KAKŠEN BO ZADRŽEVALNIK BOŽNA - III
Miren sen vam želi...
Zanimivo je, da se je sorazmeroma težko doko-pati do zgodovinskih virov, v katerih bi bil opis katastrofalnih povodnji v letih 1926 in 1933. V Zgodovinskem arhivu Ljubljana sem sicer našel »sledi« poplav v dveh dokumentih iz leta 1933. Prvi obravnava pomoč Gasilskemu društvu Barje pri nakupu gasilske črpalke, ki bi bila zelo dobro-došla tudi pri reševanju ob poplavah, drugi pa navaja najem posojila v višini 7 milijonov dinarjev za pospešeno izvedbo regulacije Ljubljanice skozi mesto in 2 milijona za potrebe barjanske vodne zadruge. Zapisniških virov iz druge polovice 1926. leta žal v Zgodovinskem arhivu Ljubljana ni, je pa mogoče kot primer prebrati v zborniku Loški razgledi I., letnik 1954 naslednje zanimive podat-ke. Ko Janko Sicherl obravnava podnebje Skofje Loke navaja: »Povodnji so na naših vodah zelo pogost pojav. V sredogorskem predelu hudourni-ki naglo narastejo in voda doseže višek v stranskih in glavnih dolinah že nekaj ur po najhujšem nalivu ali celo med nalivom. V to vrsto moramo uvrstiti tudi katastrofalno povodenj v Polhograjskih Do-lomitih leta 1926, ko je potonilo mnogo Ijudi, ki jih je voda presenetila v tesni grapi. ... Centralna vremenska napoved, ki velja za 24 ur - naprej, težko predvidi take vremenske katastrofe, ki so krajevnega značaja.«
Iz gradiva, ki ga je o Zadrževalniku Božna pripravila IZA - Inženiring in projektiranje, Trg osvoboditve 16,lahkopreberemo,daje 1926.leta deževalo neprekinjeno 53 ur, 1933. leta pa 67 ur. Domnevajo, da bi ob takem deževju bilo poplav-ljenih okrog 2.000 ha površin jugozahodnega pre-dela Ljubljane. Po škodi in žrtvah ni mogoče jemati 1926. in 1933. leta za vzporednici, saj je bilo takrat poplavljeno na naši strani le Barje, danes pa je na ozemlju pod načrtovanim zadrže-valnikom Božna v smeri proti Ljubljanskemu bar-ju izredno močno poseljeno območje.
Na komiteju za urejanje prostora in varstvo narave smo poiskali vodjo oddelka za gradbene zadeve Boruta Lenardiča, da nam je opisal uprav-ni postopek pri sprejemanju aktov o izgradnji nad 40 m visoke in 603 tisoč kubičnih metrov obsega-joče pregrade Božna oziroma suhega zadrževalni-ka, ki naj bi ob konicah zadržal tudi do 5,5 milijona kubičnih metrov vode in s tem v kritič-nem času obvaroval nižje ležeča naselja pred kata-strofalnimi vodami.
»IZA, to je inženiring in projektiranje priprav-lja ves potrebni material za izdelavo prostorskega izvedbenega akta, na podlagi katerega bo občin-ski upravni organ lahko izdal lokacijsko dovo-ljenje.
Pridobiti je potrebno predvsem soglasja za pre-stavitev ceste, elektrike, telefona in mnenje in soglasje Zavoda za naravno in kulturno dediščino. osnutek gradiva bo obravnavan na naSem komite-ju, na katerem bodo prisotni tudi predstavniki prizadetih krajevnih skupnosti. Po obravnavi na občinskem komiteju bo osnutek obravanvan tudi na občinskem izvršnem svetu. Potem bo gradivo razgrnjeno za en mesec na prizadetih krajevnih skupnostih in občini. Med razgrnitvijo osnutka načrta bosta krajevni skupnosti organizirali javno razpravo in krajani bodo lahko dajali na razgrnje-. no gradivo pripombe in predloge. Predvidevamo,] da bo osnutek načrta razgrnjen konec marca ali v aprilu mesecu. Upravni organ pristojen za ureja-nje prostora in varstvo okolja je zelo zainteresiran za izgradnjo pregrade. Z njo bomo velik del nase-Ijenega območja pod zadrževalnikom obvarovali pred morebitnimi visokimi vodami.«
Tokratni prispevek pa vam je tudi omogočil razumeti geslo, ki ga je v preteklih dneh predvajal radio GLAS Ljubljane in sicer: »Miren sen vam želi Zadrževalnik Božna.«
STANE JESENOVEC