njegov oče. Na podstavku kipa je vi- den napis: Stoviček V. Marsikdo bi sodil, da je to delo mladega kiparja, take- ga, ki mu srce najbolj kipi. Vladimir Stoviček je aka- demski kipar in medaljer. Rodil se je 26. julija 1896. leta v Boštanju pri Sevnici. Star- ši so bili češkega rodu. Ki- pec, ki stoji v mestnem par- ku, pa je izgotovil okoli 1963. leta. Je še vedno aktiven in ustvarjalen. Nedavno je nek- do menil, da skriva svoja le- ta, češ, da je ves čas dobro živel. Bil je v nepremišljeni zmoti. Njegova življenjska pot je bila težka, celo teža- ška. Spominja se let študijev na akademiji v Pragi, kjer je živel v skrajni bedi, in potem v Parizu, ko je skoraj obupal nad svojim življenjem. Pre- življati se je moral sam. Zanj so se kmalu začeli za- nimati mnogi strokovnjaki. In tako ni naključje, če je za- čel za svoja dela sprejemati visoka priznanja. V delu še danes ne pozna počitka. Še vedno polni zakladnico slo- venske likovne umetnosti, slovenske kulture. Njegov recept za dolgo in zdravo živ- ljenje je: človek ne sme biti nikdar brez dela. Doslej je izdelal nešteto plaket. Med njimi so mnogi naši heroji. Tudi maršal Tito. Okupator ga ni maral. Pred domačim pragom ga je dvakrat pričakala naperjena cev. Pa tudi sicer je njegovo življenje močno razgibano. Veliko poznanstvo s svetom in polno pestrih doživetij. Njegovo pripovedovanje je tako izrazito, da se od njega ne da ločiti. Govori iskreno. Rad se nasmeji. Svoja dela je razstavljal po Jugoslaviji, domala po celi Evropi. Tudi na žgočem afri- škem pesku. Prav tako v Ce- lju. Po križarjenju po svetu se je zopet usidral v Leskovcu pri Krškem, kjer je tudi obi- skoval osnovno šolo. Tu ga najdemo razpoloženega v ateljeju ali pri njegovih vzor- nikih - čebelah. Po delu je z njimi v sorodstvu. Cigaro je prižgal samo en- krat v življenju. Žena Milica je vesela, ker pri hrani ni izbirčen. Ljubi pa kak kozar- ček dobrega vina. Zelo je po- nosen na hčerki Tatjanco in Duško. Očku krasita življe- nje. Kotalkarica je prišla na dr- sališče v mestni park po za- slugi HDK Celje in delovne- ga kolektiva Aero, ki je pred trinajstimi leti odobril sred- stva za nakup te Stovičkove mojstrovine. STANKO MIKLAVC VVRHU NAD LAŠKIM Z VELIKO ŽLICO V spomin na vrnitev preživelih krajanov iz koncen- tracijskih taborišč praznujejo v soboto in nedeljo v Vrhu nad Laškim svoj krajevni praznik. Letos imajo za praznično razpoloženje toliko več razlogov, saj je ta partizanska krajevna skupnost bogatejša za vodovode v številnih domačijah; za elektriko v poslednjih domo- vih; za skoraj štiri kilometre asfalta od Tevč do Vrha; za sodobno športno igrišče ob šoli in še za kaj. Slovesnost se bo začela v soboto ob petih popoldne, ko bo v Tevčah svečana otvoritev ceste, nekaj kasneje pa pri šoli otvoritev športnega igrišča. Sledil bo kul- turno-zabavni večer s predvajanjem filma o življenju in delu Tita, zatem pa prireditev ob sodelovanju »Nevv svving quarteta, mešanega zbora "Anton Tanc« iz Mari- jagradca in godbe na pihala iz Laškega. Po programu bo kresovanje ob zvokih skupine »Sopota«. V nedeljo bo ob 10. uri množični zbor, na katerem bodo razvili prapor gasilskega društva. Slavnostna go- vornica bo podpredsednica občinske skupščine Zlata Strel, v programu pa bodo sodelovali moški zBor TIM, godba na pihala iz Laškega, folklorna skupina »Anton TariC", domači recitatorji ter »Veseli hmeljarji«, ki bodo podkurili petam. Vrh nad Laškim, nekoč priljubljena izletniška vasica je doživela svoj preporod za sedanje čase motorizira- nih izletnikov. Pridobitve pa so v prvi vrsti pomembne za krajane, ki so ogromno prispevali z dodatnimi pri- spevki in prostovoljnim delom. J. K. KINO UNION: 21.8. ob 15.30, 17.30, 20 uri: angleški film »Železni križ« od 22.-'>6. 8. ob 16 uri »Pralnica avtomobilov« in ob 18, 20 uri »Jesen brez ce- sarja« - japonski akcijski 27. 8. in dalje ob 16, 18, 20 uri ameriška drama: ■Rocky« KINOTEKA Do 23. 8. ob 19 uri, komedi- ja »Potujoči komedijanti« 25.-30. 8. ob 19 uri, japon- ski film »Carstvo strasti« METROPOL Do 24. 8. ob 16.30, 18.30, 20.30, ameriški glasbeni film »Briljantina« 25.-27. 8. ob 16.30, 18.30, 20.30, ameriška drama »Ti- hotapci« i MATINEJA 23. 8, ob 10 uri honkonški pustolovski film »Debelin- kove dogodivščine« DOM 21. 8. ob 16 uri, »Zastrup- Ijevalci na odprtem morju« in ob 18 ter 20 uri: ameriški film »Francoska zveza« 22.-24. 8. ob 16 uri panam- ska, drama »Kraljevič in be- rač« 25.-29. 8. ob 16 uri ameri- ški mladinski film »Mala princeska« 22.-29. 8. ob 18 in 20 uri honkonški film »Debelinko- ve pustolovščine« RAZGLEDNICE IZ ZRN LAFONTEINOV PREDVOLILNI SHOD V LUDVVEILERJU PIŠE: JURE KRAŠOVEC 12 v Saarbriicknu smo se sre- čali z Lafonteinom!? Ne, ne, nimajo muzeja voščenih lutk, da bi nam kazali slavne- ga francoskega basnopisca. Bil je to živahen, prodoren in obetajoč politik Oskar La- fonteine, saarbriickenski nadžupan, najmlajši med nemškimi nadžupani in pri svojih 36 letih najmlajši med vrhunskimi politiki nemške Socialne demokracije, oseb- ni prijatelj predsednika SPD Willy Brandta. Skratka člo- vek izredno hitre kariere, če- ravno mu ob deželnih voli- tvah ni uspelo zasesti položa- ja saarlanskega ministrskega predsednika - morda ravno Po zaslugi liberalcev, ki so se v tej pokrajini izjemoma spletli v koalicijo s krščan- skimi demokrati. Ze sam priimek, ki tu ob riemško-francoski meji ni ta- ko redek, bi pred desetlet- jem onemogočil Oskarju po- litični vzpon, a tudi njegove Poteze so precej galske. Tudi sicer je ta mlad politik prese- f^etljiv. Vzgojen v škofov- skem konviktu je imel vse osnove, da bi jadral v katoli- ških političnih vodah. Toda ne! Kot študent fizike v Bon- nu se je posvetil socialnim vprašanjem, se včlanil v SPD in s 27. leti postal član posarskega deželnega parla- menta, pred štirimi leti nad- župan deželnega glavnega mesta in predsednik SPD v Posarju, lani pa eden ožjih članov zveznega vodstva SPD. Je vnet pristaš športa. Igra nogomet, med osebnimi prijatelji ima vrsto umetni- kov in pravijo, da je Saar- briicken pod njegovim vod- stvom pravi vrelec kulturnih dogodkov. In ta mladi politik, ki mu enostavno vsi pravijo Oskar, je v delavskem naselju v okolici Saarbriickna, v Lud- weilerju bil osrednja oseb- nost na predvolilnem zboro- vanju, kamor smo bili po- vabljeni tudi jugoslovanski novinacji. Pravzaprav je bilo to žensko zborovanje in Oskar Lafonteine je bržkone prišel, da bi podprl kandida- turo ene svojih strankarskih kolegic. Vendar je bil njegov nastop tudi za nas pravo pre- senečenje. Lafonteine ni kak zakotni politik, ki bi v doma- čem kraju lahko pleteničil, -kar mu pridfe na misel. Konč- no je to človek v vodstvu nemške socialne demokraci- je, mož, ki utegne kaj kmalu postati ime tudi v mednaro- dnih političnih krogih. In vendar si je v svojem govoru privoščil stališča, ki jih v Bonnu tudi med vrsticami nismo zaznali. Seveda je ve- del, da govori pred matera- mi, ženami in dekleti, zato je odkrito povedal tisto, kar je v istem času skrbelo večino Nemcev. Pritiski Washingto- na, da se Nemčija kot zavez- nik bolj angažira okoli me- dnarodnih zapletov kot so Afganistan, Iran, Kambodža, Južna Amerika itd., so pri krščanskih demokratih, zla- sti pa Josefu Straussu bili sprejeti kot volilna platfor- ma. SPD se uradno ni nikoli in niti za trohico odpovedala svojih »zavezniških dolžno- sti«; Lafonteine v Ludwei- lerju pa je prožil burne aplavze, ko je govoril: - da je politika SPD politi- ka pomiritve ne zaostritev, - da mladi Nemci v uni- formi nimajo kaj iskati v per- zijskem zalivu, kamor bi jih radi. spravili Strauss in nje- govi somišljeniki, - da ima ZRN svoje »Bun- desvv^ehr« (vojsko), le za obrambo, - da bi povečanje izdat- kov za oborožitev, kar hoče Strauss, bila čista norost, - da bi bilo pravično 800 milijard mark, ki gredo za oborožitev, nameniti pomoči 500 milijonov ljudi, ki stra- dajo po vsem svetu, - da bo svet tako dolgo nor, dokler bodo ogromne vsote denarja lazvitih dežel uporabljene zato, da razviti branijo svoj standard pred množicami, ki stradajo, ki želijo večjo ekonomsko in socialno pravičnost ter imajo do tega tudi pravico, itd. Pred več kot sto leti, je La- fonteinov rojak iz sosednje- ga Trierja, Kari Marx, kritizi- ral socialdemokratsko dvo- ličnost, ko delavci kolonial- nih metropol svoj boljši kos kruha jemljejo iz ust kolo- nialnim sužnjem. Lafonteine zanesljivo ni komunist, ven- dar je med socialnimi demo- krati, med katerimi mnogi odklanjajo tudi najrahlejšo zvezo z marksizmom, zanes- ljivo na levem krilu. Saj je naposled zrastel iz vrst »ju- sosov« (mladih socialistov) in je generacija nekoč tako razvpitega Rudija Dutschke- ja, enega levih ideologov nemške socialno-demokrat- ske mladine. Res je, da pregovor: nobe- na juha se ne sne tako vroča, kot se skuha, brez dvoma drži. Ni nemogoče, da v go- voru mladega politika ni iz- ključeno nekaj predvolilne demagogije, da so volilni gu- laži vedno bolj pikantni kot so menuji v preostalem man- datnem obdobju. Vendar je Lafonteine že onstran meja mladostnega radikahzma ali romantične revolucionarno- sti, da bi čakali, kaj bo, ko dozori. Ime, Oskar Lafon- tein, si je vredno zapomniti, kajti to je eden od barome- trov današnje in še bolj ju- trišnje Nemčije. Oskar Lafonteine je pravzaprav blesteča kariera v nem-] ških pogojih, kjer mladi politiki v vrhovih niso gosto] posejani. Tu ga vidimo na enem od zborovanj SPD s pred-] sednikom WiUy Brandtom. Nadžupan Saarbriickna je spletel pobratimstvo med glav- nim mestom sovjetske Georgije in francoskim mestom Nantesom. Na gornji sliki je pomešan med meščani Nan- tesa ob njihovem pustnem karnevalu. 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 33-21. avgust 1980 /Z PIVOVARNE LAŠKO SODOBNO IN CENEJE Postavili so šest novih tankov v Pivovarni Laško so v teh dneh dosegli pomemben de- lovni uspeh. Postavili so na-- mreč šest novih tankov za vretje in zorenje piva. To na- ložbo je narekovalo vsako- letno večanje proizvodnje pi- va, saj so se v zadnjem času že pojavljale motnje v proiz- vodnji. Pri tem je treba pove- dati, da so tanke, vsak od teh je visok 18 metrov, težak 17 ton in premera 4,5 metra, se- stavljali na licu mesta, v Pi- vovarni, saj je bil njihov transport do Pivovarne ne- mogoč zaradi prenizkega po- dvoza v Tremarjih ter zaradi mostu v Laškem, ki tolikšne obremenitve ne prenese. Tu- di z 90-tonskimi dvigali za postavitev tankov v vertikal- no lego ni šlo brez težav, saj so za prevoz po železnici iz Celja do Laškega morali na- ročiti poseben vagon z Du- naja. Novi tanki oziroma fer- mentorji, kot jih pivarji tudi imenujejo, so iz nerjaveče pločevine, zato bo njihovo vzdrževanje in čiščenje mno- go lažje od starih. V Pivovar- ni so jih sestavljali delavci ladjedelnice »Boris Kidrič« iz Apatina, na mesto poleg starih pa postavili delavci specialne ekipe Hidromon- taža iz Maribora. Cena te no- ve pridobitve je blizu tri mi- lijarde starih dinarjev. V Pivovarni Laško so že pred sedmimi leti prvi v Ju- goslaviji spoznali prednosti takšne tehnologije pri proiz- vodnji piva, saj ta zamenjuje shranjevanje v kleteh, zato je ta tehnološka faza za 20-30 odstotkov cenejša od klasič- ne, ko pivo vre in zori v kle- teh, gradnja teh pa je zelo draga. MARJELA AGRE2 REK VELENJE IN ENERGETSKA KRIZA RUDARJEM NI POCITKA in ker je treba tudi sobote in nedelje Rudarji - udeleženci prve nedeljske akcije pred odhodom v jamo v prizivnici temeljne organizacije »Jama Skale« Delavci Rudnika lignita Velenje si na vse načine pri- zadevajo dohiteti letni proiz- vodni načrt. Poleg dela v prostih sobotah se množično udeležujejo nedeljskih udar- niških akcij, na katerih opravljajo dela, ki jih ne mo- rejo postoriti med rednim delovnim časom. Zadnjo nedeljo del velenj- skih jam ni sameval. Delavci skupnih služb delovne orga- nizacije Rudnika lignita Ve- lenje so namreč sklenili, da bodo priskočili na pomoč svojim sodelavcem, ki delajo v jami Preloge. Postorili so nekaj tistih del, ki jih rudarji med pridobivanjem premo- ga ne utegnejo ali ne morejo. To je bila že druga taka akci- ja po vrnitvi rudarjev iz ko- lektivnega dopusta. Prva je bila v nedeljo - pred štirinaj- stim dnevi - v jami Pesje. Nanjo je prišlo skoraj 150 de- lavcev iz temeljnih organiza- cij rudnika. »Udarniki« so izvedli nekaj tiujnih zadev na jamskih progah, spravlja- li material bliže čelom, prila- godili nekaj odvozov na- predkom na čelih in poskr- beli za spravilo deformirane- ga podporja na odlagališča, odkoder ga tudi med redno proizvodnjo lahko odvažajo k jamskim stiskalnicam v popravilo in od tod v ponov- no uporabo. Ob tem kaže po- sebej omeniti, da so se v ak- cijo vključili tudi nekateri rudarji iz nočne izmene. Odkod jim taka pripravlje- nost za delo pa že tako na- pornem šestdnevnem delov- nem tednu? Za letošnje leto znaša pro- izvodna obveza velenjskih rudarjev 4,7 milijona ton pre- moga ali za 200 tisoč ton več kot lani. Vendar dosedanje proizvodne naloge iz letnega načrta niso izpolnili v celoti. Konec julija je razlika med planirano in realizirano koli- čino pridobljenega premoga znašala nekaj manj kot 100 tisoč ton. Razlogov za to je več; od kadrovskih do mon- tangeoloških, tehničnih ter gospodarskih, na katere de- lovni kolektiv velenjskega rudnika ni mogel veliko vpli- vati. Vendar rudarji se zave- dajo, da bodo letno nalogo morali na vsak način izpolni- ti. To pa pomeni, da bi mora- li do konca leta v delovnih dneh, ki so jih načrtovali z letnim planom, pridobiti na dan skupno okrog 20 tisoč ton premoga, kar pa ni mo- goče. Izhod bo zato le v tem, da bodo v delovne dni do konca leta vključili še tiste sobote, ki bi po letnem načr- tu naj bile proste in v njih redno pridobivali premog v dopoldanski izmeni, poleg tega pa si pomagali še s pro- stovoljnim nedeljskim udar- niškim delom. B. O. ^REVOLUCIONAR IN PARTIJSKI SEKRETAR TONE GRČAR-JOHAN MEDVOJNI SODELAVCI O SEKRETARJU GRČARJU Ko so se predvojni, policiji najbolj poznani celjski ko- munisti - člani KP in SKOJ - v prvih tednih nemške okupacije umaknili v Ljub- ljano, nekateri so bili izselje- ni v Srbijo ali na Hrvaško in Bosno, drugi so se priključili Celjski četi, je ostalo sekre- tarju okrožnega komiteja na razpolago le nekaj bivših po- liciji prikritih članov in so- mišljenikov KP. Po doslej ugotovljenih podatkih so okupacijski dnevi zatekli v inestu 23 do 25 članov KP in 5 do 6 članov SKOJ in preko 10 kandidatov KP. K tem ka- drom lahko prištejemo še preko 60 somišljenikov KPS, torej kar lepo število organiziranih in dobro obve- ščenih kadrov, ki bi zmogli narediti marsikaj, če ne bi pričel okupator z zapiranjem in izgonom zavednili Sloven- cev. Temu okupatorjevemu ukrepu so sledili še odhodi partijskih kadrov in somiš- ljenikov iz Celja. Sekretar Grčar je pričel s snovanjem frontovske orga- nizacije le z majhnim števi- lom organiziranih komuni- stov. (Z 10-12 v Celju, z dese- timi v Šentjurju, Ponikvi in Rogaški Slatini, čeprav sta bili organizaciji komunistov v Šentjurju in Rogaški Slati- ni pred vojno močnejši.) Ponkovški (Ponikva) kadri iz leta 1936 so se že v letih pred vojno preselili in zapo- slili v Mariboru, Banjaluki in drugod Kot je poznano, je Grčar ju dokaj dobro in hitro uspelo vzpostaviti novo mestno jedro in tudi v okrož- nem merilu za snovanje or- ganizirane mreže ljudi, ki so bili pripravljeni, četudi izpo- stavljeni stalni nevarnosti aretacije, kljubovati okupa- torju in pričeti z njim podtal- ni boj v samem mestu. To so bili predvsem tisti somišlje- niki KP iz vrst krščanskih socialistov, ki so svoj pro- gram za izboljšanje življenj- skih razmer in delovnih po- gojev delavcev, zlasti rudar- jev, lesnih in gozdnih delav- cev, pričeli že leta 1938 zdru- ževati z delovanjem in spora- zumevanjem s komunisti v akcijah KPS, predvsem v mezdnem gibanju razen tega pa tudi v narodnoobramb- nem, v utrjevanju nacional- ne zavesti in v borbi proti nacizmu. Pri vsem tem pa so sodelovali v zadnjih letih pred vojno tudi neliateri na- predni člani "Sokola" in na- rodno zavedni ljudje, ne ozi- raje se na politično pripa- dnost. Iz teh vrst je osnoval 6. julija 1941 Tone Grčar prvi- mestni odbor OF v Celju. Edini preživeli član iz tedaj na sestanku prisotnih v Ko- runovi hiši na Ljubljanski cesti v Debeljakovem stano- vanju, Marica Frece, še do danes ni pozabila, s kolikšno odločnostjo in navdušenjem jim je Grčar pripovedoval o snovanju podobnih skupin ne le v okupirani Sloveniji, temveč po vsej, tedaj zasuž- njeni Jugoslaviji. Podobno izpričujejo tudi navedbe Marice Rode, kateri so bile v tistem času poznane skrbi sekretarja Grčarja pri premagovanju vsakdanjih in to vedno večjih težav in ne- varnosti. Potem, ko je Gesta- po uvidel po nekaterih akci- jah, da obstojajo v mestu or- ganizirane skupine pod vod- stvom KPS. posebno po ak- ciji trošenja letakov v začet- ku julija 1941 z vsebino, ki je klicala Slovence k uporu proti okupatorju in na ploto- vih narisanih srpih m kladi- vih ter napisanimi parolami proti Nemcem; so kmalu sle- dile prve aretacije. Iz podatkov Milice Gabro- vec-Molek, kasneje v parti- zanih z imenom Lenka, spoz- namo obseg Grčarjevega de- lovanja. V sodelovanje v na- rodnoosvobodilnem gibanju je bila vključena v maju 1941 v Celju in dodeljena sekre- tarju Grčarju po smrti mlade učiteljice Ivanke Uranjek- Angelce, ustreljene v Dobra- vi pri Brežicah 30. julija 1941 v skupini pripadnikov OF v Krškem, kamor je nesla pro- pagandno gradivo po Grčar- jevem nalogu, a je bila areti- rana. Milica je opravljala dolžnost kurirke vse do kon- ca oktobra 1941, ko seje mo- rala umakniti iz Celja. Tistih dni se spominja danes tako- le: "Tone Grčar je bil politič- ni sekretar, Peter Stante pa je bil odgovoren za vojaško komisijo pri OK KPS Celje. Z Grčarjem jo je spoznala njena mama, ki je srečala Gr- čarja pri Prezljevih na Spod- nji Hudinji. Tako je pričel Grčar zahajati h Gabrovče- vim v Vodnikovo ulico in to je trajalo vse do njunega na- glega odhoda iz Celja. Po Gr- čarjevem nalogu je raznašala pismena in ustna obvestila v razne kraje Spodnje Savinj- ske doline, v Maribor. Breži- ce, Trbovlje, Rogaško Slati- no. Slovensko Bistrico in Šo- štanj. Cesto je tudi spremlja- la Grčarja na njegovih poteh. Delala je tudi po naročilu Mi- loša Zidanška. Staneta Ro- zmana in Dušana Kvedra.« Molekova omenja, da je bil Grčar v odnosu do sodelav- cev miren, izredno ljubezniv in da je znal pridobivati ljudi za narodnoosvobodilno gi- banje, vzbujati pri vseh za- upanje in jih pritegniti k so- delovanju. Ce še posežemo v Grcarje- vo mariborsko delovanje, potem bi navedli le dvoje značilnih pričevanj. Vida Kosi, sodnica na Gospodar- skem sodišču v Ljubljani je pred nekaj meseci navedla, da je z Grčarjem sodelovala od .spomladi do novembra 1942 leta, ko je v Slivnici pri Mariboru, tedaj še dijakinja gimnazije, po nalogu Grčarja vzdrževala zveze v razne smeri. Šla je nekajkrat v Ce- lje do Dane Ročnikove in Štefke Močnik, včasih pa je > Grčarja spremljala s kole- j som iz Maribora do Celja. T\i i ji je naročil, kje in kdaj se spet snideta, a ne da bi vede- la, kje in s kom se sekretar Grčar sestaja. Kosijeva oce- njuje, daje bil Grčar neustra- šen ilegalec, zelo konspirati- ven. pri delu uvideven in t skrben za svoje sodelavce.^ Ko je bila spomladi 1943 are- tirana in odvedena v tabori- šče Rawensbruck. je slišala od sotrpink. ki so poznale Grčarjevo delovanje, da je na njem v določeni dobi slonelo glavno breme in odgovor- nost v osvobodilnem boju na mariborskem in celjskem območju. PIŠE: 6 FRANJO F1JAVŽ Tone Grčar med člani marksističnega (študijskega)' krožka v Sodražici avgusta 1938. Na sliki so še R. Mihelič, i Marta Hočevar, Cita Lovrenčič, Bole in Vinko Levstek, (ustreljen med NOB kot sekretar odbora OF Sodražica) .Medic, sestre (gojenke) v šol. počitnicah na Laščku pr Sodražici, avgust 1939. Na sliki Ilonka Golik (padla \ NOB), Djurdjica Štimac, Pavla Levstek (padla julija r NOB), Saša Javorina-Savka (nar. heroj, živi) in Cita Lo vrenčič-Bole ^t. 33-21. avgust 1980 NOVI TEDNIK - stran 11 VASA STRAN HVALA POGUMNEMU IZLETNIKOVEMU ŠOFERJU Množični planinski izleti, ki jih pripravlja Planinsko društvo Zabukovica, niso redkost. Tako se nas je v ne- deljo, 10. avgusta, zbralo pla- nincev za velik avtobus. Odšli smo na pot, da osvoji- mo 2133 metrov visoki in strmi Storžič. Skupine so se s treh strani vzpenjale proti vrhu. Prav pošteno smo se oznojili in osušili, vendar smo bili še kako veseli, ko nam je skupi- na izpod doma pod Storži- čem povedala, da je s svojo galejo, do doma, prišofiral tudi pogumni Izletnikov šo- fer Tone Pajk. Kljub prepadnemu ©ste- nju in nadležnemu melišču smo hitro sestopili, kajti iz- sušena usta so komaj čakala, da pridejo do tekočme. No, do odhoda ni bilo več dolgo. Pa sem vprašal šofer- ja - bo šlo? Ni skrival zaskrb- ljenosti. Da, če bi imel manj- ši avtobus, bi ne bilo nobe- nega problema. Toda, v nje- govih besedah je vel optimi- zem. In šlo je. V nadležnih ovinkih smo sestopili in mu vsak po svoje pomagali. Ve- seli smo bili, ko je motor laž- je zadihal in ko je avtobus sproščeno zapeljal. Toda, ostala je misel, da je bil naš šofer tisti človek, ki ob prev- zemu potnega naloga ni ve- del, kam nas bo peljal. Prav tako ni vedel, ali bo njegov avtobus primeren za takšno pot ali ne. Zato ni bilo ču- dno, če so se mu na čelu več- krat pokazale potne kaplje. Ob slovesu je še dejal: »Ve- ste, moja dolžnost je, da vas zdrave pripeljem domov. Bal pa sem se tudi za avtobus!« Šofer Tone Pajk je dobro, odlično opravil svojo nalogo in Izletnik je lahko ponosen, da ima takšne voznike. Se večkrat se bomo oglasi- li, da skupaj z njim in njemu enakimi prevozimo kilome- tre vožnje. Tebi, Tone, pa še enkrat hvala za varno vožnjo! Za PD Zabukovica FRANC KOVAČ, Kasaze 103 UREDNIŠTVO: Da, tudi naše priznanje in čestitke šoferju Tonetu Pa^u, hkra- ti pa tudi vpra&uije vod- stvu temeljne organizacije Potnižki promet pri Izletni- ku, kako je s takšnimi in po- dobnimi vožnjami, ki bi se lahko kljub šoferjevi izku- šenosti in vestnosti končale morebiti drugače. Najbri je res, da v luibe ne more vsak človek, in tudi vsak avto- bus ne. Kdo ve, če bi Tone Pajk šel na pot s svojo »ga- lejo«, če bi vedel, kak.šna bo?! ODREDBA BREZ SANKCIJE! Na Trgu V. kongresa, v strogem središču našega Ce- lja, je odslej prepovedano parkiranje in sploh vsak pro- met z vozili. Trg je določen in namenjen pešcem, izjeme so le za dostope stanovalcem in za dostavo blaga stanoval- cem in poslovnicam. Na začetku trga stojita na obeh straneh visoka stebra z okn^o belo-rdečo ploščo, prometnim znakom, ki govo- ri, da je tu prepovedan pro- met, to je ustavljanje in par- kiranje vozil v obeh smereh. Vse to je lepo, toda brezu- spe^o, saj se nihče, ne do- mačini, še manj tujci, ne zmenijo za to prepoved m ta- ko nemoteno zapeljejo na trg in tu puščajo svoja vozila. Zakaj tudi ne?! Na tlaku trga so še vedno beli in ru- meni znaki, ki označujejo prostor za vozila. Parkirnih ur sicer ni več, pač pa stoji sredi trga daleč naokrog vi- dna tabla: Parkiranje pod nadzorstvom od 6. do 22. ure. Tu ui tam je videti pod bri- salci vetrobranskega stekla na avtomobilih listek z opo- zorilom, da je parkiranje kaz- nivo. Ta listek, po navadi, lastnik vozila raztrga in se odpelje domov. Doslej še ni bUo slišati, da bi bil kdo zara- di tega kaznovan. Očitno je: preden so posta- vili znake o prepovedi pro- meta na Trjgu V, kongresa, bi morali zbrisati znake, ki oz- načujejo prostore za parkira- r\je Ln tudi odstraniti tablo, ki govori, da so parkirana vo- zila pod nadzorstvom. Treba je izvajati sankcije zoper kršitelje predpisa! Kje je mestna straža, ki tudi ne vidi, da vozniki postavljajo svoja vozila pri gostišču »Oj- strica« na rumeno označenih mestih, da se tako izognejo plačilu treh dinarjev za par- kiranje na velikem parkir- nem prostoru. Na zgornjem delu pa je to brezplačno. Primerno in vzgojno bi tu- di bUo, da bi imena kršiteljev takih in podobnih predpisov v našem mestu objavljali v časopisih! Dr. ERVIN MEJAK UREDNIŠTVO: Pismo, ki nazorno slika določeno sta- nje. Kaj pravite na to pisa- nje tovariši, ki skrbite za prometni režim v mestu, in občini. Zlasti pa vas prosi- mo, da napišete, kako je s prepovedjo vožnje in parki- ranja na Trgu V. kongresa in kako z napisom, ki govo- ri, da je tu parkiranje pod nadzorstvom v določenem času. Sicer pa, ali je bil ustrezni odlok sprejet? Že v naprej hvala za odgo- vor in sodelovanje! SLADOLEDA NI! Sreda, 13. avgusta. Ura je bila 16.30. In prostor? Spod- nji restavracijski prostori, menda jim pravijo snack bar, v novem hotelu na Do- brni. Semkaj je zašla štiričlan- ska družba. Najprej je bilo nujno nekaj presedanj, ker je v prostoru vladal prepih. »Imate sladoled?« »Imamo!« »Kakšnega?« »Bilislim, da je vanilijev in borovničev.« Že ta »mislim« je bU povod za tiho razmišljanje. »Štiri porcije,« se je glasilo naročilo. Cez nekaj časa se je sicer vljudni natakar vrml in po- vedal: »Sladoleda ni!« Presenečenje veliko, še večje razočaranje. V tako uglednem hotelu in v času, ko je zunaj pripekalo sonce in je vladala huda soparica, sladoleda ni. Gostje so vstali in si mislili svoje. Kdo ve, če bo o tem dogod- ku razmišljal kdorkoli v no- vem hotelu »Dobrna« na Do- brni. -an UREDNIŠTVO: Pismo ni anonimno. Tudi dogodek ne, saj se je morda enako to popoldne in v istem hotelu zgodilo še komu, če je iskal v njem sladoled. Na vsak način pa zgodbica govori o nekem delu, zavzetosti in še o čem. MOLK, ANONIMNOST IN ŠE KAJ Zapisi, ki jih objavljamo na tej strani in pod rubriko »Pisma« imajo velik odmev. Mnogi so tudi pripomogli, da so bili prenekateri problemi hitreje rešeni, da smo pojasnili marsikatero zadevo in podobno. Prav tako je treba povedati, da tudi vprašanja, ki jih v naših pripi- sih zastavljamo najrazličnejšim organizacijam, orga- nom in drugim, v veliki večini primerov dobijo odgo- vore. Tudi tako bolj natančno in dosledno osvetlju- jemo takšne in drugačne probleme, ki se kažejo v pismih. Skratka, gre za rubriko, ki je pomemben most za reševanje »dobrih« vprašanj, tistih, ki zadevajo na- šega delovnega človeka, krajana. In vendar ni vse tako lepo. Četudi skoraj vsak teden opozarjamo, da objavljamo le tista pisma, ki imajo popoln naslov, ime in priimek ter navedbo kraja, sta- novanja njegovega avtorja, se zgodi, da dobivamo v uredništvo tudi mnoga anonimna pisma. In ne samo to, tudi takšna, ki so podpisana z izmišljenimi imeni in priimki. Torej, še slabše! Tudi v zadnjem času smo zabeležili nekaj takšnih \ primerov. Zanimiv je bil zapis iz Laškega, kot odmev na »pivo in cvetje". Toda, kaj, ker sta na koncu ostali samo inicialkj, v pismu pa odkrita in ostra beseda. Le zakaj torej anonimnost? Tudi v časopisu in z njegovo pomočjo se "pogovaijamo' le tedaj, če vemo, kdo je naš sogovornik! Prav gotovo si tega želite tudi tisti, ki se v pismih skrivate za anonimnostjo in izmišljenimi imeni ter priimki. Ko se pogovarjate s človekom vas prav gotovo moti že to, če vas medtem ne gleda v oči. Tu, pri pisanju pa prezrete to človeško odliko! Izmišljeni podpisi so seveda poglavje zase. So slabši od anonimnosti. Zal, tudi takšna pisma niso redkost. In končno še molk. Čeprav velika večina odgovarja na naša vprašanja in vprašanja avtorjev pisem, se pre- nekateri zavijejo v plašč tišine in molka. Le zakaj? Smo odprta družba, v kateri smo uveljavili razpravo kot predmet sporazumevanja, razčiščevanja, pojasnje- vanja vprašanj. Zato menimo, da bi moral sleherni, ki ga prosimo za odgovor - tako vljudni smo, da to vselej storimo - tudi zaradi družbenopolitične odgovornosti sprejeti vprašanje in nanj odgovoriti. In vendar se že nekaj mesecev zaman trudimo, da bi dobili odgovor od hišnega sveta Trubarjeva 55-a na vprašanje, zakaj so v letu hortikulture podrh za stolp- nico nekaj dreves. Zanimalo nas je in nas še zdaj, kdaj so sprejeli to odločitev in zakaj. Odgovor bi bil vseka- kor poučen tudi za druge. Pa ga ni. Le zakaj? Napisali smo, da bomo šU do konca. In šli bomo tudi v tej zadevi. Prav tako nas moti, da še zdaj, po nekaj letih, ni rešeno vprašanje priključitve na krajevni vodovod v Ilovci pri Vojniku in da nas svet skupščine krajevne skupnosti Vojnik ne seznanja, kdaj bodo Kostanjškovi in drugi dobili v hišo pitno vodo. In še nekaj, kako je mogel pristojni občinski upravni organ izdati lokacij- sko in gradbeno dovoljenje, če pa ni bilo in še ni rešeno vprašanje vodovodnega priključka. Če je bilo to delo medtem opravljeno, se opravičujemo! Torej, tudi molk je problem, s katerim se srečujemo v naših pismih. Je problem, ki kaže na odnos nekaterih ljudi, organizacij ali organov do javnega obravnavanja, oziroma neobravna\'anja, javno zastavljenih vprašanj. Na vsak način pa je molk praksa, ki bi je ne smeh poznati. UREDNIŠTVO OTROK UTONIL ¥ JEZERU Naša jezera so v polet- nem času zahtevala novo človeško življenje! To se je zgodilo v ponedeljek dopoldne okoli 10.30 v akumulacijskem jezeru v Gorici pri Slivnici v šent- jurski občim. Na kopanje je prišla skupina treh otrok. Dva sta se po jesaeru vozila z blazino, tretji, trinajstlet- ni M. A. iz Presečnega pa je plaval ob obali. Kar naenkrat se je začel po- tapljati. Oba plavalca na blazini sta mu želela po- magati, žal pa sta bUa pre- daleč in sta prepozno prišla do njega. Pri iskanju in reševanju utopljenega M. A. so so- delovah člani društva za podvodne aktivnosti pri LT EMO Celje, katerim gre zahvala, da so hitro potegnili, žal mrtvega, M. A. iz globine štirih me- trov jezera. Ob tem žalostnem do- godku velja znova zapisa- ti: zakaj so opozorilne ta- ble ob takšnih jezerih? Verjetno zato. da opozar- jajo vse. da je kopanje ne- varno in prepKJvedano. Zlasti nevarno je za otro- ke, ki jih ne kaže same spuščati na takšna kopa- nja, ki sc prerada žalostno končajo. Se večjo vlogo morajo pri tem oddigiati starši, kazalo pa bi vsaj v poletnem času razrrušljati tudi o drugih oblikah, ka- ko bi preprečevali utap- ljanje. Zadnji primer je znova takšen, da ne sme- mo ostati samo pri bese- dičenju, kajti od njega ne bomo imeli drugega, kot nove žrtve. T. VRABL ROJSTVA ŠENTJUR PRI CELJU Rodila se je ena deklica POROKE ŠENTJUR PRI CELJU Poročili so .se trije pari. Šmarje pri jelSah Poročil se je en par. ŽALEC VEDENIK IVAN, Dolenja vas 27 in VESOLAK IRENA, Grajska vas 33: KORUN BO- RIS, Prebold 116 in JAKUS BOGDANA, Prebold 111; PETER LESER, Gotovlje 122 in VIDA PIVSEK, Griže 67; MARJAN ANTLOGA, Arja vas 9 in HELENA PI- SEK, Medlog 67; JOŽE ŽU- KOVEC, Podvin pri Polzeli 27 in RIBIC KATARINA, Podvin pri Polzeli 27; TIHO- MIR BOGDANIC. Žalec, So- seska V in ŽIVKA PANIC, Žalec, Soseska V; SMRTI Šmarje pri jelSah margareta kova- ClC. 85, Šmarje pri Jelšah 108; ANGELA BERGHAU- SER, 87. Šmarje pri Jelšah 230; MARIJA LJUBIC, 45, Malgajeva 12, Celje; JE- DERT STIPLOVSEK, 71, Škofje 17; IVAN KRANJEC, 74, Grlice 39; JOŽEF TRAM- SEK, 70, Kačji dol 2; ŽALEC HELENA VIDOVIC, 82, Zabukovica 78; JAKOB CREMOŽNIK, 83, Andraž na Polzelo 16; ALOJZIJA LESJAK. 80, upokoj; Celje, Jurčičeva 6; ALOJZIJA NA- TEK, 71, upokoj; Ojstriška vas 56; STUDIO RADIA CELJE TELEFON 22-009 SOCIALNO DELO V LAŠKEM VSE MANJ PnČKOV BREZ GNEZDA Povezanost s KS, šolo, delovninu organizaciiami, družino Obiskali smo skupnost socialnega skrbstva v občini Laško in tam v raz- govoru s socialnimi delavkanru želeli izvedeti, kakšno je trenutno stanje na tem področju. V občini je petnajst rejniških družin, ki skrbe za štiriindvajset otrok. Social- ne delavke obiskujejo te družine in njihove rejence trikrat v letu. Pri skup- nosti so s temi družinami več kot zado- voljni, saj otroci odraščajo v zdravem in toplem okolju. Vsako leto gredo ti otroci tudi na morje, v počitniško ko- lonijo v Izolo. Rejnina za posameznega rejenca sicer ni na zavidljivi višini, se pa je v letošnjem letu povišala od 180 na 200 starih tisočakov mesečno. Z rej- ništvom v občini ni težav, saj je veliko družin, ki so pripravljene opravljati to plemenito in odgovorno delo. Mladoletno prestopništvo je v laški občini v rahlem porastu. Tu gre pred- vsem za grupaštvo in alkoholizem med mladimo. Delo socialne službe je predvsem v povezanosti s šolo, krajev- no skupnostjo in delovnimi organiza- cijami. Uspeh pri prevzgoji mladolet- jjikov je od primera do primera razli- čen, v glavnem pa zadovoljiv, saj je jKJvratnikov zelo malo. Primer uspešnega skrbništva v obči- ni je v Brezah, v družini s petimi otroki kjer vlada alkoholizem. Socialna služ- ba je tem otrokom preko socialne ko- misije v krajevni skupnosti Breze naš- la zanje dobrega skrbnika. Tako so otroci, ki so navezani drug na drugega, ostali skupaj v družini, za njihovo pre- hrano, šolanje, vzgojo in obleko pa skrbi njihov skrbnik. Letos je odšlo tudi vseh p>et otrok skupaj v p>očitni- ško kolonijo na morje. Družina v Bre- zah je torej lep primer sodelovanja so- cialne službe s krajevno skupnostjo. Pri tem pa je treba še povedati, da je v občini Laško, kot najbrž tudi povsod drugod, težko najti stalnega skrbnika, saj je njegova odgovornost pri razpola- ganju in upravljanju z denarjem in premoženjem velika in mu večkrat povzroča nemalo težav. Predzakonsko in zakonsko svetova- nje je v občini Laško že lepo utečeno. Vse več je mladih parov, ki ob koncu svetovanja izjavljajo, daje bilo to zanje koristno in poučno. Skrb za ostarele in onemogle je v občini Laško ena najpomembnejših nalog socialnih in drugih strokovnih delavcev pri skupnosti socialnega skrbstva. Število ostarelih in onemo- glih oseb, ki so potrebne družbene po- moči, iz leta v leto narašča. Doma za ostarele v Laškem ni, zato jih spreje- majo v Trubarjevem domu v Loki, na Grmovju, Hrastovcu, Impolcah in No- vem Celju. Denarna pomoč ogroženim ostarelim občanom v občini je na nivo- ju republiškega poprečja, vendar je le- ta kljub temu prenizka, saj je oskrba v zavodih zelo draga. Največ socialno ogroženih starčkov je iz hribovitih pre- delov občine, od koder njihovi otroci odhajajo na delo v mesto in se ponava- di ne vračajo več na svoje domove. Žalostno pri tem je, da velikokrat po- polnoma pozabijo na svoj dom in star- še, ki postanejo z leti opravilno nespo- sobni in bolehni. Sicer pa takšna ža- lostna slika ni tipična le za laško obči- no. Zaslediti jo je povsod lam, kjer sta naša vest in človečnost odpovedali. ______........^.MARm^ AGREŽ JUTRI V CELJU ZAČETEK IX. MLADINSKEGA EVROPSKEGA l>^^ Po atletskih prireditvah »polfinalu za evropski pokal« in Balki^i doslej največja mednarodna športna prireditev v sicer športi^ Mlada jugoslovanska reprezentanca je ob Francozih, ki so prišli v Celje že mnogo prej kot ostale ekipe, imela edina priložnost, da je v dvorani, kjer bodo tekme, lahko tudi trenirala in odigrala nekaj prijateljskih srečanj. Vse ostale reprezentance bodo trenirale drugje, kajti dvorana je namenjena samo prvenstvenim bojem. Posnetek je z enega izmed srečanj z mladimi Francozi, ki niso bili kos Jugoslovanom, katere mnogi uvrščajo med prve favorite turnirja. Tekom današnjega dne, četrtka, 21. avgusta, bodo v Celje na prizorišče IX. mla- dinskega evropskega prven- stva v ko.-iarki prispele .še /adnje stili izmed dvanajstih sodelujočih ri> p reze nta nc: Francozom, Jugoslovanom, Spantem, Turkom, Italija- nom, Švedom, Izraelčanom in Sovjetski reprezentanci .se bodo pridružili še mladi iz Belgije, ZR Nemčije. CSSR in Bolgarije. Tako bo zbran cvet dvanajstih cvetočih rož, ki bodo v naslednjih dneh vse do konca avgusta posku- šale zacveteti tja do zlata, srebra ali brona pa tudi kaj drugega ne bo slabo. Mesto Celje ponovno živi za šport, tako kot je to žive- lo vseh 90 let, odkar je v našem mestu organizirana telesna kultura! Dober teden dni bo sreča- nje v Celju praznik za šport- nike in vse mlade, katerim je v osnovi ta prireditev tudi namenjena. Mladi virtuozi naj pod koši pokažejo vse svoje znanje! Znanje od ko- šarkarskih prvin do znanja, kako morajo mladi živeti med seboj! ORGANIZACIJSKI KOMITE MEP 80 MILAN KUCAN. predse- dnik, MIRAN POTRC, podpred- sednik, JOŽE GERSAK, sekretar in člani ZVONE DRAGAN. DUŠAN SINIGOJ, MAR- JAN LENARCiC, MIHA RAVNIK, RAJKO SUG- MAN. BORIS BAUDEK, MARKO ROZMAN. BRAN- KO MARTIC. PETER BREZNIK, TONE VONCI- NA. MARKO SOK. J02E MAROLT. VENCESLAV ZALEZINA. TONE ROZ- MAN, STANE MELE. ALES ILC, MILAN ZUPANCiC. BOJAN PLANINSEK. IVO ZORCIC in DJULAFIC. ORGANIZACIJSKI ODBOR MEP 80 BRANKO MARTIČ. pred sednik, VILI SUSTER, podpred- sednik, OMI KOŠTOMAJ, sekre tar in člani Miro Kolnik, Metod Trebičnik, Pavle Bukovac, Janko Cesar, Karel Jug, Pe- ter Stefanec, Rudi Cajevec, Edi Goršič, Peter Drofenik. Šime Oblak, Mit,ia Radose- vič. Drago Horvat, Jože Ku- zma, Alojz Horvat, Milan Gei*želj, Marija Bušinovski, Darja Horvat. Bojan Pla- ninšek. Edi Gabersek. Zdenka Zimšek, Viki Dorn, Marjan Zalesnik, Milan Zu- pančič, Jože Bobnar, Ri- hard Majcen. Erntst Mar guč. Vinko Pečnik. Mirjam Jeleni n Tone V rabi. NAGRADE ZA NAJBOLJŠE Za osvojeno i tr..:_-,i.o na- grajuje KOŠARKARSKA ZVEZA SLOVENIJE. za drugo mesto SKUPŠČI- NA OBČINE CELJE, za tretje mesto TELESNO- KULTURNA SKUPNOST CELJE! Najboljši igralec prvenstva bo dobil priznanje Občinske konference ZSMS Celje, najboljšega strelca pa bo nagradil aktiv mladine v de- lovni organizaciji INGRAD! Igralci vseh treh prvouvr- ščenih ekip bodo prejeli zla- te, srebrne oz. bronaste me- dalje, ki so jih izdelali v celj- ski AUREI! PRIREDITEV SO OMOGOČILI Glavni pokrovitelj IX. MEP 80 je IZVRŠNI SVET Občinske skupščine Celje, močno pa sodelujejo tudi na- slednje organizacije združe- nega dela: AERO, EMO, INGRAD, KO- VINOTEHNA, TOPER, MERX. Zavarovalnica TRI- GLAV, Združene železarne Slovenije, RADENSKA, EI^ KROJ Mozirje, TEKO, CO- CA-COLA, VE M A Maribor, MIK Prebold, MODNI SA- LON Velenje, METKA, CIN- KARNA, KORS Rogaška Slatina, IZLETNIK, TTG, ZLATARNE in TKANINA! Z različnimi oblikami so- deluje pri čimboljši izvedbi ter popularizaciji prvenstva redakcija NOVEGA TEDNI- KA - RADIA CELJE! SPREMUAJOČE PRIREDITVE Včeraj popoldne so v kovnem salonu v Celju o( li razstavo športnih foto fij. Razstava bo odprta čas prvenstva, torej do k ca avgusta! Danes (četrtek) se bo' 17. uri začela v prostorih jaškega doma, torej t kjer bodo prebivali vsi n di športniki, TEHNiC KONFERENCA, kjer b navzoči predstavniki os nje mednarodne košai ske zveze imenovane F pa predstavniki sodel čih reprezentanc, sodnii organizatorji prvens Beseda bo seveda tek Takle je bil pogled na dvorano Golovca dan. dva pred jutrišnjo otvoritvijo IX. Mh košarki. Tribune so bile prazne, skupina TVD Partizan Gaber je pa je marljivo vad Napo vedujejo presenečenje... Ena zadnjih .sej sicer okrnjenega organizacijskega odbora (drugi so bili na teren opravkih za MEP) je biLi kar v prostoru, kjer ho med prvenstvom Press center. prostor, od koder bodo po teleksih in telefonih odšle v daljni svet vesti o celj' tekmovanju in Celju samem. Nova priložnost za afirmacijo oz. potrditev le-ie v sv PROGRAM TEKMOVANJA MEP '80 PETEK, 22. 8. - 1. kolo 9.00 (A) Turčija : ZR Nemčija 10.45 (B) Francija : CSSR 12.30 (B) Bolgarija : Belgija 16.00 (B) Izrael : Španija 18.00 OTVORITEV PRVENSTVA 18.30 (A) Švedska : Jugoslavija 20.15 (A) Italija : ZSSR SOBOTA, 23. 8.-2. kolo 9.00 (B) Izrael : CSSR 10.45 (B) Španija : Belgija 12.30 (A) ZSSR : ZR Nemčija 16.30 (A) Švedska : Turčija 18.15 (A) Italija : Jugoslavija 20.00 (B) Francija ; Bolgarija NEDELJA, 24. 8-3. kolo 9.00 (A) Italija : Nemčija 10.45 (A) Jugoslavija : Turčija 12.30 (B) Izrael : Belgija 16.30 (B) CSSR : Bolgarija 18.15 (B) Španija : Francija 20.00 (A) ZSSR : Švedska PONEDELJEK, 25. 8.-4. kolo 9.00 (B) Belgija : Francija 10.45 (B) Izrael : Bolgariia 12.30 (A) ZR Nemčija : Švedska 16.30 (A) Italija : Turčija 18.15 (A) Jugoslavija : ZSSR 20.00 (B) CSSR : Španija TOREK, 26. 8.-5. kolo 9.00 (A) Turčija : ZSSR 10.45 (A) Italija : Švedska 12.30 (B) Bolgarija : Španija 16.30 (B) Belgija : CSSR 18.15 (A) ZR Nemčija : Jugoslavija 20.00 (B) Izrael : Francija SREDA, 27. 8. - PROST DAN ČETRTEK, 28. 8. - POLFINALE 9.00 5A :6B 10.45 6A : 5B 12.30 3A : 4B 16.30 4A : 3B 18.15 lA : 2B 20.00 2A : IB PETEK, 29. 8. - FINALE 9.00 11.-12. mesto 10.45 9.-10. mesto 16.30 7.-8. mesto 18.15 5.-6. mesto 20.00 3.-4. mesto SOBOTA, 30. 8. - FINALE 17.00 1.-2. mesto 18.45 PODELITEV MEDAI^^ 0VA V KOŠARKI atletskih igrah Je košarkarski MEP 80 tvropskega prvenstva v I program ob otvoritvi. R. MEDVED KONČAL PRED MEP 80 V ponedeljek popoldne je v prostorih hotela Gol- ding-Rubin v Žalcu tre- ner LUKA STANCIC izbral ekipo, ki nas bo za- stopala na IX. MEP 80 v Celju. Na pripravah je bi- lo štirinajst igralcev, na- stopilo jih bo dvanajst, zraven pa je še trinajsti kot rezerva. Edini, ki je izpadel, je bil Celjan RO- BERT MEDVED. Pet- najst minut po tem, ko je izvedel, da ne bo oblekel dresa z državnim grbom na domačih tleh v hali Golovec, smo se z njim pogovarjali. Bil je vidno prizadet, razočaran. »Pričakoval sem sicer to, saj nazadnje skoraj ni- sem igral. Samo, zakaj me je tako dolgo pustil zra- ven? Kaj čemo, tudi tu so bili prisotni klubski inte- resi in žal sem potegnil krajši konec« BRANKO MARTIČ, predse- dnik organizacijskega od- bora MEP 80, sicer pa velik košarkarski in športni zane- senjak: »Težko je tik pied prvenstvom reči kaj poseb- nega. Potrudili smo se, da bi uspeli. Ob koncu prvenstva bodo znani ne samo tekmo- valni, ampak tudi naši rezul- tati. Upam, da bodo ugodni. Želim, da bi na svoj račun prišlo čimveč resničnih lju- biteljev košarke.« OMI KOŠTOMAJ, sekretar Organizacijskega odbora MEP 80 in tudi sicer velik privrženec košarke: »Prava predstava se šele začenja in upam, da smo jo dobro na- študirali ter da jo bomo še bolje izpeljali. To je po- membna prireditev, kjer mo- rajo vse službe delovati kot dobro uglašen instrument. Ce to smo, bomo kmalu vi- deli!« PETER DROFENIK je iz at- letskega polja tokrat zaja- dral v košarkarske vode. Je »star« športno organizacij- ski maček, ki se znajde_v vsaki situaciji, tokrat dela v eni najobčutljivejših služb prvenstva oz. vsakega tekmovanja - Press službi: »Nekoliko nas je prehitel čas, vendar sem prepričan, da bodo poročevalci iz naše- ga prostora vedno odhajali zadovoljni.« PAVLE BUKOVAC, »šol- nik«, glasbenik, športnik in še kaj ima tokrat med dru- gim na »vesti« tudi zelo ob- čutljivo mesto - protokol: »Vse službe morajo biti sin- hrone pa bo vse OK. Prepri- čan sem, da bo to prvenstvo predvsem pomenilo nov ko- rak naprej pri nadaljnji po- pularizaciji košarke na na- šem območju, Sloveniji, Ju- goslaviji. To je pa že veliko pa čeprav bo kje kakšen .kiksek'.<' ijem prvenstvu in od- IJanju zadnjih morebit- Upak oz. pomankljivo- rse pa v želji, da mla- ka športna manifestaci- kd>olje uspe. loboto, 23. in v nedeljo, (vgusta bo seminar tre- (V košarke, ki ga bo vo- DTJA RADOSEVIC, or- ator pa je Košarkarska I Slovenije. Seminar, bo predvidoma navzo- tlizu 100 trenerjev, bo v iirski šoli v Medlogu. redo, 27. avgusta, bo po famu prost dan. Mladi fkarji se bodo v organi- I TTG Celje z vlakom ^jali na izlet v rojstni »naršala Tita Kumro- ••ledtem ko bo za novi- narje prijateljsko srečanje ob »štajerskem morju« - Šmartinskem jezeru. To srečanje bodo pripravili člani organizacijskega od- bora na čelu s press cen- trom ter Pivovarno Laško, celjskimi ribiči, ansam- blom Veseli hmeljarji in še kom. Skratka, vsak bo med delno prekinitvijo prven- stva s prostim dnevom pri- šel na svoj račun! MODNI TUDI IZVEN IGRIŠČA MODNI SALON iz Vele- nja že vrsto let kaže posebno nagnjenje do jugoslovanske košarke. Opremili so že sko- raj vse naše reprezentance, zdaj pa so na vrsti še mladin- ci. Marjan Gaberšek in Rudi Pur, velika športna zanese- njaka, sta s svojim delovnim kolektivom tudi tokrat stori- la vse, da naši mladi repre- zentantje ne bodo igrali sa- mo moderne košarke na ze- lenem podu hale Golovec, pač pa da bodo tudi plesali modni ples v lepo krojenih oblekah MODNEGA SALO- NA v Velenju izven hale Go- lovec. Sicer pa je že napove- dan dvoboj: košarkarje je oblekel MODNI SALON Ve- lenje, organizacijski odbor pa TOPER Celje. Kakorkoli že, naj se dvoboj konča z re- mijem v korist splošne uspešnosti MEP 80! VSTOPNICE, OTVORITEV, TEKME čeprav smo sredi zaklju- čujočega poletja, torej časa dopustov in šolskih počitnic, pa je vseeno pričakovati, da bo vsaj večina tekem mladih športnikov v hali Golovec v osmih dneh dobro obiskana. Vstopnice so že dalj časa v prodaji v turistični posloval- nici TTG v Celju! Medtem, ko je ogled vseh dopoldan- skih srečanj BREZPLA- ČEN, pa je za popoldanske in večerne tekme treba od- šteti nekaj starih starih tiso- čakov. Še najbolje je kupiti permanentno vstopnico za 200 din! Prav bi bilo, da se mladi igralci iz dvanajstih evropskih držav pod koši ne bi borili pred večinoma praz- no dvorano. Celje se je veli- kokrat izkazalo za pravo me- sto športa in zakaj ne bi bilo tako tudi tokrat. Sicer pa je pričakovati obisk tudi iz dru- gih občin Slovenije, saj nav- sezadnje med mladimi Slo- venci še vedno vlada za igro pod dvema košema veliko zanimanje, zlasti po uspehu članske vrste v Moskvi, ko je bila na olimpiadi "Zlata-ospeševalna služba Kmetijskega ^ kombinata Šmarje pred leti pobudo o ustanovitvi pro- j izv^odnih vinogradnih skupnosti, v okviru katerih so i začeli oblikovati komplekse in obnavljati vinograde. \ Prve uspehe so dosegli s tem, ko so organizirali vino- , gradniški kompleks na Virštanju ter obnovili vino- i grade. V tem kompleksu je 5 ha vinogradov, obnov- ] Ijeno zemljišče pa so spomladi že zasadili. Drugi kom-; pleks vinogradov so oblikovali v Rakovici. kjer prav- ■ kar obnavljajo zemljišče in kjer bodo trto zasadili pri- hodnjo pomlad. Že sedaj pa tečejo razgovori o novem ' oblikovanju vinogradniškega kompleksa na Virštanju. ■ kjer bi obnovili in na novo zasadili vinograde na 15 ha ,^ zemljišč. - ; Podobno kot v Virštanju in Rakovici želijo organiza- \ torji proizvodnje v Kmetijskem kombinatu Šmarje or- ganizirati vinograd ruške komplekse v vseh vinorodnih ' področjih Smarske občine. Naloga je obsežna, saj terja i do leta 1990 obnovo 972 ha vinogradov in njihovo j vključitev v proizvodne skupnosti. Organiziran prev- ' zem grozdja s teh površin bi pom.enil 500-600 vagonov ' vina letno. To pa je tudi količma. ki nujno terja izgrad- njo lastnega predelovalnega in donegovalnega obrata, j to je lastne vinske kleti. D3 STROKOVNJAK SVETUJE VARSTVO RASTUN V AVGUSTU Piše: Mojca Sodm Cez poletje je bilo obilo dela z var- stvom rastlin. Sedaj, ko se avgust že preveša v svojo drugo polovico, s škropljenji počasi jenjujemo. Tako lahko škropljenje jablan in hrušk počasi opustimo, seveda, če smo opravili priporočena poletna škropljenja v juliju. Ob tem bi tudi rada omenila, da je velika razlika med pridelovanjem sadja za prodajo ter pri- delavo za domačo porabo. Poškodova- nega sadja ne želi nihče kupiti, pride- lovalec pa bi torej imel pri takšnem pridelovanju izgubo. Pri pridelovanju sadja za domačo porabo pa lahko ne- katere varstvene ukrepe opustimo, se- veda sadja ne bo toliko in take kakovo- sti, kot bi želeli- Kdor pa želi imeti jx>vsem zdravo drevje in želi pridelati prvovrstno sadje, pa naj opravi tudi preostala poletna škropljenja v pre- sledkih 2 do 3 tedne, oziroma po napo- vedih prognostične službe Kmetijske- ga inštituta. S temi škropljenji plodo- ve deloma obvarujemo pred napadom skladiščnega škrlupa, ki se rad pokaže v obliki temnih peg, zlasti v vlažnih skladiščih in na jabolkih, ki so bila preobilno gnojena z dušikom. Skrlup je najiKtmembnejša bolezen na jablanah in hruškah. Bolezenski znaki se pojavljajo na listju, plodovdh, pri hruškah pa tudi na še neolesenehh vejicah. Bolezen je potrebno zatirati zelo zgodaj, da se prepreči prva okuž- ba, ki je najbolj nevarna. Škropimo z DELANOM 7-« dkg na 100 I vode, ali z DITHAN-om M-45 20/dkg/lOO 1 vode. Pri škropljeriju moramo upoštevati Čas zorenja. Škropimo laliko še tri te- dne pred obiranjem. Ce se nam v sadovnjaku pjjavljajo iistni zavrtači, kapar in jablanov zavi- jač. dodamo pri škropljenju Se sred- stvo za zatiranje škodljivcev. Npr. UL- TRACID 1 dcl/lOO 1 vode. ali GUSAT- HION 15-20 dkg/100 1 vode. Kjer se pojavlja na črnem ribezu pe- pelasta plesen, ki oktiži in deformira liste in poganjke, je priporočljivo še v avgustu škropiti s 0,1% KARATA- NOM ali BENOMVLOM (poldruga je- dilna žlica na 101 vode). Žvepienih pri- pravkov ne smemo uporabljati, ker je črni ribez nanje v rastni dobi občutljiv, škropiti je potrebno s pritiskom, liste je potrebno p>opolnoma oprati, ker drugače ni \-eliko uspeha. Bolezen je zelo trdoživa, zato jo lahko popolnoma zatremo le v kombinaciji škropljenja z rezjo. Rozge malin, ki so letos rodile, mo- ramo po obiranju čimprej odrezati tik nad zemljo in sežgati. Rezna mesta po- krijemo z zemljo; s tem naj bi prepreči- li nevarno bolezen malin hstno sušico mahn. Pustimo le 4-6 najkrepkejših enoletnih rozg in jih razporedimo po ogrodju. V prvi polovici se opravi dodatno škropljenje proti sivi plesni, perono- spori in pepelasti plesni; potrebno je le pri občutljivih sortah in ob intenziv- nejšem gojenju. Včasih se lahko škro- pi še enkrat v drugi polovici avgusta. Vendar pa smemo škropiti zadnjič pred trgatvijo: z MVCODIFOLOM -^-6 tednov, z EUPARENOM 4 tedne, z berUateom 14 dm in z ENOVTTOM 7 dni. Na zelenjadnih rastlinah se v toplih poletnih dneh pojavijo listne uši. Uši sesajo celični sok in povzročajo hira- nje rastlin, s tem" pa tudi zmanjšanje pridelka. Uš pa ni nevarna samo kot neposreden škodljivec, ampak tudi kot prenašalec virusrdh bolezni. Zati- ramo jo tako. da rastline zalijemo z 0,1% METASYSTOX-om. Pripravek je odličen, ima le nekoliko neprijeten vonj. Vendar pa 3 tedne po uporabi, zalitih rastlin ne smemo uživati. Na endi\'ji se v vlažnem vremenu ali kadar je sklop rastlin prevelik, pojavi- jo majhne črnikaste pege, ki se lahko zelo razširijo. Bolezen se imenuje črna listna pegavost endivje in je glivične- ga iz\-ora. Prve okužene liste moramo potrgati, rastline pa je potrebno po- škropiti z DITHANOM M-45 v 10-14 dnevnih presledkih. S škropljenjem moramo prenehati vsaj teden dni pred uživanjem. Listna pegavost se v avgustu pojav- lja tudi na zeleni in nekoliko manj na peteršilju. Bolezen preprečujemo s ko- lobarjem in sežiganjem delov obolelih rastlin. Ko se pojavijo prve pegice pa škropimo s Cu pripravki ali DITHA- NOM M-45 v presledkih deset dni (2 krat). Na paradižniku se rada pojavi krom- pirjeva plesen. Napad bolezni je naj- hujši na plodovih. Ce se plesen pojavi na listih, moramo škropiti zgodaj ali vsaj takrat kot krompir. Kjer pa se pojavlja predvsem na plodovih, zado- šča, da začnemo v juliju. Skrbeti mora- mo, da so plodovi od tedaj, ko se začno debeliti. stalno pod oblogo škropiva. Škropimo 10-14 dnevno z DITHA- NOM M-45. Ob koncu bi omenila, da so fitofar- macevtski pripravki v svoji koncentri- rani obliki večinoma zelo strupeni. Za smrt odraslega človeka zadošča že 1/2 del kakega močnejšega pripravka. Vendar pa na sadju ne ostane toliko strupenega škropiva, kolikor smo ga nanj nanesli. Fitofarmacevtski pripra- vek razredčimo v škropilno brozgo, s to razredčitvijo se strupenost zelo zni- ža. Poleg tega se fitofarmacevtski pri-w pravki hitro razkrajajo. Zastrupitev s sadjem ali zelenjavo ni mogoča, Če kmetijski proizvajalci skrbno upošte- vajo navodila za uporabo fitofarma- cevtskih pripravkov. Zastrupili bi se naprimer, če bi pojedli takoj po škrop- ljenju, ne čez kak dan ali dva, 180 do 300 kg sadja. ji3-- 21. avgust 1980 NOVI TEDNIK - stran 15 •£LJE ETOS NOVI PRIDOBITVI yrška mačka in hotel Evropa y Celju smo tik pred zak- Aom dveh pomembnih jožb na gostinskem, oziro- j turističnem področju. za penzion Turška mač- I v, okviru domačega Go- inskega podjetja ter za pre- novljeni in novi hotel Evropa. Vtem, ko bodo Turško mačko odprli okoli prvega septembra, bo kmalu za tem na vrsti tudi hotel Evropa. V mestu ob Savinji bomo dobili okoli 240 sodobno ure- jenih in opremljenih ležišč, od tega 40 pri Turški mački in nekaj manj kot 200 v Evro- pi. Na vsak način pomemb- na pridobitev. Ob njej pa se pojavlja vprašanje, kako na- prej. V tej zvezi bi kazalo obudi- ti stališče junij^skega posveta celjskih gostinskih delavcev pri domačem turističnem društvu in v okviru drugega turističnega tedna. Tedaj so se udeleženci zavzeli, da bi morali po končanju omenje- nih naložb najprej poskrbeti za temeljito obnovo hotela Celeia, zatem za dograditev hotela Merx, za gradnjo ustrezne samopostrežne re- stavracije v mestu in šele na- to razmišljati o gradnji nove- ga hotela. Tudi o njegovi lo- kaciji. Kaže, da slednja naj- bolj vznemirja duhove. Gre za gradnjo pri Golovcu, ozi roma v okviru športno re- kreacijskega centra ter za lo- kacijo v starem delu mesta. In če bi upoštevali vrstni red del, ki še čakajo in ki bi jih morali opraviti, potem se zdi, da gradnja novega hote- la v Celju ne pride v poštev niti v naslednjem srednje- ročnem obdobju. Pred tem pa bo treba najti nosilca na- loge in tistega, ki bo lahko vložil sredstva v tako veliko naložbo. Med obema novima objek- toma bo Turška mačka prva sprejela svoje goste. In ne gre samo za gostišče, marveč tudi za nočitvene zmogljivo- sti. Turška mačka jih bo ime- la okoli 40. Sicer pa se bo nova precej razlikovala od stare. Vrednost te naložbe je okoli 31 milijonov dinarjev. V Evropi hitijo z deli. To je treba priznati. Nova in pre- novljena bo pomembna za Celje, ne samo zaradi bistve- no kvalitetnejših nočitvenih zmogljivosti, marveč tudi za- radi gostinskega dela. Tudi v tem nekaj novosti in privlač- nosti. Sicer pa počakajmo, da bo nova in lepša odprla svoja vrata. Kot pravijo bo ta investicija stala okoli 105 mi- lijonov dinarjev. M. B021C \ISERNA POROKA JAZBEČEVIH lABOST V SRCIH kupa j skozi tegobe življenja Amalija in Matija sta se ;ela 12. julija leta 1920 v jntvidu pri Planini, ko je jo njej dvaindvajset, nje- lU pa triindvajset let. Vse- [ozi, od poroke pa vse do ines, živita na Matičevi do- ačiji v Planinski vasi, kjer že stoletja rastel rod Ja- )ečevih. Matija je bil tedaj, ) sta se z Amalijo poročila avzaprav sirota, saj mu je ■va vojna vzela brata in arše. Začela sta iz nič. Mati- I je delal kot gozdni dela- ec, Amalija pa je gospodi- jila doma na kmetiji. V za- onu se jima je rodilo šest trok, toda le trije med njimi )še živi. Hčerka Marica je z tetom in materjo doma, terka Cvetka je poročena 1 živi z družino na Planini, |n Franci pa v Ameriki. •Najino življenje ni bilo ihko,« pripoveduje oče Ma- ic. »V stari Jugoslaviji je bi- p hudo, ker nismo imeli ne Irane, ne obleke dovolj zase n za otroke. Potem je prišla Kiga svetovna vojna. Nem- \ so nam požgali domačijo J nas izselili v Brežice, nato p v Sentpeter. Leta 1945 bo prišli domov. Na pogo- kču smo si postavili novo lišo, začeti smo morali zno- p Potem pa je počasi šlo. pz sem tudi po vojni delal bt gozdarski delavec, leta 653 pa sem se upokojil.« I Amalija in Matija Jazbec znata povedati, da je tudi njuno zakonsko življenje, dolgo celih šestdeset let, do- življajo pretrese in hude ure. A vse sta znala uravnati. »Z dobro voljo se vse pre- nese,« je k pogovoru pribil oče Matija.« Ce se ne bi ra- zumela, ne bi šestdeset let živela skupaj. Res pa je ne- kaj. Dandanes se ljudje poro- čijo, pa so že čez nekaj let ločijo. Nič niso potrpežljivi drug z drugim, vsak od za- koncev se hoče samo dobro imeti. V zakonu pa je najpo- membneje to, da so ljudje potrpežljivi eden z drugim in da znajo zgladiti nesoglasja, ki v vsakem zakonu nujno pridejo.« Danes, ko je mati Amalija stara že 82 let, oče Matija pa jih ima 83, jima narobe hodi le zdravje. Nič več trdno ni, materi je opešal vid, očeta iz- dajajo nekdaj tako trdne no- ge. Tako mati večinoma po- ležava in počiva, oče Matija pa bere in bere. Hčerka Mari- ca pravi, da prebere vse, kar mu pride pod roke. Pa saj se je treba z nečim spraviti nad čas, ki postaja zaradi bolečih sledov že kar sovražniki Z branjem, s pogovorom in predvsem z dobro voljo, ki je Jazbečevim ne manjka, pa bo čas najbolj učinkovito premagan. DAMJANA STAMEJČIC CELJE OBNOVUENI STUDENEC Priznanje Obrtnemu združenju za opravljeno delo Konec dober, vse dobro! Tako bi lahko zapisali o Me- škovem studencu ob Parti- zanski cesti v Celju, o obnov- ljenem objektu, ki so ga po zaslugi Obrtnega združenja Celje in seveda njegovih čla- nov izročili namenu v času zaključnih prireditev letoš- nje hortikultume akcije. Začetek ni bil tak, da bi kazalo, da bodo dela pravo- časno opravljena. In vendar so bila. Zaradi velike zavze- tosti ne samo Obrtnega zdru- ženja in njegovega izvršilne- ga odbora, ki je vodil celotno akcijo, marveč prav tako po zaslugi številnih samostoj- nih obrtnikov, ki so za obno- vitev studenca žrtvovali v delu, materialu in denarju. In potem člani sekcije avto- prevoznikov in drugi. Vrednost opravljenih del je več kot 150.000 dinarjev. V tem znesku je tudi 63.000 di- narjev, kolikor je Obrtno združenje plačalo za nabavo potrebnega materiala. Obrt- niki-prostovoljci pa so za ureditev vodnjaka" opravili 300 udarniških ur. Na vodnjaku je tablica z napisom: »Meškov studenec - 1980 - Obrtno združenje Celje.« Dela še niso povsem kon- čana. Manjka še pipa, razen tega pa še vedno razmišljajo o klopeh, ki bi jih postavili znotraj ograjenega prostora ali pa tudi zunaj njega, če- prav so kamniti podstavki tudi mišljeni kot sedeži. To- da, navzlic temu, bi se pri- merne klopi kar prilegle. Razen tega bo treba urediti še okolico, hortikulturno na- mreč, sicer pa zagotoviti, da bo okolje ostalo lepo. To bo seveda odvisno od nas, od ljudi. To ni prostor za pranje avtomobilov, tudi ne za ra- zbijanje steklenic. In stebri niso table za pisanje. In še nekaj - prav bi bilo, če bi bila tu še tabla, ki bi opozarjala, zakaj nosi ta stu- denec ime po Mešku. In če bi v to okolje postavili še maj- hen kipec človeka, po kate- rem nosi vodnjak ime, bi bi- lo pravzaprav vse. Obnovljeni Meškov vod- njak je zdaj tu. Lepa pridobi- tev. Zato Združenju obrtni- kov občine Celje priznanje za opravljeno delo! M. B02lC Komisija za delovna razmerja pri DO Hmezad export-lmport Žalec OBJAVLJA prosta dela in naloge Čuvanje imovine OD KANDIDATA SE ZAHTEVA: - da ima končano osnovno šolo - najmanj 2 leti prakse na takšnem ali podobnem delu Kandidati naj pošljejo svoje prošnje na naslov: DO Hmezad export-import. Komisija za delovna razmerja, Vrečarjeva 14 63310 Žalec, v roku 15 dni od dneva objave. Kandidati naj k vlogi priložijo tudi potrdilo o morebit- nih opravljenih izpitih oz zadnje šolsko spričevalo. 400 LET LIPICE Čeprav bodo nekatere prireditve v počastitev 400 let Kobilarne Lipica trajale še do konca letoš- njega septembra, so glav- ne tik pred zdajci. Do konca meseca bodo nastopili člani Španske jahalne šole z Dunaja, ju- tri bodo odprli sUkarsko razstavo in razstavo foto- grafij na temo konja, tik pred zaključkom meseca je napovedan mednaro- dni simpozij o reji, upo- rabnosti in preizkušanju delovnih sposobnosti li- picanca, od 27. do 31. av- gusta bo mednarodna razstava konj lipicanske pasme, 29. in 30. avgusta bo tudi mednarodno tek- movanje in revija hpican- skih štirivpreg in dvov- preg iz jugoslovanskih in evropskih hpicanskih ko- bilarn, in končno bo v ne- deljo, 31. avgusta še glav- na proslava ob 400 letnici Kobilarne Lipica. Gre torej za prireditve, ki vzbujajo pozornost in bodo privabile veliko šte- vilo občudovalcev belega konja z vseh koncev in krajev naše domovine. Tudi iz tujine. CELJE ASFALT NA GRAD Cesta bo veljala 5 milijonov Dela za modernizacijo zad- njega odseka ceste na celjski Stari grad so v polnem teku. Tudi ta del ceste, ki pelje do grajskih razvalin bo asfalti- ran v širjni 5,5 metra. Na vrhu bodo uredili parkirni prostor, prav tako asfaltiran, za okoli štirideset osebnih vozil. Modernizacija poteka na 506 metrov dolgem odseku. Trajala bo okoli tri mesece, se pravi do sredine novem- bra. Gre za precej zahtevna de- la, saj bodo med drugim mo- rali odpeljati okoli tri tisoč kubičnih metrov zemlje. Dela izvaja kolektiv TOZD Ceste-kanalizacije, vodja gradbišča pa je Ivan Škof. Po pogodbi bodo veljala pet milijonov dinarjev. Modernizacija zadnjega odseka ceste na Stari grad je več kot pomembna, saj gre za celjsko najbolj obiskano izletniško točko,-ki jo vsako leto obišče v povprečju po okoh 150.000 ljudi. In ko bo na gradu urejena še stalna muzejska soba, ko se bodo končala tudi raziskovalna dela in seveda, ko bo do ra- zvalin peljala tudi asfaltirana cesta, je na dlani, da se bo število izletnikov in obisko- valcev še povečalo. Zdaj je dostop na grad mo- žen po Pelikanovi poti in čez Zagrad, razen tega je zaprto gostišče, razgledni Frideri- kov stolp pa je odprt samo ob sobotah in nedeljah. MB - Hotel Dobrava v Zrečah je v letošnji sezoni dobro za- seden in prav zato priporoča- jo rezervacije. Sicer pa bo v času od včeraj do 2. septem- bra povsem zaseden. - V hotelski kuhinji pri- pravljajo vsako soboto in ne- deljo turistični menu. Stane 100 dinarjev. - Koča na Rogli je zase- dena. VESTI IZ ZREČ v MEDLOGU IMAJO SVOJE GLASILO 1974. leta ustanovljena krajevna skupnost Med- log je pred kratkim izda- la svoje prvo glasilo z naslovom Rdeči mlin. Tako so začeli tudi na področju informiranja oblikovati konkretne ak- cije, saj se zavedajo, da brez dobrega informira- nja krajevna skupnost ne more vključiti v delo vseh krajanov. Prva številka glasila Rdeči mlin je prava oseb- na izkaznica krajevne skupnosti, saj so v njej imenovani vsi osnovni or- ganizmi, ki naj omogoča- jo samoupravno delova- nje na vseh področjih, na- pisana pa je tudi kratka zgodovina kraja. Uredniški odbor, ki ga sestavljajo Jože Umek, Franc Zlatečan, Jože Turnšek, Meta Polutnik, Fanika Zupane in Nežika Golčman je uvrstil v vse- bino prve številke tudi proglas stabilizacijskega ravnanja v celjski občini. Sledijo mu poročila o de- lu gasilcev, družbene sa- mozaščite, vrtnarske šole, hortikulture 80, objavljen ni pa so tudi najbolj bi- stveni podatki iz srednje- ročnega plana celjske ob- čine in krajevne skupno- sti. Prispevke za prvo šte- vilko so napisali Darinka Jošt, Jože Umek, Ivana Zavšek, Ivan Drobne in Jože Turnšek. Vsekakor predstavlja prva številka kljub neka- terim nerodnostim in na- pakam (ki jim pač botruje vsak začetek) pomemben korak k boljšemu infor- miranju v krajevni skup- nosti in nedvomno tudi zadolžitev za redno izha- janje glasila, ki ima po- membno vlogo v samem delu in življenju krajevne skupnosti, lahko pa je tu- di zgled za vse tiste, ki tega še nimajo. D. M. 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 33 - 21. avgusti9RQ PRIZNANJE IZ VATIKANA REŠILI KULTURNI OBJEKT Papeževa diploma zahvale velenjskim gasilcem v novem gasilnem domu, ki stoji v neposredni bližini vpadnice iz Celja v Velenje, je tudi večja soba, kjer so spravljena številna prizna- nja, ki so jih velenjski gasil- ci dobili za uspele akcije v 83. letih, kar njihova orga- nizacija v Velenju obstoja. Škoda je, da vseh priznanj ni možno videti tudi druga- če, saj bi bilo to prava paša za oči, istočasno pa najbolj- ši dokaz ljudem, kaj vse zmorejo velenjski gasilci. O njih smo sicer pisali že v eni od prejšnjih številk No- vega tednika in to v reportaž- nem zapisu, ko smo obiskali in predstavili krajevno skup- nost Staro Velenje, kjer so, lahko zapišemo, trije pose- bej zanimivi objekti (da ne štejemo gospodarskih): ve- lenjski grad s številnimi zbir- kami je sploh osrednji ob- jekt v Velenju, cerkev Sv. Marije pod njim in stavba ga- silskega društva. In prav dvema najpo- membnejšima objektoma izmed treh omejenih, bo na- menjen osrednji prostor v današnjem zapisu - to je cerkvi in gasilskemu druš- tvu. 26. maja 1962 je v cerkvi Sv. Marije, ki jo štejejo med pomembnejše tovrstne ob- jekte ter zaradi tega tudi za- ščitena, zagorelo. Glej ga zlomka, zagorelo je celo tam, kjer je bil zaščitnik pred og- njem Sv. Florijan! Izneveril se je tudi on in cerkev je bila ob nevarnem rdečem peteli- nu potrebna pomoči gasil- cev. Ti so takoj tudi prišli in začeli »rezati peruti« podiv- janemu rdečemu petelinu, pripoveduje predsednik ve- lenjskega gasilskega društva Stane Hudaies, ki je z dru- gimi gasilci takrat pomagal pri gašenju: »Pri gašenju smo imeli ve- liko težav, saj smo morali vo- do črpati s črpalko iz spod- njega potoka, cerkvica pa stoji na hribu. Ko smo na silo vdrli v cerkev, je zagorelo kot bakla. Žgali smo z vodo po ognju. Spredaj sva bila Jože Sket in jaz. Jože se je pognal naprej in med dru- gim rešil tudi zelo dragoceno ,moštranco'. Požar smo uspešno pogasili in s hitro intervencijo rešili marsikaj dragocenega pred propa- dom«. To je bil uvod v kasnejšo zgodbo, za katero je zvedel celo papež v Vatikanu. V staro Velenje je po poža- ru prišel župnikovat Milan Kovač, ki je začel cerkev ob- navljati. Ob 500-letnici cerk- ve Sv. Marije so pripravili svečano otvoritev cerkve in takrat so velenjski gasilci do- bili diplomo kot zahvalo za pomoč, da cerkev ni doživela večje nesreče. Na diplomi je zapisano: Zahvala za nesebično in- tervencijo vseh velenjskih gasilcev 26. 5. 1962 ob požaru v cerkvi. Župnijski urad Sv. Marije, 17. 17. 1977 ob 500- letnici cerkve. Župnijski urad - Kovač Milan. Sam župnik Milan Kovač je izrazil vso zahvalo velenjskim ga- silcem ter obljubil, da to ni vse. Velenjski gasilci so mu po- magali še enkrat, ko so v zvo- nik s svojimi pripomočki po- tegnili nov zvon. Za zahvalo jim je Milan Kovač podaril okoli 60 cm visok ročno izrezljan kip iz lipovega lesa Sv. Florijana, zaščitnika, ki je bil nareje-n po originalu -starem več kot 500 let. Ta kip jim je podaril ob 80-letnici njihovega društva, nato pa odpotoval službeno v Vati- kan. Tam je poleg ostalega po- vedal tudi zgodbo, kako so velenjski gasilci pomagali .pri gašenju in kasnejših de- lih pri cerkvi Sv. Marije v Starem Velenju. Vest je priš- la do samega papeža Janeza Pavla II, ki je preko svojega kabineta podaril velenjskim gasilcem diplomo zahvale za reševanje kulturnih spome- nikov. Diploma je podpisana z datumom 21. 12. 1978 ter zavzema posebno mesto med številnimi pokali, pi- smenimi zahvalami, diplo- mami, plaketami in medalja- mi v sobi velenjskega gasil- skega doma. TONE VRABL FOTO; TONE TAVČAR SLOVENSKI KULTURNIKI IZ KOROŠKIH RADIŠ VCEUU Pretekli teden so Velenjčani, Žalčani-in Celjani pripravili prisrčne sprejeme štiridesetčlanske delegacije slovenskih amaterskih kulturnikov iz Radiš na avstrijski Koroški. Pov- sod so, kljub počitniškemu razpoloženju, organizirali oglede krajev, njihovih znamenitosti in izkoristili priložnost, da so jih seznanili z našo polpreteklo zgodovino (začuda: koroški Slovenci jo veliko premalo poznajo!), z dosežki (gospodar- skimi in kulturnimi), s težavami in uspehi. V Celju so si ogledali »Stari pisker« in položili lovorjev venec na spominsko ploščo, z zanimanjem so sledili kustusu Muzeja revolucije, nato pa se odpeljali v Trnovlje, kjer so si ogledali nov kulturni dom. Ta obisk je bil še posebno zani- miv predvsem zavoljo tega, ker so podobne prostore tudi sami dobili. Dolga in težka leta po prvi svetovni vojni njihovo Sloven- sko prosvetno društvo ni imelo lastnih društvenih prosto- rov. Kulturne prireditve so prirejali po večini na prostem. Iz starega farovškega hleva so s prostovoljnim delom in s pomočjo številnih prijateljev zgradili lep in prijeten prostor. Ta dom, zgrajen z močno vero v narodovo bodočnost in ljubeznijo do mladine, naj ne ostane samo mrtvo zidovje, temveč središče življenja in dela naših ljudi; tako so zapisali v brošuro, ki so jo izdali ob otvoritvi tega kulturnega hrama. Prav z izkušnjami pri gradnji kulturnih prostorov so našli veliko skupnih stikov s člani KUD »Zarja« Trnovlje. Obisk Radišanov je izvenel prijetno, koristno in poučno. Medobčinska konferenca Socialistične zveze delovnih ljudi je dala z uspešno organizacijo obiska svoj velik delež k nadaljevanju prizadevanj za skupni boj za narodno enako- pravnost Slovencev onkraj meje. Ob tem pa smo zabe ežili veliko razumevanje Kulturnih skupnosti, ki so to gostova- nje tudi finančno podprle. To je bila tudi priložnost, da so se dogovorili za recipročno zamenjavo skupin iz matične do- movine na Koroškem. ŠTEFAN ŽVIŽEJ GASILSKO SLAVJE V DOBJU PRI PLANINI Gasilsko društvo Dobje pri Planini, ki je po svo- jem nastanku najmlajše v šentjurski občini, bo v ne- deljo, 24. t. m., prevzelo nov gasilski avtomobil. Gasilci pravijo, da je bi- lo delo v letošnjem letu najbolj plodno. Udeleže- vali so se tekmovanj in srečanj z drugimi gasilci v občini in zunaj nje. V društvu delujeta poleg moške še desetina deklet in pionirjev. Razen tega mladi gasilci prav te dni zbirajo v krajevni skup- nosti prostovoljne pri- spevke. Občani z razume- vanjem podpirajo gasil- sko društvo in tako bo ta nedelja zapisana v druš- tveno kroniko z vsemi »botri in botricami.« Slavje se bo pričelo ob 14.30 uri. Po prevzemu avtomobila bo gasilska vaja, zatem pa družabno srečanje. JOŽICA SALOBIR Mlade brigadirje je obiskal tudi sekretar predsedstva CK ZKS, Franc Šetinc MDA POSOČJE 80 ŽUUI ZDAJ LE SPOMIN Z obiska pri mladih brigadirjih žalske občine Na enajstih deloviščih v Sloveniji ta čas še vedno ve- selo odmeva brigadirski hu- ra. Žvenket krampov jn lo- pat se čuje daleč naokoli in v srca domačinov prinaša mla- dosten polet in spoznanje, da je navzočnost brigadirjev po- memben korak v lepšo pri- hodnost. Z brigadirji prihajajo v nji- hove vasi vodovodi, ceste, telefoni in še marsikaj dru- gega. Z njimi prihaja tudi ideja solidarnosti in huma- nosti. Tudi v Posočju, ki ga je 1976. leta prizadel katastro- falen potres, ni nič drugače, Zdaj so tam na delu brigadir- ji zadnje izmene. Trudijo se, da bi do konca akcije opravi- li čim več in tako izpolnili za letošnje leto zastavljeni načrt. Kot kaže pa ne bo sa- mo dosežene, marveč tudi presežen. K temu uspehu bodo nedvomno veliko pri- pomogli tudi brigadirji mla- dinske delovne brigade »Slavko Slander« iz žalske občine, ki kljub nepopolni zasedbi dosegajo nadpov- prečne rezultate. O tem smo se minulo soboto tudi sami prepričali, ko smo jih obi- skali na delovišču blizu Bov- ca, kjer so kopali jarke za ozemljitev. Sicer naporna vožnja je postala ob vstopu v dolino Soče izredno zanimiva. Z vseh strani so nas obdajali mogočni vrhovi Alp. V oza- dju nas je pozdravljal tudi očak Triglav. Ob pogledu na bistro So- čo, nas je zamikalo, da bi se ob njej zadržali dlje časa. To- da, naš cilj so bili brigadirji. Kmalu za tem, ko smo pre- vozili središče Kobarida in se zapodili po cesri naprej, smo zagledali brigadirsko naselje zvezne mladinske de- lovne akcije »Posočje 80«. Oddahnili smo si, saj smo bili vožnje siti čez glavo. To- da, spet smo morali sesti v avtomobile. Naselje je bilo skoraj prazno. Mladi so bili na delu. Zato pa smo od ko- mandanta naselja Mileta Mi- loševiča zvedeli, da so žalski brigadirji v bližini Bovca. Spet smo šli na pot in z nami tudi komandant Mile. In kar prav je bilo, da je bil z nami, sicer bi žalske briga- dirje težko našli. Povedal je, da se žalski brigadirji izre- dno dobro držijo in da so po delovnih rezultatih med naj- boljšimi na akciji. Dodal pa ja, da je škoda, da brigada ni popolna, saj bi lahko dosegla še boljše rezultate. Prav tako nima možnosti, da bi osvoji- la najvišje priznanje - trak akcije, čeprav ji seveda dru- ga ne bodo ušla. In še to, vse brigade iz Slovenije so letos prišle na te akcije nepopol- ne, zato pa so iz drugih repu- blik po navadi preštevilčne. »Zakaj tako?« »Mislim, da je vzrok za to iskati v samih pripravah na sestavo brigade in seveda v delu v vsem tistem času od odhoda brigade na akcijo. Osnovne in občinske organi- zacije Zveze socialistične mladine bi morale temu vprašanju posvetiti več po- zornosti. Evidentiranje bri- gadirjev je mnogokrat površ- no. Drži pa še nekaj - čim več bo lokalnih in občinskih akcij, tem laže bo zbrati bri- gadirje za zvezne in podobne akcije.« Pot nas je vodila naprej in z asfalta smo zavilo na kolo- voz. Že od daleč smo zagledali zastave, ki so plapolale v ve- tru. In če smo zaslišali tudi brigadirsko pesem. Mladim so ob pogledu na avtomobila s celjsko regi- stracijo za trenutek zastali krampi in lopate v rokah. In že se je oglasil njihov poz- drav: Z-D-R-A-V-O! In po- tem so se z podvojeno močjo lotili dela. Kljub našemu obi- sku z delom niso prenehali. Med delom smo se zapletli tudi v pogovor s komandan- tom žalske brigade, Vojkom Kalanom, ki je že pravi vete- ran, saj to dolžnost opravlja že tretjič. Vojko je zaposlen v Tek- stilni tovarni Prebold in je predan mladinski aktivist, še zlasti na področju prosto- voljnega dela. Povedal je, da so se briga- dirji zelo hitro vživeli v delo in druge oblike brigadirske- ga življenja. »Z njim sem zadovoljen!« je poudaril. Delo je precej naporno. Toda, vsi se zavzemajo, da bi napravili čim več. Zato uspe- hi ne izostajajo. Skoraj ne- verjetno se sliši, da presega- mo normo za sto odstotkov in celo več. Večkrat so noii mo presegli za 190 odstot kov, na udarnem dnevu p so opravili delo, ki je prin( slo kar 240-odstotni prea žek! To je bilo doslej tu( največ. »Odkrito povedano, kaj t kega nisem pričakoval,« dodal Vojko in nadaljeval: »Vedeti namreč moram da so brigadirji v povpreč stari osemnajst let. Zato sei delovnega uspeha toliko b( vesel. Ne razumem in hkri obsojam pa tiste mlade, ki bilo evidentirani pa so ost doma. Zaradi njih je na brigada nepopolna. Ose parov rok manj se pozna, že ne pri samem delu na tn pa vsaj v raznih interesn dejavnostih, ki so za sploši oceno brigade zelo pomem ne. In čeprav smo tudi i tem kolikor toliko uspeši sem prepričan, da bi bili i zultai dosti boljši, če bi b kompletni. Sicer pa je o te zdaj prepozno govoriti!« Brigadirsko življenje v I sočju je zelo pestro in zal mivo. V tem času so se z stile številne prireditve. ( ganizirali so tudi trims igre, obisk pri graničarjih celo vrsto športnih in druj tekmovanj. Skratka, vsega dovolj, včasih celo prev saj si po napornem delu trasi tudi zaželijo počiti Tega pa je za mnoge zelo rn lo, saj so vključeni v števili oblike izobraževanja i usposabljanja. Poleg tegasj delujejo pri izdajanju brifl dnih biltenov, stenskh čas pisov itd. Ura je bila več kot ena p poldne. Konec dela. Brig dirje sta čakala dva kombi in odpeljali so se v naselje In spet pogovori. Iv! Skof, Boro Zivkovič, Dari ka Volf in Branka Žalski nam povedali, da se v bril di počutijo zelo dobro. Ko smo jih vprašali, če I _ do šli v brigado tudi prihc nje leto, so poudarili, da delo v brigadi nekaj takel kar mora doživeti slehei mlad človek. Seveda, tud prihodnje bodo šli med t gadirje. Ivan, ke je sekratar orga zacije Zveze komunistov brigadi, pa je povedal, da ma preveč dela. Boro, ki je traser pa je ' jal, da opravlja svoje del' velikim veseljem. Dekleti pa sta pristavili, so žulji, ki sta jih dobili P! dni, zdaj samo še sporni Roke so že utrjene. DARKO NARAGL^ »DOPOLDNE Z VAMI« Je vaša oMaja 33-21. avgust 1980 NOVI TEDNIK - stran 17 /^iPINIZEM VAJA REŠEVALCEV CEUA ^ steni Turške gore reševanje »ponesrečenca« flajbolje bi se odrezala tista postaja GRS, |j v vsej planinsko-alpinistični sezoni ni jjjjela prav nobenega dela. To bi bil dokaz, je preventivno delo dobro opravljeno in je na področju, ki ga s svojim delom ostaja pokriva, sreča na strani planincev in gjpinistov. Žal tega drugega ne urejajo gor- ski reševalci - še vedno udarjajo strele, pada Icamenje, in megla po svoje gospodari na vseh poteh. Vedno več je tudi tistih, ki se za opozorila in nasvete izkušenih alpinistov, oskrbnikov in reševalcev ne menijo dosti in jo mahnejo po svoje ne glede na vreme, opremo in nevarnosti. Tudi nasveti, ki jih strokovna služba Planinske zveze Slovenije in meteorologi dajejo v javna občila (časopi- si, TV) naletijo večkrat na gluha ušesa pred- vsem pri tistih, ki se imajo za »nedotakljive« , alpinisti, ki jim ne more ničesar do živega. 16 reševalcev postaje GRS Celje, ki zdru- žuje reševalce Celja, Šoštanja in Solčave, je inielo tokrat vežbo v živo. »Ponesrečenec« je bil v Salaj-Gerinovem grebenu Turške gore v stolpih pod izstopno glavo. Reševalci so ga (po zdravniški oskrbi) spustili v Turški žleb vMarinerjevi napravi s pomočjo podaljšane jeklenice (ca. 180 m), vmes pa preizkusili še dvig s pomočjo vitla. Reševalci so dokazali, da so pripravljeni, upamo pa, da resničnega reševanja ne bo treba. Alpinisti so imeli tokrat srečo z vremenom le v soboto, 17.8. Cajzek in Kisovar sta pono- vila Smer skozi okno v Štajerski Rinki III, Vzhodno v Mali Rinki III. in Tečajniško v Mali Rinki IV., III. Cankar Slavko in Marija ter Sah Marjana in Skale Marinka so ponovi- li smer Modec-Režek v Turški gori. Zupan Jože in Stopar Aleš sta v soboto odpotovala v francoske Alpe in upamo, da jima bo vre- me naklonjeno. Več slovenskih navez je le- tos že plezalo v Franciji, kjer so v avgustu našli ugodni snežne razmere in ponovili vrsto skrajno težkih smeri. Oba celjska ple- zalca sta odlično pripravljena, zato vemo, da se ob ugodnem vremenu ne bosta vrnila praznih rok. CIC Najnovejše v alpinizmu - ekstremnemu prostemu plezanju v kopni skali se je pri- družilo še prosto plezanje v navpičnem le- du v visokih Alpah. Posnetek je iz Švice ' Berneroberland). ZA VAŠ KRATEK ČAS Vodoravno: 1. nizozemski slikar, začetnik geometrične- ga abstraktnega slikarstva (Piet, 1872-1944), 9. naše glavno mesto, 16. strupena sredozemska lepotna rastli- na, 17. v dve smeri razrašče- na veja, 18. pariška modna hiša, 19. arabski žrebec, 20. slovenski filmski igralec (Igor), 21. muslimanski ver- ski poglavar, 22. prebivalec stare Beocije, 23. cerkveni razkol, npr. med pravoslav- jem in katolicizmom, 25. in- dustrijsko mesto v jugovzho- dni Turčiji, 26. blago v balah, od njega se v prodajalni odreže želena mera (dve be- sedi), 29. prinos imetja v za- kon, 32. umetniška delavni- ca, 33. tovarna v Mariboru, 36. jutranja padavina, 37. kratica ciprskega odporni- škega gibanja proti britan- skemu kolonializmu, 39. črki z začetka abecede, 40. krati- ca ameriške pomoči poruše- ni Evropi, 41. preživnina za nezakonskega otroka, 43i^ skupina otokov v Tihem oceanu, kjer so Američani le- ta 1952 preiskusili prvo vodi- kovo bombo, 45. mesto ob Donavi na Slovaškem (ladje- delnica), 46. keratin, snov iz katere so lasje, nohti, kopita itd. Navpično: 1. način oblače- nja v skladu s časom, 2. umetniško ime komika Har- dyja, 3. žlahni plin, 4. darilo, 5. kemijski simbol za radon, 6. država na severozahodu ZDA z glavnim mestom Boi- se, 7. rimski vojskovodja in državnik, ki je ubranil zaho- dnorimsko državo pred Ger- mani, 8. različna soglasnika, 9. turistično mestece na Bra- ču, znano po čudoviti pešče- ni plaži, 10. jaz (latinsko), 11. enaka vokala, 12. moško ime, 13. ujemanje besed v verzu, 14. gorski prelaz na Velebitu, 15. šahovska figu- ra, 17. nemški pisatelj (Wil- helm »Lačni pastor«), 20. masa, 23. ribja koščica, 24. znamenja, 25. nekdanji tur- ški velikaš, 26. stara šara, 27. južnoameriška travna stepa, 28. zdravilna rastlina, slez, 29. riževo žganje, 30. hokeju podobna igra na konjih, 31. nekdanji odlični jugoslovan- ski nogometaš in reprezen- tant (Ivica), 33. francoski ko- mik (Jaques), 34. židovsko možko ime, 35. pevec Pest- ner, 40. del vodovodne nape- ljave, 42. Eva Ras, 43. Erich Remarque, 44. avtomobilska oznaka Benetk. REŠfTEV SLIKOVNE KRIŽANKE, OBJAVLJENE V PREJŠNJI ŠT. NOVEGA TEDNIKA Vodoravno: ORIENT, MRAVLJA, LA HABANA, AMATI, ASIMOV, NOKOTA, ANETO, OKARINA, RAL, FAR, STRELIVO, ES, PREKIS, LIANA, ORAC, EN- GELS, IM, SIAMKA, COS, RIAD, ANITA, ORAL, TRIS, PAGODA, OCAK. ABASID, VERA, TARTAN, KAR. ALMA M. KARLIN SAMOTNO POTOVANJE 22 ^enadoma je postalo nebo mračno rdeče, kot bi na njem '^sevala daljna ognjeniška reka, potem je postalo srebrno, ^^o za sekundo kot tekoče zlato - in že je stalo na njem '^no in čisto sonce. Prehod iz teme v svetel dan ni trajal ; '^^ pet minut. sem popila kavo, sem se usedla na verando in slikala, ' 6^^^^ •'^ ^^"^ br/cT/ai po vrtu, njegova žena pa je s I- ^^emim obrazom urejala v svoji sobi postelje. Nikoli me ^Poklicala po imenu; kadar je kaj hotela od mene, mi je * ^'^a: »Mala, nikar ne sedite tja, tam je prostor mojega ' "^oža!« ali: »Čas je, mala. da greste v službo!« Ob pol osmih sem šla od doma in poskušala biti nekaj ' deveto v uradu. Ker smo zaprli urad šele ob šestih "; in ker čez dan nikoli nisem bila prosta, se mi je I '?eio, da jQ dovolj zgodaj, če pridem tja ob devetih. Nikoli ' 2»^^ videla ljudi, ki bi se, deloma zavestno, deloma pod- ^^estno, tako zelo trudili, da bi zadušili v meni vse lepo, ^ i \ Nemec in njegova žena, ki pa na svoj način ^tovo poskuša biti dobra z mano. Na nas belce vpliva ^' (Jv °^ pogosto demoralizirajoče, moj gospodar pa je bil w ^^sef let na Kitajskem, kjer cvete mnogoženstvo, in pet- jM^^ V Panami, kjer je zelo lepo, zelo nezdravo in zelo ■ jq° pregrešno, pri tem so nazori mojega gostoljubnega H^Podarja gotovo doživeli spremembo, kajti vsako prilož- [ ;e izrabil, da mi je pripovedoval nemogoče zgodbe, me /)oA^°^^^^^ ^se slabo, ki nas je obdajalo, da bi tako ' (<^^si uničil v meni vse, kar mi je dajalo notranjo oporo. bi ^^ni stala zvečer pred banjo in strmela v čudovito bfar evezde, mi je zaklical, naj grem spat; če sem hotela \ ^ kako dobro knjigo, me je pri tem po svojih močeh oviral, in če bi se ne bila z njim vnaprej pogodila, da smem zvečer študirati v knjižnici, bi morala biti, ne da bi si bila poprej mogla oddahniti, že ob osmih v postelji, kot sta bila zakonca. Ta kratki večerni odmor pa meje rešil, kajti kar se je bilo v meni nabralo čez dan zoprnosti, je v kratkem prostem času spet izpuhtelo iz mene. Zatekala sem se v prekopno cono, se tu pogljabljala v očarljivo tropsko boga- stvo in bila spet - človek. Tu so bili prelepi nasadi. Krotonovi grmiči so se bleščali v vseh barvah - prevladovale so rumene, svetlo zelene, rdeče in črne - nežna bambusova debla so krečila svoje liste in trepetala v vetru; beli cvetovi so se kot sneg vzdigo- vali s tal, povsod pa so moleli iz zelenja v vseh mogočih odtenkih kot bodalo zviti zviti listi poincette. V mesečevi svečavi so se bleščale zvezde kot biseri, vzdolž bananovcev pa je tekla široka srebrna reka. Palme so šepetale, pot so preprezale neštete korenine banyanovih dreves, z naprej štrlečih vej so bingljali kot glava veliki kalabassi in tako imenovano »ljubezensko vino« je z rožnato rdečimi cvetovi kot morje oblivalo zeleno in belo pleskane hišice ob pre- kopu. Široke, lepe, s katranom polite poti so obdajali slad- korni trs, guanbanaji z bodičastimi sadeži, neka drevesa z dolgimi rjavimi stroki in druga čudežna tropska drevesa, in vsi, ki si jih srečeval, so bili ljubeznivi in Evropejci. Bolj zatohla je bila podoba spodaj v mestu Panama. Majhni stanovanjski prostori so bili odprti in v njih so na dolgih gugalnih stolih ležale ženske v spalnim srajcam podobnih oblekam, se leno pahljale in na levem nožnem palcu zibale copato; majhne papige so plezale po stolih in slabotno čivkale. V preddverjih so stali štedilniki, na njih pa so debele, vesele črnke v odvratno dišeči masti cvrle ribe; svetlo rjave ženske so druga za drugo švignile na cesto, tu srečale oči, ki so zažarele v poželenju, in našle odziv; nagi otroci so prevračali kozolce; na vogalih so posedale ženske mumije, ki jih je bilo življenje vrglo na breg, in prodajale loterijske listke; dečki so ponujali pro- sene in kokosove kolačke; v neki hindujski trgovini sem videla opice, v drugi po tleh razprostrt tobak s Sumatre, ob cesti so na stojalih viseli panamski klobuki. Med vsem tem pa je kipelo pisano življenje prekopne cone - stopicajoče Japonke v kimonih, Kitajke v ozkih črnih hlačah, Panam- čanke v nagubanih krilih, črnke v poškrobljenih spodnji- cah, Indijanke v naprsnikih in širokih krilih in mešanke v evropskih oblekah, z napudranim in našminkanim obra- zom, ki je bil videti kot maska. Moški vseh dežel, vseh narodnosti in barv pa so obletavali vse, kar je bilo ženskega spola. Na kozlih dvokolesnikov in na majhnih vozovih so čepeli kočijaži pod ogromnimi dežniki, skoraj večjimi, kot so bila vozila, na trgu Santa Anna so sedeli mladi čistilci čevljev - črni ceh - ki so čez dan hodili po cestah z vsem svojim premičnim premoženjem, s škatlo krtač za čevlje, in prije- mali obuvala, ponoči pa so spali na pločniku pred kako kitajsko restavracijo. Včasih jim je dal prodajalec sarsapa- rillskega piva kak poždrek, prodajalec sadja pa kako ba- nano, bili so skromno oblečeni v ostanek že zavrženih hlač. Do dvanajstega leta starosti sploh niso bih oblečeni. Zakaj za vse na svetu pa si že ob rojstvu dobil črno kožo? Vsa Kaledonijska cesta je pripadala črncem, prav tako tudi manjša tržnica, kjer si lahko kupil yam (vrsta gomolja- stega sadeža), tanke, dolge kitajske fižolove stroke, peitsai (kitajska solata), rosello (cvetovi, ki jih kuhane jedo kot zelenjavo ali sadje), škrlatna jabolka, sadeže kruhovca in druge tropske sadeže. Tu si lahko videl privezane ogromne kuščarje iguane, ki njih meso črnci zelo cenijo, v rožne vence nabrana rumena nasoljena iguanova jajca pa proda- jajo kot posebno slaščico. Tudi jaz sem si jih nekaj kupila in dve skuhani pojedla. Okus sta imeli po trdo kuhanih rumenjakih, dišali pa sta - kot velikonočna jajca na vernih duš dan. Pol dolarja sem porabila za zdravila, preden sem iguanovi jajci spet izvalila, kajti v telesu sta se mi valili navzgor in navzdol tako, da sem postala čisto zelena in rumena. Kljub vsem nezgodam sem bila navdušena za vse novo m se navsezgodaj zjutraj tudi veselo lotila slikanja. To pa je ogorčilo staro gospo, in ko sem se zvečer vrnila domov, mojih slikmrskih pripomočkov - barv, čopičev, barvnih svinčnikov - ni bilo nikjer. Sin naše črne perice se je bil spravil ravno nad moj predal. Gospe seveda nisem mogla nič očitati, sem pa za temi pripomočki tako zelo žalovala, da mi je stari gospod poklonil skromno škatlo barv, toda krede, ki so šle za vedno po zlu, so bile nenadomestljive. Kaj vse sem poskusila! Največ sem zaslužila z majhnimi božičnimi razglednicami, ki sem jih po angleškem načinu izdelala v obliki knjige s trakom. Za nje sem - za material in delo - iztržila po petindvajset centov za kos. Stari gospod mi je dovolil slikati med dolgimi uradnimi urami in tako sem počasi izdelala dovolj razglednic, da sem tudi kako malenkost prihranila in si ob priložnosti lahko kupila ri- salni papir, znamko ali kaj podobnega. Toda na ta način bi sto let čepela v Panami! Vsa obupana sem poskušala dobiti zaposlitev pri katoliškem dobrodelnem društvu, napisala sem tudi stvari, ki pa zanje nikoli nisem dobila honorarja. Medtem je postal moj položaj v bananovčevem zakotju, ki nikoli ni bil rožnat, popolnoma nevzdržen. Če sem šla zjutraj od doma, nikoli nisem vedela, ali se bom še vrnila, ali pa bom še pred večerom naredila samomor. V dolgih urah, ki sem jih čez dan prebila v uradu, mi je stari gospod oči{a7 nehvaležnost. ker sem zavrnila njegov predlog, da bi postala njegova postranska žena. Za vse, kar je bil storil zame dobrega, sem mu bila hvaležna, toda tudi hvaležnost ima svoje meje. Njegov kitajski življenjski nazor pri meni ni našel plodnih tal. 18. stran - novi tednik Št. 33-21. avgust 19^ POGOVOR S KRVODAJALCEM ČLOVEK ČLOVEKU ČLOVEK Akcije so potrebno večkrat na leto 4. junij je dan krvodajal- cev, toda potreba po krvi je vse leto in ne le ta dan. Na občinskem odboru Rdečega križa imajo poseben A pro- gram, po katerem letno po- trebujejo 950 litrov krvi ter B program, kjer načrtujejo po- trebe po suhi krvni plazmi. To potrebujejo zlasti pri ope- klinah. Za eno takšno po- škodbo v Cinkarni so potre- bovali kar 32 litrov suhe krvne plazme. Da te načrte izpolnijo, so potrebne stalne krvodajalske akcije in veliko ljudi, ki so pripravljeni daro- vati kri. Z delovnimi organi- zacijami se dogovorijo za ak- cije in te sporočijo število prijavljenih. V letu 1979 je bilo največ darovalcev iz Že- lezarne Store, Ema in Cin- karne. Za letošnje prvo pol- letje pa se jih je največ prija- vilo v Cinkarni, Emu in Li- beli. Veliko prijav pa še pri- čakujejo jeseni. Presenetlji- vo je, da sta v nekaterih več- jih delovnih organizacijah prijavljena samo dva ali trije, ali pa še to ne. Na občinskem odboru Rdečega križa pa se zavzemajo, da bi bilo čim več takšnih, ki so darovali kri sa- mo nekajkrat, kot pa da izčr- pavajo posameznike, ki so dali kri že tudi 50-krat. Tak- šen človek je Avgust Oštir, ki je daroval kri že 52-krat. V Klimi, kjer je zaposlen, krvo- dajalcev ni tako malo, lani so kri vzeli 111 delavcem. Letos se je delovna organizacija spomnila krvodajalcev in jim dala sredstva za organizi- ranje piknika. Kri je prvič dal, ko je bil leta 1963 potres v Skopju, on pa je bil takrat vojak v Ohri- du. »Ko te enkrat zagrabi, ne moreš več odnehati. Zdi se mi podobno mojemu strast- nemu ribarjenju. Tudi pri kr- vodajalstvu vztrajaš, ker veš, da je to nekaj koristnega. Včasih sem bil boksar, sedaj pa sem spet malo začel treni- rati in ker se počutim dobro, ne vidim razloga, zakaj ne bi nadaljeval. Vsak zdrav člo- vek jo po mojem mnenju lahko da dvakrat na leto. Po- leg tega imam zelo lepe in prijateljske odnose z delavci na transfuzijskem oddelku. Ko sem potreboval pomoč za bolnega sina, so mi pomaga- li, da so ga sprejeli v bolniš- nico. Takšnih stvari ne poza- biš.« Včasih slišiš zlobno pri- pombo, da dajo nekateri kri le zato, da imajo prost dan. Avgust Oštir pravi: »To go- vorijo ljudje, ki samo zahte- vajo nekaj od skupnosti, od njih pa ne moreš nič pričako- vati.« Za 25-kratno darovanje je že dobil priznanje. Verjetno tudi letos na Občinskem od- boru Rdečega križa ne bodo pozabili nanj in na ostale, saj ti tudi pridobivajo med svoje vrste nove darovalce. TATJANA PODGORŠEK SREČANJE: 56 KM VSAK DAN Z mopedom se je pripeljal na dvorišče velike graščine Socka, ki nudi zatočišče šoli, prosvetnemu domu... tudi nekaterim stanovalcem. Ugasnil je motor in se s precej debelo torbo napotil v pritlično stanovanje. Le kdo ga ne pozna, zlasti v Strmcu pri Vojniku in vsej njegovi krajevni skupnosti? To je pismonoša Miroslav Cvikl. Tu je doma, iz Zlateč, zato dobro pozna vse te kra- je, ljudi, ceste in poti. »Na tem območju sem edi- ni pismonoša. Vsak dan pre- vozim z mopedom 56 km, vrh tega me čaka še pet kilo- metrov hoje. Ja, da je bolj razgibano, da ni tako eno- lično. ..« Dve leti je, odkar se je od- ločil za to delo. »In torba je težka?« »O, da, posebno tedaj, ko je več časopisov. So dnevi, ko jim nosim in vozim s se- boj tudi po stoštirideset...« M. B02IC KAJ POČENJAMO TE DNI BESEDO IMAJO MLADI Počitnice polne dela, zabave in dolgčasa Kako preživeti letne počit- nice, kako zapraviti toliko podarjenega prostega časa, kako prislužiti denar za po- čitnice, kako čimprej opravi- ti obvezno počitniško prak- so, kako in kje se zabavati, ali je dovolj možnosti za za- bavo, ali je zabava samo ples in samo ples in samo ples, ali si mladi želijo tudi dobrih kulturnih i.n športnih prire- ditev, ali je tudi sonce odšlo na poletne počitnice, ali se mladi med počitnicami dol- gočasijo oziroma kako preg- nati dolgčas? Vse to in še kaj so aktualni problemi s kate- rimi si razbijajo glave mladi in manj mladi, naj bo sonce ali dež. Mladi naj bi se samo- stojno in odgovorno vključe- vali v družbena dogajanja, zato naj na zastavljena vpra- šanja kar sami odgovorijo: DANIEL PUSNIK, absol- vent višje tehnične šole v celju: En teden poletnih po- čitnic sem preživel na otoku Pagu, kjer je bilo sonca v izo- bilju. Ostali del počitnic pre- življam v glavnem doma, ker ima še nekaj študijskih ob- veznosti. Hodim na kopanje v Rimske Toplice. Rajši imam poln bazen in sonce kot pa slabo vreme. Zabave je dovolj, če se človek potru- di in jo poišče. V Celju sa- mem je po mojem premalo zabave, medtem, ko jo je v okolici dovolj. Tudi kulturna prireditev je lahko prijetna zabava. NADA SARAN, Rimske Toplice: Počitniško prakso sem opravila, zaslužila .še ne- kaj denarja, si privoščila šti- rinajst dnevne počitnice na morju. Delo mi je bilo v vese- lje. Delala sem različna dela in ne samo tistega kar se dru- gim ne da delati. Morje osta- ja vedno kot lep spomin. V Celju je po mojem premalo zabave kljub temu, da je to veliko mesto. Hodim na ples, ker izredno rada plešem, ne obiskujem pa plesnega te- čaja. SASA NIKOLIC, ESC, Ce- lje: Moje počitnice so se za- čele s potovanjem v Srbijo. V Srbiji sem bila teden dni,' potem sem odšla na morje. Na morju je bilo vse izvrst- no, imela sem dobro družbo, zabave je bilo dovolj in tudi sonce ni skoparilo s svojimi žarki. Nikoli mi ni dolgčas, ker zelo rada rišem, razne modne kreacije in like iz ri- sanih filmov. V začetku av- gusta bom šla na počitniško prakso v Zavarovalno skup- nost Triglav in upam, da bom imela dosti zanimivega dela. ROMANA GARŽAN, 3. letnik gimnazije Celje: Bila sem na morju v Savudriji. Vse je bilo enkratno: vreme, morje in družba. Počitniške prakse ne bom opravljala, in bom preostali del počitnic preživela doma. Zabave v Celju ni, razen disko kluba v Hali Golovec. Celje je bolj pusto mesto. Vendar meni ni dolgčas, ker imam dobro družbo. Velikokrat se zbere- mo in igramo odbojko in ro- komet. Veselim se maturant- skega izleta, ki bo v jeseni. Denar smo zaslužili, ko smo delali v Topru, nekaj pa bo- do prispevali starši. JOŽE OBREZ, Šola za blagovni promet Celje: Le- tos sem končal šolo, zato mi dopust še ne pripada in po- čitnice bom preživel delov- no. Delam v Avto Celje. Z delom sem zelo zadovoljen. saj sem si izbral poklic, k me veseli. Zabave v Celju n: dosti. Hodim na plese in v kino. Večino prostega časa preživim v Pivnici in v Strmcu, kjer ima skupina Mrak svoje nastope. Hodim pa tudi na razne izlete, naj- večkrat v planine. Da so moji dnevi še bolj pestri, hodim ob lepem vremenu na bazen, ker ?elo rad plavam. SUZANA MOHORKO, di- jakinja Sole za blagovni promet Celje: Na morju sem že bila. Trenutno opravljam počitniško prakso. Na morju je bilo dovolj zabave, samo vreme je bilo slabo. Mislim, da je zabave v Celju dovolj. Najrajši hodim na plese v Šentjur, kjer imam bliže. Ra- zen tega, da hodim na plese, obiskujem še razne priredi- tve in izlete, ki jih organizira mladinska organizacija. Ni mi dolgčas, vsakega dneva počitnic se izredno veselim MARJANA MATIJEC VILI EINSPIELEE POGOVOR S SPREVODNIKOM DANES TU, JUTRI TAM Želi si benificirani delovni staž' Na vseh vlakih sveta jih najdeš. Vedno so v stiku z ljudmi, vedno morajo imeti pripravljeno pojasnilo, pri- jazno besedo, včasih tudi opomin. Njihov delavnik je zelo različen, prav tako tudi smeri potovanj. Pogovarja- la sem se z enim izmed teh večnih potnikov, Francem Golobom, sprevodnikom na vlaku. To delo opravlja že od leta 1952, pred tem pa je bil štiri leta zavirač in premikač. Prva leta je bila njegova ma- tična postaja Maribor, nato je prišel v Celje. Spominja se tistih časov, ko je opravil te- čaj sprevodnika in opravljal prakso pri ročni zavori. Vča- sih je bUo tako mrzlo, da je zmrznil kruh, ki si ga je pri- nesel s seboj za malico. Tudi ni bilo prave obleke. Danes pa imajo svoje menze, med eno vožnjo in drugo je kakš- na ura časa, da si lahko od- počije. V ta namen imajo urejene posebne prostore. Potuje na vse strani: v Mari- bor, Ljubljano, Zagreb, pri tem ni pomembno, koliko je ura. V Ločah pri Poljčanah, kjer je doma, prespi približ- no vsako tretjo noč. Kadar pride, si želi najprej počitka. V prostem času p>a malo brklja po vrtu in pomaga že- ni. Otroci so že odrasli, z nji- mi nima več skrbi. Ko so bili manjši, je bilo težko. Na vlaku sreča najrazlič- nejše ljudi, eni so prijetni in z njimi ni težav, drugi pa mu povzročajo kup sitnosti. Večkrat se mora prepirati s tistimi, ki bi se radi kar za- stonj vozili, pa s tistimi, ki kadijo v vagonih za nekadil- ce, potem so tu še vinjeni potniki, ki nadlegujejo osta- le... Zadnjič je eden izmed njih potegnil zasilno zavoro, ker je pozabil izstopiti. Seve- da je še pravi čas ušel. Kadar potniki niso zadovoljni, je glavna tarča, na katero letijo pripombe, ravno sprevo- dnik. On je kriv, če vlak za- muja, čeprav jim pojasni, da popravljajo progo, on je kriv, če je vozna karta draga... Včasih se s kom tudi kaj po- meni, velikokrat pa niti časa ni, saj mora pregledati vozne karte, ponekod, kjer ni avto- matičnega vključevanja sig- nala, mora to on opraviti... Vendar je mladih, ki se za ta poklic odločajo, še vedno do- volj. Nekoč je doživel tudi ne- srečo, ko je iztiril vlak na po- ti proti Rušam. Pri tem ni bil nihče ranjen, vendar je ljudi zajela panika in moral je ukrepati. Tudi sam je doživel manjši šok, nekaj dni je nato hodil na vlak s čudnim, ne- gotovim občutkom. Nekaj let mu še manjka do odhoda v pokoj, pa pravi, da bi želel, da bi tudi sprevodni- ki, tako kot strojevodje, ime- li benificiran delovni staž. Precej napora, dobrih živcev in dobre volje namreč zahte- va vsakdanje delo na vlaku. 40 let pa je dolga doba. TATJANA PODGORŠEK ^33-21. avgust 1980 NOVI TEDNIK - stran 19 pBPUBLIŠKO PRVENSTVO V ATLETIKI POVPREČNI REZULTATI poodličjih Kladivar drugI, Velenje šesto v odlični organizaciji in ^^ornem delu sodniškega 2bof3 je bilo Celje dva dni prizorišče republiškega at- letskega prvenstva posamez- fiikov. Čeprav smo na višku tekmovalne sezone, smo bili 2 izjemo nekaterih rezultatov priča povprečju, ki je teden jfii pred državnim prven- stvom v Splitu zaskrbljujo- ^. Velenjčani so presenetili z osvojitvijo 13-tih kolajn! Kladivar je pobral od [08 kolajn 18, dve manj kot Olimpija, presenetila pa nas je ugotovitev, da v vrsti dis- ciplin, ki so bile včasih celo paradne, ni bilo niti po enega tekmovalca ali tekmovalke. O povprečju pa le ugotovi- tev, da ni bilo nobenega atle- ta, ki bi 100 m pretekel pod 11 sekund, nikogar, ki bi kopje zalučal nad 70 m, kro- glo nad 15 m in še bi lahko naštevali.. Za prijetno presenečenje je poskrbela Stanka Prezelj, ki je v skoku v višino prema- gala olimpijko Benedetičevo iz Gorice. Sploh je bila žen- ska višina najkvalitetnejša disciplina na tem prvenstvu. Za 6. mesto je bilo treba pre- skočiti 168 cm! Kladivar je od 36 naslovov prvakov osvojil 8, Velenje pa 2. Prva- ki so bili Stanko Li.sec na 1500in 5000 m, Dušan Pre- zelj v višino (210 cm!), Edi Kolar v hoji na 20 km, Ida Bunderla na 1500 m in 3000 m, Franc Pristovnik v metu kladiva, Stanko Prezelj v skoku v višino (174/cm) in iz Velenja Klavdija Jug na 100 m ovire ter Peter Svet v teku na 10.000 m. Prijetno sta presenetila Edi Kolar in Bogdan Makovšek v hoji 20/km, kjer je Kolar prema- gal to progo v času 1:34:02,3, (le nekaj slabše od članskega državnega rekorda), Bogdan Makovšek pa je z 1:36:08,6 postavil nov mladinski dr- žavni in republiški rekord. To je bila obenem tudi najk- valitetnejša storitev na letoš- njem republiškem prven- stvu! Kako bo na državnem prvenstvu čez teden dni v Splitu? Slovencem se spričo prikazane kvalitete v Celju ne obeta nič kaj dobrega. K. JUG NA KRATKO ZMAGA MLADIH KOŠARKARJEV JUGOSLAVIJE Državna mladinska košarka- ška rt-pic/t-ntanca Jugoslavije iz (incva v dan marljivo trenira v (iDpoUlanskem in popoldanskem fusu v dvorani Golovec Vmes ekipa tudi nastopa na prijatelj- skih tekmah Tako je pred dnevi nii.-^topila proti kompletni ekipi ljubljansk«'t5a .Slovana, ki ima v svojih vrstah odlične igralce. 1-le- prt.'/.entantje so se morali krepko potruditi in o/nojiti, da so ho komu tekme i/šli kot zmagoval- ci s 116:97 m.f>i)). V vrstah mla- dih repre/entantov so bili naj- lx)Ijši Grbovič, Dabič, Tiringer m Janžek! Tako francoska in na- ša državna reprezentanca, ki sta te dni preživeli v hotelu Golding Rubin v Žalcu, sta navdušeni nad gostoljubjem, ki ga uživajo pri nas in dobrimi pogoji za biva- nje in vadbo. K. JUG SPUST PO SAVINJI Združenje Šoferjev in avtome- hanikov Celje je pripravilo zani- mivo tekmovanje v spustu z zrač- nicami po Savinji. Na progi dolgi 9 km od Žalca do Celja je nasto- pilo 66 tekmovalcev in tekmo- valk. Najboljši razulUt so dosegli predstavniki Ljubečne, ki so zmagali med ekipami pred Cin- karno, Mlekom Celje, ZSAM. ekipo veteranov pri ZSAM, In- gradom. Žično in Prevozniš- tvom. Vrstni red: Moški - Kajtner ICinkarna) 35,10. Bojan Cirkulan Ljubečna) 36.45, Branko Cirku- lan (Lj) 35.45. Zmago Cirkulan 37.01, Pangrl(Lj,37.15.Tržan 'ZSaM) 37,30; ženske: Vanja •drobne (veteran^ 41,!3. Marija "^PoStomaj (ZSAM) 41.42. Zden- Andol.šek (veteran) 46,25, Sil- Ribič (ZSAM) 49,12, Komber- Ser Majda (Toper) 62,10. .1 KUZMA JANI ŠPIUAK ZMAGAL V MEDULINU ^' nedeljo je bil v okviru med- 'lanjdne letne šole v Medulinu ■^solutni turnir v .semi contakt karateju. Udeležilo se ga je tudi '^'^'kaj članov KK Slavko Slander ''Colja. ki so dosegli odlične uvr- ^^'tve. Zmagal je namreč Jani ^Piljak, medtem ko je njegov ■■at, lanskoletni zmagovalec, To- Spiljak osvojil tretje mesto. y'^"^^ so se od Celjanov borili .^e ^''an Sabil in Bojan Grahut, ki nekoliko slabše uvrstili. j^ERICA j^^EKOLESARILA 1000 ^ Celju deluje zelo marljiva ko-' .^"»rska skupina, ki bo jeseni po j^*lSem času ustanovila celjski 5^°'^sarski klub. Clani tega kluba Ponovno dosegli lep uspeh. Te («^ namreč peterica Mirko Stepinšek. Mitja Cmer, ^•^o Skornik in Vito Vitanc piekolesarila okrog Slovenije. V sedmih dneh so Celjani prevozili več kot 1000 kilometrov ter pre- jeli »jsrednjo kolesarsko spomin- sko medaljo /a ta kolesarski ma- raton. Pri vožnji sta jih spremljala v avtomobilu Zvone Rebernik in Ida Straus. J. KUZMA ZMAGA IN REMI Nogometaši Kladivarja .se re- sno pripravljajo z.a novo sezono v enotni republiški nogometni ligi. Tako so oddigrali v dveh dneh kar dve tekmi. Najprej so igrali v Mariboru proti Kovinarju 3:2 (0:0), dan pozneje pa neodločeno 3:3 (2:1) proti bivšem drugoliga- šu Rudarju iz Trbovelj. V Mariboru so za Celjane dose- gli zadetke Mujič, Savič in Ko- kot, proti Rudai-ju pa Hasanbašič 2 in Naprutnik. Celjani bodo v soboto igrali še zadnjo trening tekmo pred star- tom v ligi proti Železničarju iz Maribora v gosteh. J. KUZMA SELEKCIJA VADI V ŽALCU Nogometaši Vranskega, novi' člani območne nogometne lige vzhod, ki predstavljajo dejansko nogometno selekcijo Savinjske doline in bodo tudi igrali pod imenom Savinjska, se že priprav- ljajo za novo sezono. Redne tre- ninge imajo v Žalcu. Na prvem treningu so se tenerju prof. Jan- ku Križniku in pomočniku An- dolšku javili vsi kandidati za prvo moštvo. Na pr\'ih treningih je bilo več kot 20 nogometašev. J. GROBELNIK DELOVNI INVALIDI ŠAHISTI v Žalcu imajo že vrsto let zelo uspešno šahovsko sekcijo v okvi- ru Društva invalidov. Nastopajo na številnih tekmovanjih doma, po Savinjski dolini in Sloveniji. Zlasti v letošnjem letu so bili zelo uspešni. Tako so na republiškem prvenstvu v Sevnici bili drugi, na mednarodnem tekmovanju v Sobčevem bajerju pri Bledu pa so v tretji skupini osvojili tretje mesto. Zdaj se pripravljajo za celo vrsto nastopov. Tako bodo sep tembra na.stopili na velikem ekipnem turnirju v Avstriji, do- ma pa jih čakata nastopa na tur- nirjih v Mariboru in Ajdovščini. Poleg tega si bodo prizadevali, da bi v njihove vrste prišlo čim več mladih invalidov in se ogrelo za šahovsko igro, katero bodo tu- di razširjali zlasti po Savinjski dolini. JOZE GROBELNIK V REČICI PRI LAŠKEM ENO NAJLEPŠIH STRELIŠČ 190 ljudi opravilo 6477 prostovoljnih ur v soboto 16. avgusta 1980 je bilo v Rečici pri Laškem veliko praznovanje, ko so na slavnosten način otvorili izredno moderno strelišče za malokalibrsko in zračno orožje. Slovesnosti so se udeležili privrženci strelske- ga športa domala iz vse Slo- venije. Strelska družina ..DUŠAN POZENEL« iz Re- čice, je z dograditvijo streli- šča, dosegla veliko delovno zmago. Strelišče so izgradili skoraj izključno s prostovolj- nim delom ljubitelji strelstva iz občine Laško. Skupno je delalo 190 ljudi, ki so opravi- li 6477 prostovoljnih delov- nih ur. Največ zaslug gre pri- pisati že kar neverjetni vztrajnosti predsedniku strelske družine Stanetu Pe- klarju ter tehničnemu vodju Vinku Lavrincu, ki sta vsak naredila po več kot 800 pro- stovoljnih delovnih ur. Seve- da pa ne smemo dejstva, da je pri izgradnji strelišča pri- pomogla širša družbena skupnost. Material in usluge so darovali posamezni obča- ni, kmetje, zasebni obrtniki, trgovine, podjetja, tovarne, ustanove in razni občinski in ostali forumi. Ob otvoritvi je igrala godba na pihala. Več pesmi pa je zapel pevski zbor »TIM« - Laško. Po govoru predsednika strelske družine in ostalih predstavnikov, je kmetu Viktorju Jeranu pripadla čast, da je prerezal vrvico in predal strelišče občanom.- Viktor Jeran se kljub spošt- ljivi starosti še aktivno uk- varja s strelskim športom, daroval pa je tudi zemljišče za izgradnjo strelišča za voja- ško puško. Za tem je osem predstavnikov iz različnih orožij izstreUlo častne strele. Med drugimi je častni strel izstrelil tudi Kranjčan Franc Peternel, ki je sodeloval na olimpiadi v Moskvi. Strelska družina »DUSAN POŽE- NEL« slavi letos tudi 30 let- nico obstoja. Lepšega darila kot je zgrajeno strelišče si se- veda niso mogli želeti pa če- ravno so prelili mnogo znoja, da številnih žuljev niti ne omenjamo. Občani Laškega imajo tako sedaj velike mož- nosti za nadaljni razmah strelstva. ČESTITAMO! TONE JAGER ROKOMET MLADI NAŠLI SVOJO IGRO Prve tekme Aera Celje Po nesrečnem srečanju v kvalifikacijah za vstop v prvo zvezno ligo, ko so Celja- ni ostali drugoligaši. so pred desetimi dnevi pri rokomet- nem klubu Aero Celje po- novno pričeli z resno vadbo za novo sezono. Čeravno ima domači trener Slobodan Mi- ško vič sedaj precej pomlaje- no ekipK) je že dosegel prve rezultate. Lanskoletno ekipo je za- pustil Vlado Vukoje, ki je te dni dobil izpisnico. Na izpis- nico pa čaka še Tomič in Bo- žič ter Novšak, ki se želi vrni- ti v Sevnico. V ekipi pa manjkata tudi Ivezič in Praz- nik, ki sta na odsluženju vo- jaškega roka. Torej polovico ekipe je zapustilo celjsko vrsto in sedaj je vse breme na mlajših igralcih, ki so lan- sko leto igrali še v mladinski ekipi ali republiški selekciji. Ko smo te dni gledali mla- de igralce, ki sta se jim pri- družila še Kalin iz Ajdovšči- ne in Kleč, ta se je vrnil nazaj v Celje iz Slovenjgradca, mo- ramo povedati, da so ti mladi igralci našli .svojo igro, igro ki navdušuje in, ki daje na- do, da bo celjski rokomet po- novno med vodilnimi v dru- gi zvezni ligi. Celjsko moštvo je namreč v dveh dneh odigralo dve tekmi proti drugoligaškima ekipama iz Vojvodine in Bo- sne. Najprej so premagali Lintelon iz Bačke Palanke z rezultatom 20:19 (12:IO). Le nekaj ur pozneje pa še Bo- snamontažo iz Prijedora 24:23 (12:10). V obeh sreča- njih smo videli lep rokomet, pol lepih kombinacij in izre- dno povezano igro vseh igralcev. Videli smo tisto Igro, ki je pred več leti pri- vabljala na rokometne tek- me številne gledalce iz Celja. Najboljši igralci v celj- skem moštvu so bili Pušnik, Anderluh, Jonak, Razgor, Kalin, Manček, Mahnič in Medved. Najboljši strelci v prvem srečanju proti Sinte- lonu so bili Anderluh 8, Raz- gor in Manček 3 ter Jonak 2. V srečanju proti Bosnamon- taži pa Anderluh 10, Razrog 5, Jonak 4, Manček 3 ter Ka- lin 2. V naslednjih dneh se bodo celjski rokometaši udeležili dveh turnirjev v Šoštanju in Litiji. Tu se bodo pomerili proti Šoštanju, Inlesu, Us- njarju in Jadranu. Srečanje v Celju pa so od- lično sodili Hlačer, Plahuta in Dorn. J. KUZMA ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA DOSLEJ NAJVEČ NAPAK Tokrat za nagrade Kovinotehne Kljub poletnemu času je zanimanje za našo šahovsko igro, ki jo v Radiu in Tedni- ku vodi Franc Pešec, še ve- dno veliko, pa čeprav smo za kupon številka 7 dobili le ne- kaj manj odgovorov, kot obi- čajno. V redakcijo je priro- malo 50 odgovorov, med ka- terimi pa jih je bilo doslej največ nepravilnih, kar enajst in torej samo 39 pra- vilnih. Se vedno pa se doga- ja, da kdo pozabi napisati svoje ime in priimek ali ob- krožiti odgovor ali pa pošlje kar prazen kupon brez vseh podatkov. Takšni kuponi so seveda nepravilni in romajo v koš. Tokrat je bil gost oddaje znani celjski šahist Mladen Jazbec, ki je tudi izžrebal tri nagrajence, ki bodo dobili darilne bone ŽELEZARNE ŠTORE. Nagrajenci nagra- dne igre št. 7: IVICA KOVCE, Saranovi- čeva 7 c, Celje MIRKO VIRANT. Pod Gradom 10, Laško in ZORAN BEZLAJ. Na Oto- ku 8, Celje! Vsem čestitamo, seveda pa tudi tokrat velja povabilo k nadaljnemu sodelovanju. Tudi sedanji kupom je tre- ba pravilno izpolniti ter NA- LEPITI na DOPISNICO in poslati v naše uredništvo najkasneje do 10. septembra. Žrebanje bo 15. septembra, nagrade pa bo prispevala celjska KOVINOTEHNA. T. VRABL ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 8 Današnji šampion sveta Anatollj Karpov je bil tudi mladin- ski svetovni prvak. Dvojno krono je razen njega uspelo osvojiti samo še enemu od prejšnjih šampionov. Vpraša- nje: kdo od navedene trojice svetovnih šahovskih prva- kov je osvojil tudi naslov mladinskega svetovnega pr- vaka? MIHAIL TALJ BORIS SPASSKI ROBERT FISCHER Odgovore je treba poslati do 10. septembra, nagrade pa bo tokrat prispevala celjska KOVINOTEHNA! 5 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 33-21. avgust 198q KMEČKI TURIZEM V ZADREČKI DOLINI KOŠČEK SRCA IN POKLICNA RAVEN! V zadnjih dveh letih štiri nove turistične kmetije četudi gre za lahkotno poletno potepanje in kramljanje spodaj pod- pisanega novinarja, je ugotovitev o napredku kmečkega turizma v Za- drečki dolini vsekakor nadvse resna. Kmečki turizem je ob Dreti na razdalji od Kokarij do Gornjega grada v zad- njih dveh letih očitno napredoval, tako v koli- činskem, kot kakovost- nem smislu. Še pred dve- ma letoma smo ob po- dobnem potepanju lahko govorili le o dveh turi- stičnih kmetijah, sedaj pa je to število že nara- slo na šest kmečko-turi- stičnih domov, saj so se prvima dvema, Presečni- kovim in Mermalovim v Gornjem gradu, pridru- žilf še Govekovi v Ko- karjah, Žviiovčevi v Vo- logru in še Ugovškovi nad Križem v gornjegraj- skem Florjanu ter Dro- beževi ali po domače pri Završniku. Skoraj vse turistične kmetije se lahko pohvali- jo s polno zasedenostjo s turisti ali letoviSčarji, kot jim mnogi Zadrečani še raje rečejo, še posebno v tradicionalnem letovi- ščarskem središču, kot je Gornji grad. Največ je do- mačih, večina iz drugih republik, še največ iz Hr- Amške, pa že po tradiciji in iz začetkov turizma v no- vi Jugoslaviji, zvestih Srbov iz Pančeva. Tudi tujci se vse bolj odločajo za mir in domač- nost kmečkih turističnih domov, pa za svežo gor- sko klimo, z iglavci po- rastle hrbte Menine plani- ne, Rogatca in Lepenat- ke. »Kar precej ^ je, ilasti je dosti Nixoien»- cev. Prijaaoii so, naučijo se vsaj posdraviti po na- še in predvsem na veliko občudujejo naše hoste. Včasih se postavijo pod kakšno večjo smreko in jo prav pobožno ogledu- jejo pa božajo,« so nam ne brez hudomušnosti povedali nekateri doma- čini med Vologom in Bočno. Niso pozabUi do- dati, da se včasih njihovi letoviščarji znajo tudi iz- gubiti v gozdu ali po trav- nikih, pa jih že spravijo kmalu na pravo pot. Pri Mermalovih ali po domače pri Trkljih v Gor- njem Gradu smo spet na- leteli nA svoje stare znan- ce, družino Kilbyjevih iz Velike Britanije, ki je za- radi gostoljubnosti in na- ravnih lepot, pa prgišča drugih razlogov, letos že tretjič preživljala svoj do- pust v Gornjem gradu. tu smo kot doma že pri Mermalovih smo se zapletli v pogovor s pravim »cvetličnim triom«, zaradi imen naših simpatičnih sogovornic: dve sta »džurdžici«, kar bi bili lahko naši šmami- ci, ena pa je bila »ruža«, kar bi po naše spet zadi- šalo po vrtnici, sicer pa so bile to Džurdžica Patar- čec, Džurdžica Bere in Ruža Glažar. Vse tri in v en glas so predvsem po- udarile svoje poglede in razloge, zaradi katerih so že leta in leta zveste »svo- jemu kmečkemu domu« pri nas: domačnost in izredna gostoljubnost ter storitve, ki so na najbolj poklicni ravni - to so adu- ti kmečkih gospodinj v Zadrečki dolini, in kar smo še posebej preizku- šali v pogovorih s turisti pri Mermalovih in Pre- sečnikovih v Gornjem Gradu. Prav tisti, ki so že leta stalni gostje kmečkoturi- stičnega doma skoraj ne zmorejo dovolj poudariti, da jim največ pomeni prav občutek, da so do- ma; da so s tem domom iz leta v leto bolj povezani, saj spremljajo njegovo rast, napredek, pa tudi te- žave in vsakdanje skrbi. »Mogoče se sliši ma- lenkostno, ampak, da imam poleg redne kavi- ce rada še nekaj kapljic mleka, pa da to ie deset let nobena postrežba na turistični kmetiji pri Mermalovih tega ne po- zabi,« nam je zaupala Džurdžica Bere iz Zagre- ba in pribUa: »To je vse- kakor mogoče le pri lju- deh, ki poleg službenega poslovnega odnosa do svojega gosta dajejo še nmogo več, najbrž kar precejšen košček svoje- ga srca!« Tudi mi pri tem lahko pribijemo: preprost in učinkovit napotek za vsa- kogar, ki se gre turizem in gostinstvo, pa ima pri tem nekakšne ambicije navezati gosta nase in svoje storitve! pri kneblu je polno Marijo in Ivana Preseč- nik smo dobili doma, v tradicionalnem svetišču slovenskih domov - v ku- hinji, družbo sta jima de- lala sinova; hči Marija, ki je bila le na obisku, pa se nam je žal izmaknila ta dan, čeprav smo imeli prav z njo, Marijo Bezov- šek lep namen, da širše spregovorimo o kmeč- kem turizmu v Gornji sa- vinjski dolini oziroma ob- čini Mozirje. Pa ob drugi priložnosti! »Čeprav je dosti dela okn^ turizma, pa se nam zdi, da ne bi mogli več živeti brez naših le- toviščaijev,« je že v za- četku pogovora pripo- mnila Marija Presečnik, ki smo jo dobesedno po- tegnili od štedilnika. Sko- raj pred 25. leti so začeli pri Presečnikovih ali po domače pri Kneblu s kmečkim turizmom. »To je bilo nekako takrat, ko smo se vselili v novo hi- šo,« se je spominjala naša sogovornica, ki se ji pri skrbi in opravkih okrog gostov kar dobro pozna, da je iz gostilne doma. Turistična kmetija Knebl-Presečnik se je še bolj posvetila sedanjima dvema panogama, turi- zmu in predvsem živino- reji, po letu 1968, ko so se preusmerib v živinorej- stvo, njive opustili in za- držali le krompir. Ob paš- no-košnem sistemu je pač mogoče početi še tu- rizem na kmečki način, sicer pa je dejstvo, da ži- vinoreja ostaja glavna go- spodarska dejavnost Kneblove kmetije. To je bilo jasno tudi iz bežnega pogovora s sinom Iva- nom, ki je ob očetovem sodelovanju zadolžen za živino. Je pa kaj dela. saj je po oddaji v hlevu še ostalo trinajst glav in 15 tehc. Da je čebelarjenje tradi- cija v Zadrečki dolini, ni treba posebej poudarjati, kakor tudi ne, da je gor- njegrajska čebelarska družina s 70 čebelarji najbrž med številnejšimi v Sloveniji. Oče Ivan se lahko pohvali s 30 panji. Ob opisanem obisku je bila paša kar dobra. Tudi pri Presečnikovih so bili letos gostje Nizo- zemci, obisk pričakujejo tudi iz Nemčije, čeprav je večina njihovih gostov že po tradiciji domačih. Vsi njihovi gostje f>a so v en glas poudarjali poleg sve- žega zraka, izletov in sprehodov v prelepo na- ravo in okolico, pred- vsem še domačnost in go- stoljubnost- Vse več nas je, ki bomo sinišali ubežati betonu in hrušču. Ali to pomeni, da bomo morali kmečke- mu turizmu pri nas dati boljše pogoje, da bo ra- zmahnil svoja krila? To pa so misli, ki se podpi- sanemu še danes motajo po glavi. Pa tudi misli o bolj zaokro^ni in enotni turistično-gostinski po- nudbi gomjesavinjske doline... TEKST IN FOTO: MITJA UMNIK Pa kmečki turizem ae aadi siuno oaze miru, svežega zraka ia domačnosti. Kraji tod okrog v Zadrečki dolini so polni tanimivosti, lepote narave in tudi krajinskih, egodovinskih ter kulturnih auunenitosti. Ali ni tole imenitno veliko znamenje sredi Bočne vredno ogletia in občudovMiun? Presečnikova, po domače Kneblova - mati Marija in oče Ivan sta tudi po svoje zadolžena: duša turizma in gostinstva so mati s snaho Ziako, oče so se že zdavnaj zapisali tudi čebelarjenji, sina Ivana pa smo tudi zmotili na traktorju; skratka: moška imata živino čez. Takole smo jih zalotili v senci košafegfa drevesa - pri delu, čeprav na dopustu: Mina Bebek iz Osijeka, Natalija Dujmovič iz Mostaiga ia Katica Golubič. Le zadnja med njimi je »brm^lja' v kmečkem turizmu^ ostali dve pa sta kmečki letoviščarki ie po več leL Na prijetnem dopoldanskem stmca Merma/oveg^a cfotoa: Džurdžica Bere. Ruža Gtaiar in Džurdžica Pa- tarčec ne morejo jHretvaliti gostoljubnosti kmečke gospodinje Tončke in njenega doma. Prva hodi v Zadrečko dolino že 12 let, druga 2. leto, tretja pa 10. leto in bo letos gostja Mermalovih več kot tri mesece. Turistična kmetija Knebl-Presečnik je med prvinti dolino med Gornjim gradom in Novo Štifto zaznamovala s kmečkim turizmom, začelo pa se je na pobudo Turističnega društva C^rnji grad, ki so jim tudi ^priskrbeli'' prve letoviščarje. Bili so to gosti iz Zagreba in Beograda. Od Gornjega grada proti Novi Štifti se dolina počasi zožuje, dokler se ne \zpne proti Cniivcu in nato prevesi na kranjsko stran. Živinoreja in kmečki fur/zem ter les - to so dobre osnove za obstoj in napredek, med gomjegrajskih čebelarjev pa je za zdravje ia sladkaaje. 33-21. avgust 1980 NOVI TEDNIK - stran 21 »LE KAKO BI MOGEL,« JE ODGOVORIL DUHOVEN USTAŠKEMU KOLEGI FRIDERIK STRNAD, OČE »ATOMSKE VODE« Po^četrteški fajmošterje pokončen, ostrotoben človek, znanstvenik brez diplome, kije življenje žrtvoval humanim idealom. Možakar v najlepših nnoških letih je v prvih majskih dneh zadnjega leta vojne tiho stal ob mo- stu v Novem gradu po- dravskem in vneto pre- mišljeval. »Ce bodo Nemci in ustaši most minirali, dvignili v zrak, bodo za lep čas zaustavili parti- zansko napredovanje, ve- liko gonjo za zločinci. Most je treba rešiti!« Ce bi tistikrat videli od- ločnega moža, bi z njego- vega lica bržkone prebra- li veliko skrb, tako pa ve- mo le, da je duhovnik Strnad most rešil. On in njegovi, ljudje, ki so mu zaupali in ga vzeli medse kot svojega, so drzno pre- rezali zažigalno vrvico. Slo je za glavo. Partizani so šli neovirano za nem- ško in ustaško soldatesko proti Koprivnici, duhov- niku Frideriku Strnadu, ki je nedolgo tega prazno- val devetdesetletnico plo- dnega, živahnega in na- predku človeka posveče- nega življenja, pa se je kraj oddolžil za veliko in nesebično dejanje. Pred leti je dobil priznanje tamkajšnjih družbenopo- litičnih organizacij. In ne- dolgo tega je dobil prizna- nje tudi v domačem Pod- četrtku, kjer še vedno vneto brska po skrivno- stih matere zemlje. Tisočdevetstopetintri- desetega leta je prišel v Podčetrtek duhovnik Fri- derik Strnad in s sabo pri- nesel mladostno vnemo znanosti predanega člo- veka, zagnanca, ki je imel rad ljudi... Lotil se je, kar takoj, zahtevnega posla, ki ni poznal površnosti. Obsotelje tistega časa je bilo revno kot cerkvena miš in župnik Strnad je zadeval ob revščino na vsakem koraku. Revne pare, propadli kmetici, ki so si služili ljubi kruhek z vinsko trto in tisoč drob- nimi stvarmi, so v mla- dem duhovniku prebudi- le sočutje. To je bilo so- čutje brez romantične sentimentalnosti. Podčetrteški fajmošter se je lotil sadjarstva. Sko- raj bi bil obstal, saj vse skupaj ni nikamor pelja- lo. Cest ni bilo, tiste pa, ki so se vile po deželici, so komaj zaslužile to ime. Brskal je naprej. V nemirnih nočeh se je njegova zagnana ustvar- jalnost, polna radovedno- sti, srečevala s premnogi- mi, na videz čudnimi iskanji. Strnad je vedel za »atomsko vodo« kot so zanjo najbrž že vedeli Rimljani in mnogo poz- neje olimski menihi. V tej čudodelni vodici je zaslu- til rešitev za revne obso- teljske pare. Kljub temu je moralo miniti skorajda štirideset dolgih let, da je voda začela odgrinjati plast revščine in zaostalo- ' sti. Na pomoč Je prišel pri- jatelj, inženir Bukčevič. Z Bukčevičem sta zače- la korakati vštric, ko je prizadevnež naredil prvo analizo »atomske vode«. V Obsotelju so geologi iskali železovo rudo, geo- logija pa je že od nekdaj bila konjiček podčetrte- škega fajmoštra. Konjič- ku je drugovala ljubezen do ljudi, ljubezen nesoje- nega znanstvenika. Analiza, ki jo je opravil = Bukčevič, je dokazala, da je voda zdravilna, tista \ voda, ki je izvirala na hr-1 vatski strani in kjer so ; kmetje premnoga leta zdravili sebe in svoje ži- i vali. ■ V Strnadu je vrelo. ! Dneve in dneve je z Gei- gerjevim števcem taval po gozdovih in obsotelj- skih ravninah, na videz nežno prislonjenih na obronke Bohorja in Olim- ske gore. Sredi kuhinje podčetrteškega župnišča je števec ponorel in Strnad je v mislih že videl radioaktivno žilo, ki bo spravila Obsotelje s kolen pokonci. Dobil je napo- sled nekaj, s čimer je lah- ko računal. Zdaj je bilo treba le še spregovoriti o čudežni vodi, jo spraviti v svet, presenetiti ljudi z vestjo, kako si je Slavko Furšt iz Desenic za osemnajst let podaljšal življenje in ven- dar le ni umrl od raka, pač pa zaradi astme. Deseniški dekan Vinko Komerički, Bukčevič, geološki zanesenjak in brezmejni humanist, Fri- derik Strnad, so sklenili, da bodo pomagali lju- dem: poznali so skrivnost podčetrteške vode. Bratovščini se je pri- družil obsoteljski rojak Rudi Lešnik. Na papir je spravil vse, kar je bilo znanega o vodi, kar so po- vedali drugi in glas je za- čel prodirati po svetu. Tu- di Strnad je pisal. In zbi- ral kamenje. Nastala je zajetna zbirka, ki jo je ču- daški fajmošter, vzdevek nevoščljivcev, podaril do- mači šoli. Čudaštvo gor ali dol, Strnad pozna do- mala vse kamenje, ki se kotali po kozjanskih in obsoteljskih hribih. Svo- jo vednost dopolnjuje z nemškimi, angleškimi, francoskimi in našimi knjigami, ki se jih na du- cate pomika v borni sobi- ci podčetrteškega župni- šča. Vsega tega seveda ne zna prebrati, kažipot pa so duhovnikove prijatelji- ce vendarle. Poznavajoč njegovo obsežno znanje, so ga nemalokrat nago- varjali, naj ne skriva vse- ga le zase, naj vsaj del te- ga pusti znancem, toda Strnada znanstvena slava ne mika. Skupaj z domačimi za- greteži, Renirjem in Stra- hovnikom, je svoje dose- gel. Po vrsti je zavračal dvomljivce, v Obsotelje so začeli vreti kot brez glave. Vročičnost je zajela do- brotnega moža. Prihajale so ponudbe iz tujine, le pri nas so se bali zagrizni- ti v neznano jabolko. Du- hovnik je iskal investitor- ja, zagretosti se je pridru- žil strah, da iz vsega sku- paj ne bo nič. Tudi v Obsotelju znajo metati polena pod noge. Zaplotništvo je spregovo- rilo, naj se fajmošter ne meša v stvari, ki se ga ne tičejo ampak naj ostane pri svojih ovčicah... In vendar, ali ni bilo njegovo delo le neizmerna skrb? Začeli so, končno so le začeli. Kdo bi vedel, kaj čuti podčetrteški fajmo- šter, ko ljubeče zaobjame z očmi novi hotel, vrvečo množico turistov iz vsega sveta? In vendar se je zgodilo, da je natanko tam, kjer je Geigerjev šte- vec najbolj razgrajal, sre- di domače kuhinje, ne- mirno čakal, da bi se ga kdo spomnil, mu rekel dobro, človečko toplo be- sedo, ko se je Obsotelje veselilo... Naposled tudi zaradi tega, ker je dolga, dvomov polna leta bodril može, s katerim je delil radost znanstvenega ne- mira in upov polne priho- dnosti. Boj za »atomsko vodo« je Friderik Strnad zmago- slavno izbojeval in zmago prepustil kronistom, ki bodo o podčetrteškem duhovniku vedeli pove- dati bržkone še kakšno podrobnost. Denimo, nekaj vrstic o tem, da so ga prve majske dni 1941 zaradi napredne- ga mišljenja izgnali na Hrvatsko. Na pot je odšel med prvimi. Nemci so do- bro vedeli, da je slovenski duhovnik v Podčetrtku prirejal v župnišču kon- certe, zbiral slovenske knjige, pripravljal igrice in mladež učil ljubiti ma- terin jezik. Bržkone se bo kdo tudi spomnil, da je ustaško na- strojeni orehovški župnik (Orehovica na Hrvat- skem, Strnadovo preg- nanstvo), zavednega Slo- venca iz Slovenskih goric nagovarjal, naj se pridru- ži veliki nemški stvciri, izbrancem, ki ustvarjajo novo zgodovino, Evropo trdnih temeljev, svet nad- človeka. Strnad je one- mel, trpko premišljeval in na glas povedal: Le kako bi mogel. Potem je dobri- čina, pregnani in zaniče- vani kaplan, ki so ga lju- dje sprejeli za svojega, še dodal preroške besede: Obrnilo se bo, vsakdo prejme zasluženo plačilo. Ustaški duhoven ni po- zabil niti ene besedice slovenskega kolega in Strnad je povezal borno imetje v culico in se od- pravil v Novi grad po- dravski. Nič se ni spreme- nilo v njegovem življenju, takšnega človeka povsod toplo sprejmejo. Rešil je most, storil, kar bi storil vsak zaveden člo- vek in za vojsko, ki je na- glo napredovala proti Sloveniji, kmalu odrinil tudi on. Odšel je v Podče- trtek, k svojim vrelcem, svojim ljudem naproti. V obsoteljsko gnezdo, za katerega bržkone marsi- kateri partizan, ki je kora- čil po mostu spodaj na Hrvatskem, še slišal ni, še manj za župnika Strnada. Strnad je pokončen, ostroroben človek, znan- stvenik, ki je svoje življe- nje posvetil človeku. Ne pozna in noče poznati mi- ru. Išče kamenje, v njego- vih retortah vre, v župni- šču nemalokrat zasika ke- mična snov na kamenini, za katero podčetrteški duhovnik sluti, da nosi v sebi nekaj, kar bi poma- galo Obsotelju. In tako vedno znova kaj najde. Ob devetdesetletnici so našli tudi njega, se ga spomnili in toplo je bilo dobrotnežu pri srcu. Doli- na se je spomnila moža z Geigerjevim števcem, ki neopazno zapolnjuje nji- hov vsakdan. MILENKO STRASEK PROMETNE NESREČE I2SIUEVAL pEDNOS^T DO BOLNICE '^o Partizanski cesti v Rogaški ■^tini je peljal z osebnim avto- J'obilom JANEZ COLNERiC, p 'Z Stojnega sela. Ko je pripe- W v križišče na Zdraviliškem ^u, mu je z neprednostne stran- ceste izsiljeval prednost s hitrostjo voznik kolesa jj^otorjem MARTIN DUCMAN. • '2 Irja. Pri tem se je zaletel v ^^bni avto, ter dobil takšne po- odbe, da je bil prepeljan na j^v^ienje v bolnico. Škode je za RANJENIH ^ nedeljo zjutraj je prišlo do ^. Prometne nesreče na lokal- j^^esti izven naselja Andraž, po I^^J'' je peljal s traktorjem vf|^ KRAJNC, 47, iz Dobriča. ^gem m nepreglednem ovin- je nasproti pripeljal z ne- "^o hitrostjo voznik oseb- S,^^ avtomobila DAMIJAN DU- V, ' 21, iz Andraža. Ker je med t>feh'^ gledal nazaj in vozil tudi C(j^'^o, ga je zaneslo na sredino kjer je trčil v traktor. Pri tem se je voznik Dušic težje po- škodoval, štirje sopotniki v nje- govem avtomobilu pa lažje. Vse so prepeljali na zdravljenje v celj- sko bolnico. Škode je bilo za 70 tisoč din. IZZA AVTOBUSA PRED AVTO Na Efenkovi ulici v Šentjurju je ustavil voznik avtobusa STJE- PAN JURAK, 33, iz Poljanske lo- ke, da bi izstopili potniki. V tem trenutku je za njim pripeljal voz- nik osebnega avtomobila SILVO TANJSEK, 24, iz Ostrožna v šentjurski občini in ko je bil vštric avtobusa, je izza tega stopi- la pred osebni avto pešakinja, osemnajstletna SONJA KLA- DNIK iz Javorja. Z osebnim av- tom jo je Tanjšek zbil ter so jo težje poškodovano prepeljali v celjsko bolnico. MOTORISTOVA SMRT Do težje nesreče, ki je zahteva- la človeško življenje, je prišlo na lokalni cesti Luče - Podvolovjek. NIKO STORGELJ, star 22 let, iz Podveze v mozirski občini, se je peljal s kolesom z motorjem iz Podvolovjeka navzdol proti Lu- čam. Zaradi neprimerne hitrosti ga je začelo zanašati in je zapeljal desno na neutrjeno bankino in kup gramoza, kjer je padel ter ga je odbilo devet metrov daleč. Z glavo je udaril ob kamen in oble- žal v potoku Lučnica. Poškodbe so bile tako hude, da je Storgelj na kraju nesreče umrl. Storgelj ni imel potrdila o opravljenem znanju cestno prometnih predpi- sov. TRČENJE V KRIŽIŠČU Iz smeri Rogaška Slatina je pri- peljal v Podplat voznik osebnega avtomobila MARTIN KLANJ- SEK, 24, iz Celja. Zaradi nepri- merne hitrosti ga je v križišču zaneslo levo v trenutku, ko je z nasprotne smeri pripeljal z oseb- nim avtomobilom MILORAD POPOVIČ, 51, iz Maribora. Seve- da je prišlo do trčenja, kjer sta bila težje poškodovana Popovič in sopotnica, lažje pa Klanjšek v drugem avtomobilu. Škode je za 150 tisoč din. STEZE PODALJŠALI VELJAVNOST PROMETNEGA DOVOLJENJA MOTOKROS VZAVRŠAHPRIGROBELNEM Minulo nedeljo so se opogumili fantje iz Završ pri Grobelnem v motokrosu z motorji od 50 do 500 ccm^. Dobre priprave in z dobro organizacijo je dirka uspela točno po programu. Od dvajsetih prijavljenih dirkačev jih je startalo le 10 in pokazali svoje sposobnosti na železnih konjičkih. Vsi so brez nesreč prispeli na cilj. Steza je bila dolga 7 km, zelo naporna, zagrizena in uspeha so se veselili ne samo dirkači, ampak tudi gledalci. Prvo mesto je dosegel VINKO VOLF - 14,9, drugo mesto je dosegel CVETKO KOVAČ - 14,10 in tretje mesto je dosegel IVAN VRACUN - 14,11 minut. Prvi trije so prejeli pokale in diplome, ostali dirkači pa so dobili pismena priznanja za sodelovanje in borbenost. Dirko si je ogledalo 500 ljudi navdušenih gledalcev, ki so prišli tudi od drugod. Da je do take dirke prišlo, je predvsem zahvaliti pobudniku in dobremu organizatorju ter pokrovitelju IVANU VRACUNU, ki je tudi dirkal. Nato pa je sledila prosta zabava s plesom. ______________ - . _ _ . . - STANKO MESTINSEK ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU IZ GRŠKE POPOTNE MALHE DELFI - %j ^ VO GNEZDO PIŠE BRANKO STAMEJČIČ 15 Pod Mont Parnasom se skriva ena najlepših vasic, kar smo jih videli ob poti - Arahova. Kot številne druge vasi v Grčiji so hiše te vasi navidezno povsem brez reda nametane v pobočje gore in vas je zagotovo širša kot dalj- ša. Privlačnost pa ji ne daje le izredna lega, marveč pred- vsem bližina enega najlepših antičnih spomenikov, ki je v bližnjih Delfih in slikovita glavna ulica, ob kateri je vsa- ka hiša trgovina ali restavra- cija. Tod res ni bilo težko podleči skušnjavi zapravlja- nja, še posebej zaradi res niz- kih cen, ki pa so ob dvomlji- vi kakovosti gotovo ra- zumljive. Delfi ostajajo v zgodovini evropske civilizacije zapisa- ni kot najvplivnejše in naj- mogočnejše grško preroči-' šče in svetišče boga Apolo- na. To nikakor ni bilo nak- ljučje, kot ga opisuje legen- da. Prej je bilo dobro premiš- ljena poteza, kajti okolje je v svoji divji sugestivnosti kaj primerno, da zbudi preprič- ljive občutke v nadnaravno, božje. Svetišča in številni drugi objekti v Delfih so vtisnjena ob grozeče strmine Mont Parnasa, ki ga sonce vsak hip obarva drugače, bli- žina prelepega morskega za- liva pri Itei pa vtis divje pri- vlačnosti in lepote le še pod- krepi. Od osmega do četrte- ga stoletja p.n.š. so Delfi po- stali najbogatejše in naj- vplivnejše grško svetišče. Številna darila in žrtve bogo- vom so tu omogočila razcvet bogastva, ki domala nima primere. Vendar je pomen Delfov večplasten. Kajti to ni bilo le versko središče in preročišče. S svojim mogoč- nim vplivom je posegalo v politiko, umetnost, šolstvo. Tu so se rodile za tedanje ča- se naravnost revolucionarne zamisli. Iz Delfov izvira odlo- čitev o osvoboditvi sužnjev. Tod so spočel i misel, da seje za vsakršen greh mogoče tu- di odkupiti, tukaj se je razbo- hotila umetnost, tu so odlo- čali o pravni ureditvi mest- nih državic, osvajanju kolo- nij, tu so bile rojene zamisli olimpijskih iger. Vpliv Delfov in moč tega svetišča ni upešala vse do rimskih časov, ko so Delfe zavzeli Rimljani in jih pred- vsem po »zaslugi« Nerona tudi dodobra oropali. Ostan- ki svetišča so številni in svoji bornosti navkljub dajejo obi- skovalcu možnost temeljite predstave o tem kraju v nje- govi zgodovini. Vijugasta pot vodi obiskovalca mimo ostankov številnih zakla- dnic, v katerih so shranjevali kraljevsko bogata darila, s katerimi so antični Grki žele- li kupiti ugodno preroštvo in milost bogov. Osrednje svetišče v Delfih je prelep tempelj boga Apo- lona, ki je bil podprt s štiriin- štiridesetimi mogočnimi ste- bri, od katerih pa je ostalo le pet ne v celoti ohranjenih jonskih stebrov sestavljenih iz mogočnih kamnitih kolu- tov. Pot vodi naprej do do- bro ohranjenega polkrožne- ga odprtega gledališča in še više, že povsem pod Mont Parnasom, do velikega atlet- skega stadiona. In z vseh teh točk se odpira prelep pogled na zaliv Itee in dohno, kjer se v vsem bogastvu svojega ze- lenja bohoti pragozd oljčnih dreves. Pokrajina se spušča v blagih terasah posejanih z redkim drevjem iz katerega, le streljaj pod cesto, gleda pravi mali biserček med an- tičnimi templji - svetišče bo- ginje Atene. V svoji majhnosti je to sve- tišče najbolj ljubek spome- nik antike, kar smo jih videli ob poti. Le trije dvobarvni stebri so ostali od tega krož- nega svetišča. Malo, a dovolj, da ostanejo vtisi še bogatejši in lepši. Prav to svetišče so postavili v čast osvoboditve sužnjev. Pot se je bližala koncu. Le še ena postaja ob poti nas je čakala. Največja neznanjta in hkrati največje presenečenje divje, neugnane lepote - Me- teora. Skrito v pobočjih Mont Parnasa, pod divjimi stenami I vsak hip spreminjajočih se barv, spominja svetišče Delfi ^ na pravo orlovsko gnezdo ; ŠEMPETERČANI ZA RIBIŠKEGA CARJA Med ribiči so izredno priljubljena tekmovanja za takoimenovanega ribi- škega carja, torej tistega, ki na tekmo- vanju ulovi najtežjo ribo in potem s krono in zelenim plaščem caruje do naslednjega tekmovanja. Člani ribiške družine Šempeter (ta slavi letos 25 let) pripravljajo v nedeljo, 24. avgusta, družinsko tekmovanje za ribiškega carja. Prvo takšno tekmovanje so izvedli leta 1971 pri Grobelskem mo- stu na Savinji, kjer je postal prvi ribi- ški car Janko Fale, ki je ulovil mreno težko 1,25 kg. Od takrat dalje so tekmovanja vsako leto, lani pa je zmagal Boško Veselino- vič, ki bo letos tudi branil naslov ter si poskušal mandat carja še podaljšati. Vsi družinski ribiči pa mu obljublja- jo hudo konkurenco. Zbrali se bodo v nedeljo, 24. avgusta ob 6. uri zjutraj pred svojim ribiškim domom v Preser- ju, kjer je tudi ribnik. Z namakanjem trnkov in iskanjem ribiške sreče bodo začeli ob 7. uri, tekmovanje pa bo tra- jalo tri ure. Zatem bodo razglasili re- zultate in najboljšega ribiča tistega dne oblekli v svečano zeleno obleko ter mu položili na glavo krono in ga tako ovekovečili za ribiškega carja. Na dosedanji podobnih tekmovanjih je bila ulovljena najtežja riba krap in si- cer v ribniku Preserje teže 2,66 kg. Po tekmovanju bo tako kot vedno na po- dobnih srečanjih ribiško veseljačenje, kamor so vabljeni tudi tisti, ki se ne bodo vključili v tekmovanje. T. VRABL Prijetna novost za bralce DELA in NOVEGA TEDNIKA! Od 1. avgusta dalje lahko na oglasnem od- delku Novega tednika v Celju, na Trgu V. kon- gresa 3 a naročite: - mali oglas - osmrtnico - zahvalo tako za dnevnik Delo kot za Novi tednik. Ko bom velik, bom tudi jaz pilot, si je verjetno mislil tale fantič, ki je z zanimanjem spremljal dogodke na letališču. Vsekakor je bil letalski miting lepa priložnost za mlade, da od blizu vidijo najrazličnejša letala, helikopterje in makete. To pa je tudi priložnost, da celjski Aeroklub pri- dobi nove mlade člane. Turboreakcijski helikopter našega vojnega letalstva jena mitingu razen tega, da je vozil padalce, izvedel tudi de- monstracijo svojih sposobnosti. Prav gotovo tako velike letalske prireditve, kot je bila v soboto v Celju, ni mogoče speljati brez pomoči vojnega letalstva, kar pa je tudi dobra šola za bodoče in sedanje pilote. Gledalci na letališču v Levcu so se zabavali na različne i načine. Tisti, ki jih ni zanimalo dogajanje v zraku, sO) poskusili svojo srečo pri srečolovu, drugi so se ustavili luna parku, ki je bil postavljen pred letališčem, nekateri', pa so to priložnost izkoristili za klepet s prijatelji, saj si nS mitingu lahko srečal marsikoga. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pn JelSah in 2alec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tedruka Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Ummk, Janez Vedemk, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.