Splošne vGsti SNOVANJE PODPORNEGA FONDA SE NADALJUJE. Sprejme se predlog o ustanovitvi obrambnega fonda in sicer po 2 dinarja mesečno od člana. (Sresko društvo Murska Sobota.) Članarina se zviša za 3 dinarje mesečno v svrho osno\anja podpornega fonda. En dinar gre sekciji, dva dinarja ostancta društvu. Ko izterjamo vse dolžnike, vložimo v sekcijski podporni fond ponovnih 1000 dinarjev. (Sresko društvo za Črnomelj in Metliko.) — Velike priprave uradnih učiteljskih konferenc se vršijo sedaj v novembru \ dunavski banovini. Konference se vrše za več srezov skupaj in so poleg nadzornikov prisotni vsi učitelji iz srezov. Na te konference prihajata tudi načelnik ministrstva pros\ete za osnovni pouk in načelnik za srednješolski pouk. Načelnik za osnovni pouk govori še posebej na teh uradnih konferencah. V Novem Sadu je na taki konferenci poročal sreski nadzornik o temi: »Vloga učiteljev v naši državi«, a profesor učiteljišča g. Jovanovič o temi: »Učjtelji in politika s stališča znanstvene pedagogike.« Te konference niso združene z organizačnimi zborovanji, ki bodo prirejena posebe. — Velik interes za JUU se je pokazal v Beogradu s strani učiteljev, ki so bili zadnji čas premeščeni v ministrstvo prosvete. Vsi ti so se na skupni listi prijavili za včlanjenje v JUU v II. šolsketn srezu, čeprav spadajo v I. šolski srez. Kar 50 se jih je prijavilo na ta način za vpis. Velika stanovska zavest služi za vzor! V II. šolskem srezu je namreč zmagal pri volitvi uprave z 32 glasovi večine bivši predsednik JUU Pera Vuksanovič, ki je bil še nedavno upravitelj, a je sedaj učitelj v Beogradu. Pred vojno in med svetovno vojno je bil 7 let narodni poslanec in mu ta leta niso všteta kakor sedanjim poslancem. ,,Potrebni so nam močni moralni značaji, polni nravnih vrlin — brez tega ni napredka, ni zdravega življenja in je vse le navidezno, lažnivo in izumetničeno." Kralj Peter I., učiteljem 6. avg. 1930. — »Preganjanje nacionalnega učiteljstva v Sloveniji.« Pod tem naslovom prinaša »Slovenec« vest iz Beograda od 3. nov., s katero, kot pravi, razkrinkuje demagogijo, ki z njo skuša operirati naše »nacionalno« učiteljstvo med nepoučeno srbsko javnostjo. Prvi del tega poročila obravnava položaj do sveto\ne vojne in je dobila s tem srbska in hrvatska javnost prvič reSnično sliko o razmerah med učiteljstvom v Sloveniji. — Dobro je razumela javnost, da se hoče avtor s temi članki opra¦vičevati zaradi premestitev. V kolikor se avtor hvali, da je to »prava resnična slika«, je treba pripomniti, da je pozabil na važno poglavje izpred vojne — na delitev prejemkov — po previdnosti... »Učitelj ostani za svojim plotom, za tistim, ki sta mu ga postavila cerkev in Ijudstvo." Ivan Cankar, Zbrani spisi, 14. zvezek, str. 253. — Zagrebški učitelji obsojajo pisanje »Narodne prosvete«. Tako smo objavili v zadnji številki »Učiteljskega tovariša«. Zakaj? Zato, ker odločno nastopa proti stanovski nezavednosti in neznačajnosti in energično brani stanovske interese. Najzanimiveje je to, da so se po teh napadih začeli javljati novi naročniki za »Narodno prosveto«, ne samo iz srbskih, temveč tudi iz drugih banovin. To je najboljši odgovor na take napade! — »Narodna prosveta« prinaša sklepe in poročila o osnovanju podpornih fondov s strani sreskih društev v dravski banovini ter se jako pohvalno izjavlja o tem in sta\lja za vzor in vzgled drugim. — Pokret »Naš glas«, ki prikazuje novo, sveže življenje v organizaciji JUU v dravski banovini, vzbuja \ Beogradu zanimanje in odobravanje, kot znak svežih sil in svežega duha za JUU. — Češkoslovaška številka slovenskega pedagoškega mesečnika. »Narodna polftika«, ki izhaja v Pragi, prinaša pod gornjim naslovom obširno poročilo o zadnji šte\ilki »Popotnika«, ki opisuje pedagoško ekskurzijo po CSR. V isti številki so tudi informativni članki o češkoslovaškem šolstvu. Pisec članka, g. Emanuel Lippert, v toplih besedah pozdravlja stremljenje slov. učiteljstva in pomen objav v »Popotniku« za zbližanje. — Važna predavanja. Jugoslov. profesorsko društvo, sekcija Ljubljana bo v letošnjem šol. letu 1936./37. priredilo periodična javna predavanja, in sicer: 1. Dr. J. Šolar, O kulturi jezika v šoli, 18. nov. 1936. — 2. Srečko Brodar, O arheoloških izkopaninah pri nas, 16. decembra 1936. — 3. * „. *, O slovenski historiografiji, 20. januarja 1937. — 4. Prof. Sovre, O vplivu klasicizma, 17. febr. 1937. — 5. Dr. St. Gogala, O liku profesorja, 17. marca 1937. — 6. Prof. Efcbin Bojec, Pedagoški problem srednje šole, 14. aprila 1937. — 7. Dr. J. Šolar, Šola in knjige, 28. aprila 1937. — Predava/nja se bodo vršila v dvorani Okrož. urada za zavarovanje delavcev ob 20. uri zvečer. Vstopnine ni. NOV PROSVETNI HRAM V MARTINJVRHU. »Če boste o našem delu govorili in pisali, Vas prosim, da predočite javnosti razveseljivo dejstvo, da živi na meji naše domovine, daleč od centra kulture in civilizacije dobro in žilavo slovensko ljudstvo, ki je sposobno za ceno kulture doprinašati velika dela in velike žrtve. To in edino to se mi zdi dovolj važno, da je vredno sporočiti v svet...«, tako je zapisal šolski upravitelj, naš tovariš Ivan Lampič, ki je v prijetni družbi vse soseske in gostov, ki so prispeli iz Selške doline in od drugod, ot\arjal novi prosvetni hram y Martinjvrhu, na državni meji proti Italiji. V romantike polnem planinskem okolju škofjeloškega gorovja, se je dvignila z brezprimerno ljubeznijo domačinov iz tal šola, ki pomeni vsej šolski otočini najlepše plačilo za njih prizadevanja in trud. Dolgih osem let je bilo treba, da se je načrt uresničil... Zdaj pa stoji na obronkih naših planin hramček, ponosita enorazrednica, lična in lepa, mlada in ustrezajoča vsem šolskim in sodobnim zahtevam. Planinski slog so ji dali. Svojevrstno arhitekturo, ki pa se tako učinkujoče odraža, da imamo pri nas gotovo le malo ali nič takih »hribovskih« enorazrednic. Kakor vila stoji, ter pogledava s svojega 954 m visokega položaja na vzpetine, doline in zaseke, razporejene krog in krog sebe, nanizane kakor v prelestnem vencu ... K otvoritvi se je nabralo kar presenetljivo visoko šte\ilo vnetih ljubiteljev naše šole. Ne mislimo pri tem domačinov, ki so prihiteli z vseh zaselkov in grap in kotičkov polnoštevilno, marveč onih gostov, ki so imeli daljšo pot, pa so vendar prinesli mladi kultumi sestri svoje tople pozdrave. Slavje je pričelo s prigodnim nagovorom domačina, tov. Lampiča, nakar je izvršil blagoslovitev župnik od Sv. Lenarta, g. Šinkovec. Po službi božji so prednašali učenci dolgo vrsto deklamacij, čijih avtor jc bil g. upravitelj sam. Osobito je zavzel »Manifest mladine«, ki je izražal hvaležnost dece graditeljem in vsem, ki so pripomogli, da se je razklenil Martinjvrh okov in zadihal novo kulturno življenje. Slavnostni govor je pripadel tov. upravitelju, pozdrave občine Železnikov je prinesel župan g. Žumer, prijetno pa se je dojmila tudi pesnitev župnika g. Hribarja iz Zalega loga. Iskrene čestitke je izročil nadalje za JUU — Škofja Loka tov. Janko Sicherl iz Škofje Loke, želeč, naj bi bil novi prosvetni hram č\rsta triglavska predstraža v ljubezni do domovine. Po deklamaciji Naš dom (Jelovčan Marija) so otroci ljubko peli. Spretno izbrana skupina narodnih pesmic z državno himno na koncu je zaključila slavje, potem pa so bili otroci po prilikah pogoščeni, gostje pa so si ogledali prostore. — Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani se bodo v decembrskem roku začeli v petek 4. decembra 1936. ob 8. uri dopoldne. Kandidatje naj svoje pravilno opremljene prošnje za pripustitev k izpitu vlože uradnim potom pravočasno tako, da bodo vsaj do 1. decembra v rokah izpitnega odbora, sami pa naj se zglasijo pol ure pred začetkom izpita v direktorjevi pisarni. Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v poštev šele za prihodnji izpitni rok v aprilu 1937. Posebna obvestila se kandidatom ne bodo razpošiljala. — Izpitni odbor.