lz celega svet&. Ameriški bogataši. 'Miliionar Alfred Vanderbilt je prejel dne 20, oktobra pa svoj 35. rojstni dan jjrugo polovico očetove dedščipe. Doslej je imel ,,sajjjo" 120 milijonov kron premožepja, ki se bo sedaj podvojilo, Z ozirom pa to poročajo amerikanski listi o gedanjem imetju velilrih lamerikanskih bogatašev. Vsera naSeluje John D, Rockefeller s 1200 nrilijoni, in za temi George F. Baker, James B. Dulke, James Stillman, Henry C. Frick in Williajn K, Vanderbilti, ki imajo premoženja ocl 1200—800 milijonov kron. Alfred Vanderbilt bo ob svojem 35, roistnem dnevu med navedenimi bogataši še vedno ,,ubog". Novojorški listi prinašajo k tem številkam razpe dodatke ter menijo, da se mora omejiti kopičenje premoženja v rokah posameznikov. Poslednja želja umlrajožega skopuha. V Bu- dimpešti je umrl pred kratkim lastnik poslopja, v ka- {erem ienastanjepokraljevskbgledališce, Karol Kraus, v starosti 74 let. Mož .je bil svoje celo življenje velik čudak, ali bolje rečeno, velik! skopuh. Ko se je bjl . pred desetletji priselil iz Ceškega, si je najprej kot Imesar in pozneje kot veletrgovec z živino pridobil mi- f lijonsko premožeirje. Kljub temu pa je živel tako skrom- i no, kakor da bi se nahajal v najsiroma&nejšili razme- I ralu Tako je n. pr. že nekaj let sem za 6 vin. sira in  košček kruha tvorilo njegovo edipo veSerjo. Svojira revnim sorodnikora ni nikoli privošcil podpore. Seve- da je ravnatelju kraljevskega gledališča ob vsald ob. novitvi kontrakta povišal najemnino. Ko je Čutil, da se mu bliža konec, je poklical K sebi svoje sorodnike in se je poslovil od njih z besedlajni: ,,Želim, da bi pri&el po moji smrti vesoljni potop, da pe boste mogli zapravljati mojib dragih zakladiov." Po njegovi smr. ti so našli sorodniki v njegpvi zapušSini 540.000 kron gotovega denarja in 600.000 K vivrednostPih. papirjih. Raaen tega je zapustil veS posestev, ki imajo veliko vrednost. Strahovi v grobnici. Iz Bulčarešta poročajo, da je na tamkajšnjem pokopališiču krasno izdelana grobpica ze izumrle plemiške rodbine Popeanu. Grobnica je sezidana v obliki kapele in despo ter levo dolgega hodnika, na čegar koncu je oltar, po njem pa stojijo krste umrlih članov rodbine. Otej grobnicikroži že dolgo Časa med ljudstvom vraža, da v njej straši in da se ponoči med 12, in 1. uro vsaikemu, kdor pride v grobnico, ki ]e vsakbmur pristopnal pokaže mepih z dolgo, valovito brado ter izvabi obiskovalca z neodoljivo silo za oltar ter izgine ž njim za vedpo. Na ta naŁin je izginilo že vec osejb, pripovedujejo Ijudje, ki so šli vsled radovednosti v grobnico, Pred par dnevi se je govorilo v neki družbi mladili ljudi o tej pravljici in kmalu je došlo do stave,. Dijak Varnas se je namreč ponudil, da gre ob pevarni uri v grobnico. Prijatelji so ga morali 8akati pri velikih' železnih vratib. Pretekle pa so cele ure, toda Varnas se ni povrnil iz grobnice. PrestraSeni so pohiteli mladepiBi na policijo ter vso stvar naznanili. Ko je policija, udrla v grobnico, naSla je Varnasa ležati na tleh pred oltarjem, in sicer mrtvega. DoŠlizdravnitie kopštatiral, da ga je zadela srčna kap, bržkope vsledprestanega groznega straliu, ki je nastal vsled doinišljije. Z zakramentl za umlrajoče v letalnem stroju k bolnilm. Iz Alžira v Afriki porofiajo: Polkovnik Largeot je bil pred dpevi pri raziskavanju v pokra^ jini Tuaregov smrtno ranjen ip je zahteval pomoči duhovnikove. Ker pa duhovnika ni bilo v deželi in je bila bližnja francoska paselbina 200 km oddaljena, bi ostala zad'nja želja umirajoSega neizpolpjepa, ako bi se pavzofii zrakoplovec poročnik Bregard ne bil izjavil pripravljenega, da gre po duihovnika v naselbino z letalnim strojem, Dvignil se je torej z dovoljenjem svojega poveljnika v zrak, preletel v nekaj urali 200 km v Laghoiml, vzel dufrovnika k sebi na krov in prišel Še pravocasno nazaj, da je previdel duhovnijc težko ranjenega polkovnika z zakramenti za umirajoee, na kar je polkovnik kmalu izdihnil. Pred niaterlnlmi o6ml umorjen otrok. V vasi Predoslje pri Kranju na Gorenjskem je 91etni deček p. d. Pomijnikarjev pasel telico, privezano na vrvi. Drugi konec vrvi je imel deftek prepasam okrog pasu. Naenkrat pa telica zdivja ter vlefie dečka, s seboj, 6egar glava je butala ob kamenje. Mati, ki je videla prizor, otnoku ni mogla pomagati. Ko so telico ukrotili, je bil deček že mrtev. Skesan tat. V SovodnjaH so odnesli pred nekaj feasom neznani tatovi oprtvepo blagajno, v kateri je bilo za ve6 tisofe kron vrednosti. Tri tedne po tatvipi so našli blagajno razbito v pekem grmovju ob železniškem tiru, Iskali so tatove na vse pretege, toda zaman, niti najmanjše sledi niso mogli dobiti, Nedavpo pa so našli ravno na onem mestu, kjer so našli razbito blagajno, zopet vse ukradene spise, knjige in hranilne knjjžice. Tat je bil bržkone &e toliko pošten, da teli papirjev ni unicil, temveS jih je na ta nacin rajši vrniL Tudi sedaj nimajo o tatovih še nobene sledi. Spomenik v Port Arturju. Na nekem griSu blizu Port Arturja so Japonci in Rusi papraiviii v spomin bitke spomepik v obliki velike, 15 metrov visoke patrone. Šole in gostilne na Ogrskem. Po ravnoišar objavljenem statističnem izkazu je na Ogrsk(eni 16.547 šol in (iG.220 gostiln, Na 1800 duš je prišla še-le ena šola, na 250 duš pa ena gostilria, Pri tem se pa uničuje na Ogrskem namen ljudske šole še s tem,, da se za nemadzare grade madžarske šole in da se omejuje pouk sarao na učenje madžarskega Jezika. To seveda imeiuvje,jo Madžari ,,narodno §olo"! Doliodki vladarjev. iOb priliki razmotrivanja ,,eivilne liste" (plače), ki jo dobiva nemški cesar kot pruski kral}, pripašajo berolinski listi sledeSi pregled doliodkov raznih vladarjev: Rusija 34 milijonov 200 tisoC, Avstrija 19,226.000, Italija 12,800,000, Arigleska 11,600.000, Špans-kiaj 7,400,1000, Jiaponsto 6,500.000, Bavarska 5,403.000, Saška 4,167.000, Belgija 3,500.000, Holandska 2,100.000, Virtemberška 2,000,000, .Norveška 500.000, Crna gora 200.000 mark'. Krepkega pjredsednika dež. zbora imajo v državi Mišigan. Imenuje se Kampbell. ZaCetkom neke seje 'je lastnoroSno prijel pelčega poslanca ip ga vr^ gel skozi vrata, Poslanec Kurtis je namrefe kruto razžalil soprogo nelcega dteželnega uradniKa, Td ga je zato pretepel na ulici s pasiim biSem. Ko je hotel Kurtis zopet zavzeti svoj sedež v deželpi zbornici in ga je opazil predsednik, je šel k pjemu ter ga ob sploš^ ni tišini poslancev vrgel skozi vrata, Obenem mu je zagrozil, da se mu prihodnjič pripeti isto, ako bi se šb kdaj drzpil stopiti v zbornico. Nato se je Kampbell vrnil na svoje predsedniškb mesto in vsa zborpica mu je burno ploskala. Z eno nogo v Združenih državah, z drugo v Kanadl stoji poštni urad v Berbe Plain, v Ameriki. To je na meji med Vermoutom v Združepili državali in pokrajipo ,Quebec v Kanadi. Hiša je iz kamna in jo je pred 82 leti sezidalo mesto Berbe Plain tako, da jo stoji polovioa v Kanadi, poloviica pa v Združenih državah, PoSto upravljata oče in hSi, irt sicer ima oče kanadski po&tpi urad, hžerlca pa vermoutskega. Sredi pred hišo stoji mejni kol, ki ga je bil v prejšnjih 6asih nekoS nek meščan. Berbe Plaina prestavil, da sije zagotovil pot db svojih posestev v Kanadi; kasrieje sta obe deželi z velikfl muko zopet našli pravo mejo. Na vsak načip pri5a ta poMa o lepi sporazumnosti, v kateri živita deželi-sosedi. Najjbolj Rloboka luknja v zemlji, ki 90 jo izvrtali, ]e pri Czuchowu v okrožju Rybnik! v Sleziji,. Ima 2240 m pod povTŠipo. Vrtati so zafeeli pred 10. leti (v decembru 1900) ter je imela odprtina v začetku 44 om premera, ki se je pa pri viedno ve&ji globipi zmanjSala s 6asom na 5 cm. Zanimiva je toplota, ki so jo opazovali v razlignih1 globoBinah. V globocipi 602 rn je kazal terraometer 28 stopinj Celzija, do 730 metrov globogine je toplota naraSSala zelo malo in rieredno, . V globočini 1160 m je bilo 50 stopinj Celzija, pri 1267 m 60 stopinj, pri 2090 m 80 stopinj, pri 2221 metrih globocine 83'4 stopinje Celzija. PovpreBno je narafečala toplota za eno stopinjo Celzija pri vsakih nadaljnih 31'8 m, tako, da je dosegla toploto pri 2700 metrih globoSine temperaturo vrele vode. Ta izredni poizkus je torej vnovič dokazal, da naraŽSa sporedno z globofiino tucli toplota zemeljske plasti. Negotovo §e seveda ostane dejstvo, ako bi toplota naraSSala tudi db gjlobočine 100 km ip Še dalje. V tej globočini bi morala biti potemtaJcem že žarefia tekofta tvarina,. Ali obstoja ali ne, to je Še sporno vpraSanje. Ne kadlte v postelji! Te dni je legeriastnik liatela ,,Continental" na Kraljevih Vinogradib v posteljo ip si ]e prižgal cigareto, da bi potem tem sladkeje spal. SluSajpo je med kadenjem zadremal in od cigarete se }e vnela pernica. Zoperni dim je speSega moža le podramil. Pogasil ]e ogenj in legel na drugo posteljo, kjer je zopet paglo zaspal. A ni trajalo dolgo, da je začela prva postelja zopet goreti in plameni so Svigali že tako visoko, da je ogenj zapazil na ulici stojefii stražnik. ObveŠSeni ogpjegasci so ogenj pogasili ip preprečili še veSjo nesreŠo^ Cene hrastovemu lesu na HrvaŠkem so letos nepri&akovano poskožile, V VinkovciH je bilo postavljepo 24. septembra na dražbo brastovib debel za vzklicno ceno 1,104,246 K, izdražena svota pa se je dobila 1,711.498 K, tako, da se je dobilo veC 607,252 K. V tekoSem mesecu bo pnodala brodska obfiipa 10,480 hrastovih debel, ki so cenjena pa 2,755,275 K, Vellk zaklad so našli. Kakor poročajo ruski 11. sti iz Petrograda, so pripeljali nedavno tega v Petrograd v spremstvu orožnikov zaMad, kd se prišteva z najdragocenejgim pašega 8asa. Kmečki otroci iz vasi Moleja Berešfiepina so se igrali v pesku, kar se zar sveti v globoCini 25 cm trd predmet, namreč % metra visoka kovinasta posoda, bliiščeča se kakbr zlato. V skrbi, da bi jim kdo zaklada ne vzel, so vlekli defcki posodo do bližnjega jezera, kamor sd jo skrili. Nato so tekli povedat materi, kaj so naŠJi. Mati je bitela z otroci vred k jezeru ip strme gledalabisere ip dragocepe kamne, vdelane v kelih in. sklede, ki so jih izložili iz veliKe kovipaste vaze. Mati je menila, da so te diragoceposti oerkveai rop, ki se ga ne smejo d'otakniti. Kmalu so izvedeli za vso stvar državni uradi, Prišel je vešfiak Makarenko, da bi vse na licu mesta preiskal. Med tem pa je bilo že mnogo dragotin pokradenih, odnešepih ip prodjanihf židom. Ali po trudapolnem prizadevanju se je oblastim vendar-le posre8ilo, da so do malega ves zaklad spravili skupaj. Potem je bil odpeljap zaklad v Petrograd, kjer so ga shranili v državni zakladnici. Posamičpih predmetov so našteli 400 in tebtajo skupaj 30 kg. Med dragocenostmi je zlata akleda, ki ima v premeru 60 cm. Na dnu je okrašena s kristusovim monogramom, pod katerim stoji napis a latinskem jeziku. Skleda ima spodaj pet grškib belegov z napisom iri težo.. Drpbni deli kažejo pa dobo cesarja Heraklena iz 7. sioletja. Kimietje one vasi so dobili lepe pagrade.