» List 46. Tečaj XXXVIII. spodarske ? obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane •• . % * I po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 17. novembra 1880. \S v * : ^ > W • t J . - r > ^ » ' .. , « » ♦ %. /v" r J* . * ^ ' - 4 ♦Jř ;.*«; y;. • i ■ > -. : . . / • «* : "> - - ' t -i • i.----' 0 b s 9 g : Nekaj o prvém shodu kmetovalcev na Dunaji. Koliko je krompirjevo perje vredno ? Gospodarske novice. Močilo za travnike. Naši dopisi. Iz mlecka ("Wolfsmilch) narejeni gumi Potres. Ptusija z ozirom na poljedelstvo. Novicar. Gospodarske »tvari Nekaj prvém shodu kmetovalcev Vsa ta skupščina si je v prvi seji zbrala za predsednika kneza Adama Sapieho, za podpredsedoika pa M grofa Antona At te m sa in kneza Karola S chwa r z e riflí! U Ili ill JI. berga, —za zapisnikarja pa dr. Wicha in Schútza. Bilje ta shod, ki se po nemško „A gr ar tag" na Dunaji lani prvikrat od 10. do 16. decembra. Kar so družbe kmetijske za posamezne dežele, to ima Ko se je skupščina tako ustanovila > pricele so se zove koj meritorične obravnave, ter se je razgovarjalo in sklepalo o sledečih vprašanjih: ■# v • TT 1 1 • za vso Avstrijo biti ,,Agrartag" na D u n a j i, ki je skupščina mož, katerim je blagor in pa napredek kmetijstva pri srcu. Ker so se tudi kmetijske družbe slovenskih dežel v imenu dotičnih kmetovalcev vdeležile dunajskega shoda, mislimo našim kmetovalcem vstreči s tem, „Novicah" priobčimo naj bol) pomenljive reči razpravljale v tem shodu. vprašanje : Kako bi se moglo po previsokih davkih preobloženemu zemljiškemu po-sestvu in poljedelstvu sploh pomagati? Poro-Čevalec je bil dr. Bilenski. Po zeló obširnem poročilu in razgovoru sprejeli so se o tem vprašanji sledeči da jim po sklepi : Gledé na to , da je zdaj posestvo zemljišc > ki so se cez mero z davki obloženo, izreka zbrana skupšcina Poglej mo si tedaj najprej nekoliko zastopnike v tej skupščini. svoje pričakovanje, da bo katera naj se prav kmalu in pravičen davek in da se bo zemljiški davek sploh, po uredbi zemljiškega davka, nastopil enakomeren izvrši Česko je zastopal poljedelski klub v koiikor moči, zni žal. Vlada naj prevdarja pređ- Pragi, v čegar imenu so prišli med drugimi grof R. logo postavnega nacrta, po katerem naj si avtonomni Chotek, grof J. Ledebur, knez Jurij Lobkovic česka organi denarja za svoje potrebščine preskrbijo drugače deželna družba za sladkorno obrtnijo > družba? izdelo- kot z neposrednimi prikladami na davke. vanja spirita in kmetijska družba v Hebu (Eger). 2. G ali cij o so zastopali: kmetijska družba in konjerejsko društvo v Lvovu in kmetijska družba v Krakovem, katere so med drugimi zastopali profesor Bilinski, poslanci Hausner, Krzeczunovicz, Dunajevski Bartmanski, Dzwonkowski, Wolanski in knez Adam Sapieha. Visoka naj se naprosi, da za slučaj prenaredbe postave 1878. leta posestnika mu pri vseh oko- vlada o davku na sladkor od 27. junija zemljišč ne zadene višje breme in da liščinah pridelovanje pese, kot edinega dosti hvaležnega y zemljiškega pridelka mogoče ostane. ) Dolj na Avstrija bila je zastopana po dunajski kmetijski družbi, po klubu poljedelcev in gozdo- rejcev na ICj^/CV lie* Dunaji, uiu^uí «rouijoft.il na Dunaji in kmetijski družbi v Zwettl-u. po družbi avstrijskih sladomelnikov 4. Gornjo Avstrijo zastopala je družba kme- tijska v Linču. D. Salcburško po kmetijski družbi v Salcburgu. po kmetijski Štajarska bila je zastopana družbi in konjerejskem društvu v Gradcu. Koroško je zastopala kmetijska družba v Ce- Vertrag), s l, januarijem 1880. leta počenši začasno po- 2. vprašanje se je glasilo: Kaj bi bilo vkre-niti nasproti colnim prenaredbam nemške države, katere prodajo naših poljedelskih pridelkov in poljedelsko obrtnijskih izdel-kov tako izdatno oškodujejo? Po obširnem razgovoru sprejme se o tem vprašanji sledeči sklep : Skupščina avstrijskih kmetovalcev izrazuje željo, „da bi vladi pred vsem obveljalo , zdaj obstoječo trgovinsko pogodbo z Nemčijo, ki na3 uvrstuje tištim, katerim se najveće polajšave priznajo (Meistbegiinstigungs- lovcu in je bil za-nj o med drugimi navzoc njen tajnik Schiitz. daljšati vsaj še za pol leta. Ako bi pa ne bilo mogoče sedanji col na poljske pridelke in izdelke obdržati, naj Kranjsko je zastopala kranjska kmetijska pa vlada uže bližnji čas v to porabi, da z Nemčijo sklene novo pogodbo, po kateri se izvažanju naših poljskih in gozdnih pridelkov in izdelkov priznajo večje družba v Ljubljani, katero sta nadomestovala poslanca dr. Poklukar in Vil. Pfeifer. Isto tako so bile: olajšave memo vseh druzih držav. Bukovina, 10. Moravska, 11. Šlezija, ugodna pogodba z Nemško ne mogla dognati Ako bi se pa 12. Tirolska, 13. Predarelska , in pa bi se 14. Gori- pa moralo na to delati, da se naša avtonomna colna ška zastopane po svojih kmetijskih družbah in druzih tarifa predrugači in pri tem vpelje pnmerni varstvem društvih. col tudi za poljske pridelke in izdelke." Shod kme- tovalcev se nadalje odločno izreka zoper tište prevoz-ninske tarife, po katerih se za prevažanje inostranskega blaga veČje polajšave dovoljujejo, kot za prevažanje domaćega blaga. — Shod avstrijskih poljedelcev konečno pričakuje , da bo vlada najveco pozornost obraćala na pospeševanje sredstev za promet, posebno tištim zve-zam, katere so pripravne, nas nernški colski in želez-niški politiki nasprot neodvisne storiti, ter da si bo vlada pri tem zagotovila podporo Ogerske. 3. vprasanja predmet, glaseči se: ,,Pojasnenje zdaj pomenljivega vprasanja zarad zaprtije mej za po do Ijsko živino in njen vpliv na gospodarske razmere v Avstriji", sta poročevalca knez Sapieha in dr. Wilchelm z ozirom na vladini predlog v državni zbornici umaknila. 4. vprašanje, V povzdigo kmetijstva je pospeševanje z b o lj š e v a nj a z e m lj i š c (Melioration), posebno osuše v a nj a močvirnih in namakanja suhih zemljišc silno potrebno. Ali bi v ta namen ne bilo treba povekšanega sodelovanja javnih oblastnij (gospósk), katere edine imajo potrebnih sredstev , da pri zboljše-variji velikih kosov zemije potrebno vpeljejo in potrebne priprave pričnejo — in ali bi ne bilo žeieti, da se jav-nemu poslu sposobni strokovnjaški organi (izvedenci) bodisi za državo, bodisi za dežele pri do be ? (Poroče- valec dr. Perels.) O tem vprašanji sprejeli so se sledeči sklepi in to prvi z enakim številom glasov za in enakim zoper. a) Shod kmetovalcev naglaša velik pomen po lj skega zboljševanja za poljsko pridelovanje in izreka željo : vlada ter k temu poklicana zastopništva in avtonomne oblastnij e naj obračajo večo pozornost na to važno vprašanje ter potrebno uČinijo , da se splošno pospeševanje polj-skega zboljševanja in pravi razum za to v velikih kro-gih poljedelcev doseže. — Skoraj soglasno pa so bili sprejeti sledeči nasveti : b) Žeieti je, da se po vseh deželah na deželne stroške namestijo kultur ski inže-nirji, katerim bi bil nalog, pripravljavna delà za zem-Ijiško zboljševanje izpeljavati, kulturske zadruge usta-novljati in poljske posestnike pri vseh delih zboljševanja s tem podpirati, da jim nacrte izdelajo. cj V povzdigo poijskega zboljševanja je treba na umnem temelju sestavljene postave o skladan j i zemljišc, katera se ozira tudi na koristi napeljavanja in odpeljavanja vode. d) Priskrbijenje denarja za stroške poijskega zboljša-vanja naj se uvede z ozirom na skušnje druzih držav, in najti se morajo sredstva in pota, po katerih bo mogoče priskrbeti potrebnega denarja, da bode mogoče izvršiti važne in javni blagor pospešujoče zboljšave. e) V poljedelskem podučevanji naj se predmetu zboljševanja nakaže zasluženo odlično mesto. (Dalje prihodnjič.) Koliko je krompirjevo perje vredno ? Vrednost krompirja kakor večidei vseh rastlinskih življejev je posebno odvisna od tega , ali imajo več ali inanj škroba (štirke) v sebi. V krompirji ga je pozimi 17 odstotkov, clo meseca maja pa le še 10. Škroba pa se nahaja največ v perji nad zemljo pod vplivom solnčne svetlobe in gorkote. Pri krompirju se škrob iz perja počasi spušca v gomolje , ki pod zemljo ležé in do katerih svetloba ne more. Namen, zakaj se toliko škroba nakopiči v gomoljah, je ta, da se vrsta te rasline, to je, krompir, ohrani. Očeša gomolj so namreč namenjena spomladi nove cimice pognati, in mlada rastlinica ravno prve tedne svojega živenja od škroba živi, ki je v debelih gomoljah nabran. Se le potem, ko je krompirjevo perje skozi zemljo prodrlo, išče si sam svoj živež. Iz vsega tega sledi to-le : Perje Jkrompirjevo naj se mu ne odreže, dokler je zeleno. Ce je pa po suši ali zmrzlini perje odmrlo, naj se odreže brž ko mogoče, kajti sicer zvenelo perje odpade in se pogubi. V največi dobiček se obrne suho krompirjevo perje, če se pozimi ovcam ali kozam za krmo poklada. Kdor pa si krompirjevega suhega perja nabirati ne more za živinsko klajo, naj ga vsaj na kupe spravlja in v jeseni na polju sožge. Tako si bode njivo pognojil. (iospodai\ske novice. * Deželna komisija za uravnavo zemljiškega davka v Galiciji je prinos njiv in druzih zemljišc tako nizko cenila, da je centralna komisija na Dunaji za potrebno spoznala, poseben odbor (Reise-Oomité) v Gralicijo poslati, ki je vcenitve okraja Lvovskega, Tarnopolskega in Krakovskega preiskaval. Ta odbor je res zemljišča tako nizko cenjena našel, da bi vse druge avstrijske dežele očitno škodo trpelele , če bi bila cenitev deželne komisije obveljala. Tako na priliko je prinos enega orala pšenične njive cenjen na 15 vaganov. Omenjeni potujoči odbor pa odločno trdi krivico te cenitve, ker prinos navedenega orala se more ceniti na 18 vaganov. Take sebične cenitve je odbor našel še pri druzih prinosili in o tem odkritosrčno poroča! centralni dunajski komisiji. * Zoper trtno uŠ na Hrvatskem se dosedaj , kakor ,,Gosp. list" poroča, ni prav nič storilo; krika je bilo dosti, potrošilo se je precej tinte al žveplenega ogljenca ni toliko nič. Od več straní se obžaluje, da se ni deželnemu odboru predložila postava za zator filoksere, nam pa, katerim gre delo nad vse , ne pa snovanje samih postav, ni toliko za to postavo, kakor za to, da bi se dovolilo onih 5000 gold., katere }e proračunski odbor odločil v zatiranje in lokalizovanje filoksere. * Goveja kuga na ruskem Poljskem je letos po poročilu državnega poslanca pl. Proskoveca v ,,WTiener landw. Zeitg." grozno veliko goveje živine pomorila ; v enem samem kraji je od 800 krav le 20 živih ostalo. Al to ni čuda, ker ondi ni nobenih policijskih naredeb in še prostorov ne odločenih za pokopovanje mrhovine; judje so večidei tudi konjederci in ponoči izkopljejo zopet, kar so podnevi zakopali in ne samo kože, ampak tudi meso jemljejo domu. Iz tega je pač očividná potreba, da se naše meje zapro deželam, kjer je goveja kuga doma. Močilo za travnike. Odgovor gospodu Alojzu Drmelju, posestniku in županu v Boštanju. Uže več let imajo na Koroškem okoli Svinca (Eber-steinj 4 [j — 5Q sežnjev velike močilnike (Bewásse-rungsvorrichtungen) z nasipom 2 — 4 čevlje visokim, kateri so podobni nekdanjim grajščinskim ribnikom. Zapiravnica (zatvornica) je kakor pri ribnikih , katero vsak večer člověk odpira, vodo po travniku izpušča in potem zopet zapré. Za odpiranje in zapiranje dobi od gospodarja okoli 10 gld. na leto, če je močilnik blizo his. Moj močilnik je enak zgoraj omenjenemu, toda le 1 r] —2Q sežnjev velik in nasip le 1 2 čevljev visok. Zapiravnica delà vse sama, kakor je v 43. listu ,,Novic" bilo omenjeno, zasluži zgoraj imenovane goldinarje; veljá le 1-2 gold.; tedaj je cenejša kakor navadna zapiravnica pri ribnikih, trpi pa 5—10 let, in ker tudi po večkrat na dan vodo po travniku izpušča , zasluži gotovo vec, kakor člověk. Tuđi nobene kontrole ni treba. Za- krat na stotine goldinarjev (zgledov je dovolj) piravnica z vso pripravo te h ta 16 kil. Načrta pošiljati ne kaže. kraj e y iz katerih na- , napravi se zapisnik o stroških za oskrbovanje, stranka ne more ročila dobim, pošljem izvedenca, da kraj ogleda pripravne travnike, studence, potoke itd. plačati y plaćajte sorodniki, ako ti ne morejo, napravi se y zapiše od županstva „ubožni list", potem pa trpijo davkopla- čevalci cele dežele "- -~ uvúcío , osobito dotičnega okraja in pa — Pozimi se bodo zapiravnice po fabriško pripravile domaća občina. Kake so pa teh blagajnice gledé de- in zgr V > odaj spomladi postavljale. Pri tej priložnosti se narnega stanja, znano je najbolj onemu, ki ima z ob- lahko kdo izuči, da bo v svojem kraji druge zapirav- činskimi zadevami opraviti. nice postavljah Kdor želí zapiravnico v roočilniku videti, naj kmalu do mene pride, ker na zimo bom zapiravnico iz močilnika vzel. Loki. S.- Kosmač, *) Obrtnijske novice. * Iz mlecka ( WolfsmïlcK) nar ej mi gumi po novi iz-najdbi Amerikanca Daniela Lamba varuje vsako volnato in svilno blago , usnje in papir tako trdno , da se ga nobena moča in tudi nobena najhuja kislina prijeti ne Ker ta znajdba utegne velike koristi biti, če se more potrdi y zato gre ta novica sedaj po V3eh časnikih. imenovanim mlečkovim gumijem navdano blago obdrži svojo barvo in v vsem ostane, kakor je bilo poprej. Neki gospod v sukno oblečen, ki je bila z tem gumijem navdana , s klobukom na glavi in z rokovicami na ro-kah se je postavil pod močen slap in vendar je ostal Tudi najhujša tinta in najmočnejše kisline, ves suh. kakor žveplena kislina itd., se niso prijele blaga tero je bilo preparirano s tem gumijem. y ka slobodnem ženitovanji. Gospodom državnim poslancem v prevdarek. Liberalno-ustavoverni dôbi se imajo ljudstva, in po- sebno ubogi kmet, poleg drugih nezgod in nebodiga-trebov tudi to zahvaliti, da je postava, katera vsa kemu dovoljuje ženiti se, v veljavo prišla, postava je med drugimi ena tistih, ki splošni gmotni položaj državljanov hudo šibi in brezštevilo občin dosti- krat v veliko nesrečo spravlja. Vse drugače bilo je to pred vpeljavo omenjene postave; takrat dajale so se ženitovanjske oglasnice samo ako se jim da y takim, od katerih bilo je pričakovati , družinica pomnoži in naraste, bodo jo tudi sami z vsem a „nemaniči" potrebnim preskrbovati mogli, litve od županstev se nadejati imeli niso pa dovo- sklepati. in kako je pa sedaj ? Da ima kak hlapčon ali pa morebiti tudi celó po-hajac le toliko penezov, da more ženitovanjske oglasnice takso, oklice in pa poroko (zadnje dvoje prigodi se večkrat tudi celó na ,,pufk ) plačati, pa hajd , oženimo se ! Ako se takemu ženitovanj u „nebodigatreba' i slučajno kako bolj zavedeno županstvo ustavlja, dobi slednjič na pritožbo od deželnega odbora morda celó pod kazni jo strogi zaukaz, ženinu beraču oglasnico napraviti in izročiti. Enakih slučajev je brezbrojno! — Dovo- izvrši, v malo letih ljenje primorano se izdá; poroka družinica naraste, živeti je ni s čem. Zakonca se v kako veče mesto s trebuhom za kruhom podasta kler sta krepka in zraven tudi delavna, še gre, y pa boiezen med otroke ali celó med stariše do- pride y pomoci ni y išče si pri bolnišnicah zavetja, stroški narastejo dosti- Bi li ne kazalo, da bi svojo iznajdbo pokazali ali po-roeali o njej v prihodnjem zboru družbe kmetijske 24. dne t. m. ter se v tej zadevi oglasili dan prej v pisarnici druž bini? Vred Pripeti se čestokrat, da žena iz takega zakona možá preživi, kateremu v pomanjkanji prezgodaj moči ope- s aj o zapustí jej čvetero sedmero in še več petero , otrok; kam ž njimi? Občina se napleta za denarno pod- vdovi in sirotám, občina pomagati ne more, in poro slednjič se občini, v katero bil je mož dostojen , cela družina v preskrbitev na vrat zvali, kar godi se posebno v ob deželnih mejah ležečih obcinah , iz katerih največ takih ljudi v sosedno kro no vi no kruha iskat hodi. Ravno slobodne ženitve so prebivalstvu prav hud spodjedež občnega blagostanja. Da bi pač to res ne bilo! — Vsega premisleka in temeljitega pretresovanja vsestranskega vredna je ta „nepridiprav" zadeva. Ker se, kakor se oficijelno naznanja, snide državni zbor dne 29. t. m. na Dunaji, v katerem se ima tudi ženitovanjska postava pretresovati, oziroma nova predloga taiste na dnevni red priti, je nujna potreba da se tu kaj pametnega in koristnega za celo državo v živelj obudi in spravi, ter se postava tako osnuje y y da hode davkoplačevalce nepotrebnih plačevanj varovala. Ako morebiti slobodno ženitovanje utegne ostati, naj se vsaj postavno določi, da bodo take stranke, katere se kar na „dobri namen" na ,,roko ali ,na hlače" brez vsakega premoženja ženijo, tudi za prihodnje okoliščine gledé bolezni, stroškov za javne bolniš- nice, za odgojo svojih otrok uže pred poroko same skrbeti morale. Osnujejo naj se posebne okrajne, še bolje deželne blagajnice, a to ne na račun davkopla- čevalcev, kateri uže tako vsem davčnim potřebám vec Tudi ta zadostovati ne morejo, nego temveč na račun takih že- y ninov in nevest, ki se kar tje v en dan ročajo. na roko po- Določile naj bi se za take poleg navadnih taks, štole in drugih plačil o ženitvi, posebne takse do 100 goldinarjev, iz katerih bi se za njihove prihodnje okoliščine posebne blagajnice osnovale. To bilo bi iz dveh obzirov velike važnosti: občine in davkoplaČevalci bili bi posebnih stroškov obvarovani, a taki kompetenti sv. zakona bi se v svojem samskem zakone stanu tudi štediti (šparati) navadili, kar bi gotovo tem- To Je bolj tudi v zakonskom stanu skrbno nadaljevali. pa pod sedanjo dotično postavo ravno nasprotno. Ravno med temi ljudini nahaja se navadno največ pijančevanja, kvartanja, lahkomišljenosti in zapravljanja ter tudi ne- moraličnega življenja. Vam pa, hrabri narodovi prijatelji, gospodje državni poslanci, to rec v pretres in vsestranski temeljiti prevdarek najtopleje priporočam, kajti moment odločitve za prihodnost v tem obziru je tukaj ! Da se vse dobro izteče, Bog pomozi i ! Mar ti nj i vrh ar. * Naravoznanske stvari. Potres. tres Sedaj, ko se je zvedel po svetu grozni zadnj po y bode marsikdo vprašal: kaj pa prav za prav je * Razodela se je Vaša želja o S. in Z. gosp. M., ki pa dozdaj ni še mogel nastopiti potovanja. Vred. potres in kako nastane? Na to dvojno vprašanje a pri druzem potresu se morje zažene čez breg in vse zanese daleč v suho zemljo ali pa hoćemo tu na kratko odgovoriti. Potres imenuje se gibanje zemeljske površine poplavi, težke stavbě jih vzame sabo v globino. Pri potresu 1692. na J a- to gibanje je jako različno. Včasi se zemlja kar na- maiki je morje vzdignilo težko vojno ladijo ter jo po-vpik vzdiguje in hipoma pada. Pri tem kvišku odletu- stavilo na novo streho neke hiše. Ravno tako je pri jejo ulični kameni ljudje > da i celó hiše odskakujejo. potresu leta 1846. pri mestu Callao na Peruvanskem Tak potres zove se prestopajoci ali pre nehaj oči morje zaneslo vse ladije iz luke celo uro hodá na suho (sukcesorični) potres. — Drug način potresa je valovni zemljo. Prvi potres. Ob tacem razširja se gibanje od enega kraja Naj se naštejemo h koncu najhujše potrese. daleč na okrog; zemlja se maje kakor valovito morje. znameniti potres je razrušil 1. 63. mesti Herkulanum Tak potres bil je tudi sedanji zagrebški. potresa zove se vrti l ni (rotatorični) potres. Pri tem stresne se zemlja tako, da se stvari na njej zavrté, drevoredi, ki so prej bili ravni postanejo krivi itd. Tretji način in Pomp ej i, katera je 16 let pozneje zasul Vezuv. obče je Italija mnogo trpela od potresov. Najhujši bil je 1783. v Siciliji; razrušenih je takrat bilo okoli 400 mest in vasi. Hud je bil tudi potres leta 1818. v Pri potresu se pa ne giblje zmerom enak kos Siciliji, ki je tudi poškodoval mnogo mest. Po drugi zemeljske površine. To gibanje je včasi jako razširjeno, Evropi je manj potresov, če se ne oziramo na strašni včasi jako omejeno Pri zadnjem velikem potresu potres Lizbonski leta 1755.*) Le Hrvatsko y dne t. m. gibal se je ves vzhodni del Balkanskega pol- morsko in Turško imajo večkrat potrese, kar Pri-i zvira otoka, gibala se je Hrvatska, Slavonija, Dalmacija, od mnogih votlin t s katerimi je preprežena kraška nobena dežela na svetu nima toliko in tako Kranjska, Istra,'Koroška, Stajarska, spodnja Avstrija zemlja. in vzhodna Ogerska do srednje Donave. Lep kos zemlje! hudih potresov kakor južna Amerika. A če bi ho-Se mnogo dalje razŠiril se je pa Lizabonski potres leta teli vse te te našteti, bi se ta sestavek preveč razširil. 1755. Treslo se je več ko 3S5.000 Q miriametrov (to Omenimo naj y le hudega potresa na Peruvanskem e, površina štirikrat veča od Evrope). Takrat se ni tresla vsa Evropa, tresla se je tudi severna Afrika, se- kateri je pokončal blizo 160.000 ljudi. > / m M věrna Amerika in vse severno atlantsko morje bilo je razburjeno. Pri potresu sliši se tudi podzemeljsko šuměn je in buče nje, katero je ob različnih prilikah različno. Sklenemo pa ta spis s prošnjo: Reši nas nesreč po- tresov, o Bog! Vzroka temu še niso zasledili. Potres trpi včasi malo ve- Ozir po svetu. Rusija z ozirom na poljedelstvo. Spisal Albert Jasenee. Orjaška Rusija je med vsemi evropejskimi drža-Kako da potresi nastajajo , še sedaj ni popolnem vami najtanjše naseljena, vendar-le živi v njej po no-jasoo. Največ izvedencev trdi, da potres nastaja v vot- vejšem brojenju okolo 100 milijonov prebivalcev, kateri čemu sov y trenutkov ^sekund), k imamo tudi primere potre- ki so dolgo trajali. Tako je strašen potres Ku malo, malo minut. man ski 1. 1766. trajal skoro 14 mesecev. linah v zemeljski skorji ali pa pod njo. Take votline se ker je tu malo neoženjenih, hitro množé. Cez 100 nastajajo pa iz različnih vzrokov. Nareja in izpira te različnih narodnih plemen, kateri v 40 jezikih govoré, votline posebno voda; vodno moč pa podpirajo različni azijatskih teh vot- plini (gazi) in med temi posebno ogljenec. linah nabira se plin; ako pa se ga je nabralo toliko, deželah 31 odstotkov zavzema. je ruskému žezlu pokornih; 4/5 vsega naseljenja pripada Vladajočemu, slavjanskemu narodu, ki celó v da se več raztegniti ne more , s strašansko silo raznese in razruši zemeljsko plast. Tako nastane potres Moč države upira se na evropejsko Rusijo s 75 milijoni duš. Tu je pravoslavnih Rusov, z malimi izje- Skoro bi si upali trditi, da sedaj, ko je jel bljuvati mami mejnih gubernij (v Finlandiji, Baltiških pokraji- Vezuv in so se žrela, bode ponehal potres tudi blizo Zagreba odprla majhna nah v Litaviji, Polski in Besarabiji) po čislu mnogo y L uuctl vuwiloi UJUJUUMI lícili , v ulbmi v jjl , A. uik)Ui ili ij v/umii fc» wij n v^avj.v* uuuv^w kajti znano je, kedar so jeli več kot drugih plemen. Pravoslavni narod ruski razpro- bljuvati ognjeniki, da so ponehali potresi. Vezuv in stranil se je po y ter naselil se osobito po bre Etna sta na priliko počivala 1772. > a vsa Italija e govih Oba, Jeniseja, Lene in Amura; vojskami sledil je hudo trpela od potresov; ko pa je jel 1. 1778. bljuvati čez Kavkaz ter razprostrl se v srednji Aziji. A čez ši roko morje v amerikanske in avstralske planjave njega Vezuv, so potresi hipoma ponehali. Ravno tako so hudi potresi na Antilskih otocih 1. 1797. koj ponehali jel bljuvati ognjenik na otoku Guadeloupi. y ko Je od nje se on ne mika. Mila mu je rušinja očetnjave, ločiti ne more. In ker ne manjka se mu zemlje domá y ognj eniki. tem je tudi dokazano , da so potresi v zvezi z ni mu treba misliti na daljne, tuje kraje. upamo, to do trdnega dokazale. novejše izkušnje in preiskave bodo y Od nekdaj radostno zavnemal se je miroljubivi in krotki Slovan s polj edelstvom, živinorejo in ri Potresi imajo velik vpliv na studence, reke in bolovom. Krmilnica mu je mati zemlja, v njenem morje Studenci se skalé, včasih jamejo bolj hitro nedriju počiva mnogo bogatih , tudi prihodnosti prihra- teči, včasi pa celó vsahnejo. Vrelec v čeških Toplicah je na pr. po potresu Lizabonskem vsahnel, a čez nekaj časa jel je zopet silno močno bohotati. Bati se je tedaj sedaj za vrelce Hrvatske. Enake premembe so opazovali tudi pri rekah. Temza je leta 1188. popolnem prenehala teči, ker se je vsa voda zgubila v razpoke. Ravno tako zgodilo se je leta 1833. z reko Motalo na * Ta potres opevate tudi dve narodni slovenski pesmi zbirki ,,Slovenske pod imenom ,,Lizbona potopljena" v kranjskega naroda". Naj par vrstic iz njih priobčimo Čitateljem : • pesmi našim Kakšin strah mi je imelo Le-to mesto Lisabon? južnem Švédském. Naj strašnější so pa nasledki potresa ySe se treslo, vkup letelo ob morskih bregovih. Potresi ne pretresavajo samo zemlje, oni potre- sajo tudi morje. Topovi na ladijah odskakujejo in ja-dreniki se izdirajo. Ob bregu se na prvi potres morje vmakne in pade, kakor voda v posodi, kedar se nagne; Kraljev dvor in zlati tron, V mest ljudje žalvat začnejo, Ne vedo kam bežat teě. Tak ljudi je dvanajst tavžend Se v zemljo vdrlo bio In duhovnov devet tavžend Vse kmal k věcnosti je šlo. Vse kamele, konji, voli, V magaeinih kar je bio, V en minuti vse je doli Prišlo kmalo pod zemljo. Pis njenih zakladov Rusije. So tudi daljne, ne naseljene pustinje s severnim snegom, močvirjem in vlažnimi lo-zami pokrite ter bezplodne, večina ogrornnega cesarstva leží v srednjem, celó gorkem opasu. Ne manjka se plodonosne ledine, katera brezgnojno bogato obrodí. Na dnjestrovih, dnjeperskih in donskih bregovih , v obsegu tako nazvane črne zemlje navadno napolnjene kaste stojé, iz katerih železnice in crnomorske luke, kedar je treba, zapadno Evropo s pšenico in drugim žitom pre-skrbé. Med vsemi deželami zemlje ima Rusija največo žetev. V tem smislu približavajo se jej toliko le zedi-njene države severo-amerikanske. Nobena država ne more po domaćem oskrbovanji toliko surovih plodov poljedelstva in živinoreje ptujim narodom prodati, kakor Rusija. V dobrih letih izvaža se več ko po 30 milijonov četvrt žita odtod, zraven tega mnogo pitane živine; voine, loja, usnja, rib itd. Temelj blagostanja, omike, kupcije in obrtnije v Rusiji je in tudi še dolgo ostane: polje-delstvo. r Rekel bi. da % ruskega naseljen)a pečá se ter živi bodi-si neposredno s poljedelstvom aii s prvim pripravljanjem poljskih plodov. Kajti Če tudi tukajšnji kmet v dolgi severni zimi, bodi-si doma ali v fabrikah većih mest marljivo delà, prede, tke, kuje itd., kakor hitro spomladansko solnce posije, obrne on mestnemu zidovju hrbet ter podá se v domačo vas k priljubljenemu polju in plugu. Toda poljedelstvo je tu sploh še zeló primitivno, plenijo se po stari šegi brezrazumno in brezbrižno naravne moči. V severo-iztočnih krajih na podnožju Urala, kjer je toliko lesa, da tamošnji ljudje mislijo, da ga nikdar manjkati ne more, v brezdrevesnih južnih stepah, v Tavriji, in tam, kjer živé Kozaki, se s požarom pla-njave gnojé, po katerih se tako dolgo, dokler rodé, ravno isto seme seje. Nekoliko razumneje postopa se na obalih baltiškega morja, na Poljskem in na gornjem Dnjepru. Pri vsem tem se množé obdelana polja ter bogateje so žetve. Vendar treba je tù še mnogo zboljšati. Pri mumnera kmetijstvu mogoče je dospeti do bolj-ših in več pridelkov. Razumnega, podvzetnega kmečkega stanů Rusiji najbolj primanjkuje. Ni ga, tako rekoč, treba ga je še le odgojiti. Pozabiti pa ne smemo, da pred 19 leti bil je ruski kmet rob, sužnji in popolno v rokah plemstva. 1861. leta razdrobila je mogočna beseda Nj. veličanstva cesarja Aleksandra II. suzne verige, ter i zbudila v narodu spijoče moči in sile, katere se sedaj kivpko razvijajo in razpenjajo, in katere je le treba voditi na pravo poprišče. Ruski mužik (kmet) je toraj še premalo izkušen in samostalen. ,,Verba movent, exempla trahunt" veljá tudi pri kmetijstvu. Zglednih in racijonalnih poljedelcev tu najbolj primanjkuje. V djanji je največja moč prepričanja. Grajščinjaki, vé-liki posestniki, plemstvo sploh ne pečá se tù mnogo s zemeljskim obdelovanjem ; rajši veselo živi v šumečih mestih kot na razprostranih svojih zemljišćih, kjer mu je dolg čas. Taka zemljišča najemniki obdelujejo po svoje, od vseh teh se kmet nic prida naučiti ne more. Vrhu tega ruski kmet ne pozná velikih potreb, on je kmalu zadovoljen. On živi in nosi se prosto. Sèm ter tjè malo preveč ,,vodko" ljubi, vendar nikoli tako, kakor sploh zapad od njega misli. Koiikor potřebuje, to si kmalu přiděla, ker tlake ni več, malo mu je mar gospodskih zemljišc. In ker so sploh delavci v primeri prejšnjega Časa dragi, ni čuda, da mnogo deviške , s plugom ne še dotaknjene zemlje brezkoristno in brez-plodno leži. Gledé kmetijstva so nemški kolonisti Rusiji mnogo v korist, kajti tajiti se ne dá, da so Nemci izvrstni poljedelci. Naselili so se konec prošlega in v začetku tekočega stoletja po Besarabiji, južni Rusiji, v kerzonski, tavričeski, ekaterinoslavski in saratovski gu-berniji, tudi na Kavkazu in drugod. Navadno dobila je obitelj po 60 desetin (ako se ne motim, je avstrijski joh 3/4 desetine) kronskih zemljišc zastonj. Imeli so svoje privilegije, do 1874. leta bili so celó prosti od vojne službe. Kakor sem uže pisal, prišli so Nemci prav revni v Rusijo, a tù se jim v obče kaj dobro godi. Kupujejo si grajščine in velika posestva. Kar se ruske obrtnije tiče, še za dom ne zadostuje, vendar tudi ta vidno napreduje. Iz Gorenjskega 10. nov. (Letina; koruza pignoleto; soja; mlatilnice.) Od mnogih krajev naše dežele se sli-šijo le nepovoljna sporočila o slabi letini, posebno iz Dolenjskega, kjer sploh tožijo, da je vina komaj tret jino lanskega, in še to kislo in slabo. Nasproti pa moramo mi Dolinci hvaležno pripoznati, da je bila pri nas sploh dobra, za nekatera žita in sadeža celó prav dobra letina. Res, da nas je huda ura većkrat strašila, vendar nas je Bog toče obvaroval, ki je pa v Ratečah in Podkorenom precej škode naredila. — Pri tej priložnosti pa vendar moram nekaj opomniti, če se tudi ,,Novicam" zamerim. Pri nas je namreč večkrat velika težava zavoljo jesenske setve. Najbolj nas mudi turšica, kateri tukaj sirk pravimo. Nezrele turšice spravljati ne kaže; če pa prepozno sejemo, nam' gre jesenska setev pod zlo in moramo potem spomladi še enkrat sejati. Kako se tedaj razveselim, ko v 13. listu letošnjih ,,Novic" na strani 101. o zgodnji koruzi berem! Ta bo prava,, si mislim, ki 2 do 3 tedne poprej kot navadna dozori. Le brž po nj o v Gorico in potlej hitro v zemljo ž njo, To bodo Dolinci gledali in strměli nad čudno koruzo-kateri tam pignoleto pravijo, in ki našo toliko pre-hití. Saj vem , da jo bo vsak hotel imeti za seme in da prihodnje leto na našem polji ne bo več počasnega sirka, ampak čisto samo: hitri pignoleto! — Ko bi bilo po mojem , bi bil polovico njive s pignoletom nasadil ; k sreči pa so me domaći zadržali rekoč, da za po^kušnjo kaj malega zadostuje. In kako se je izšlo? — Ne bom pravil, kako sem hodil pignoleto opazovat, kako sem ga z domaćim sirkom v rasti primerjal, samo izid naj povem, da je naš domaći navadni sirk prav dobro se ob-nesel, da je zgodaj dozorel, da smo ga večidei uže pred sv. Mihelom spravili; pignoleto pa, no — pignoleto je celi mesec dalje stal na njivi v mojo škodo in sramoto, pa še ni dozorel! — Nauk iz tega si lahko vsak sam posname. Naznaniti pa sem vendar hotel to mojo poskušnjo zavoljo tega, da se še kdo drug ne prenagli in pa, da ni vsak sadež za vsako podnebje. Kar se morebiti na Goriškem prav dobro obnese, ni za naše mrzle gorske kraje. Pignoleto sem menda pri nas jez prvi in zadnji sadil. Tudi poskušnje s kineško fižolico, tako imenovano ,,sojo" se niso pri nas nic obnesle. Ravno tako naši ljudje nimajo nič zaupanja do m lati lnic. Edino, katero smo v srenji imeli, so zopet drugam prodali. Niso povsod enake razmere. Najboljše je, da se to, kar je s kušnja za dobro potrdila, obdrž i in ohrani; poskušnje pa so včasih drage in za posa-meznika velikokrat neprijetne. Dostavek vredništva. Prav nič se, častiti gospod dopisnik, niste nam zaměřili s poročilom svoje skušnje o koruzi pignoleti, marveč Vam je družba kmetijska se hvaležna za-nj , vsaj je uže mnogokrat prosila naše gospodarje , naj jej o n o v i h s e m e n i h skušnje svo je razodevajo. Skušnja o priporočani ,,pignoleto-koruzi" Vam je, kakor poročate, zeló spodletela ; verjamemo Vam to popolno; — ali je pa sibirska temperatura visocega Vašega Gorenjskega edino tega spodletka kriva ali pa še kaj druzega, to preiskavati bo Vam treba, Če berete skušnjo s to koruzo , katero je družba kmetijska naša tudi letos prvikrat od gosp. prof. Povšeta iz Gorice dobila. Ce se potrudite v Ljubljani na vrt družbe kmetijske in stopite v hram, ki je poln izvrstno lepih pignoletnih strokov, in Vam gosp. Vodè pové, da ves ta bogati pridelek je samo iz 1 litra semena, boste kar strměli. Povedal Vam bo tudi gosp. Vodè , da je to koruzo sadii dne 18., 19. in 20. maja v nepognojeco zemljo med gosta jabolcna in orehova drevesa; okopana in osipana je popolno dozorela zadnje dni avgusta in prve dni septembra s 3 in 4 lepimi stroki na enem stéblu. Ker tudi Ljubljana ni v talijanskem podnebji in je bila letos jako mokra, ne moremo uganiti Vaše nesreće. Družba kmetijska dobiva mnogo narocil za to velike hvale vredno koruzo , katero bode zato tudi raz-stavila prihodnjo sredo v svojem občnem zboru. Iz Vipavske doline 13. nov. Fr. — Oj! kako lepe dneve nam je prinesel sv. Martin , pa saj smo jih tudi zeló potřebovali po neprestanem dežji, kateri je naredil veliko povodenj po nasi dolini » tako, da se je voda komaj zdaj vtekla. Zdaj imamo lepe pomladanske dneve, tako, da lahko delà naš pridni kmetič na polji in vinogradu. — Poljski pridelki 30 tukaj vecinorna vsi po-spravljeni. Kar se tiče sočivja, je letina prav dobra, tako tudi še za turšico, — al našega glavnega pridelka — vina — se je přidělalo malo , tako malo , da stari ljudje ne pomnijo tako slabe letine. Navadno „Martino-vanje" kje je letos? Vidělo se je druga leta dan pred sv. Martinom vse polno kupčev po vaséh , ki so kupovali še mošt, ki je po „Ave Mariji" uže vino, in zato so še dobili ,,masno" mero, to je, dva bokala vec pri kvinču. Ko pa zvon vdari k molitvi, neha ,.masna" mera in začne se čista, to je , 60 bokalov namesto 62. A letos vsega tega ni bilo , letos bilo je vse mrtvo , le žalostni obrazi so se kazali, kajti naš kmet zdihuje: od kodi^ denar za davke, za sol itd., ko nisem nič přidělal ! — Sola se je tukaj pričela 15. oktobra, in zopet prišla je na stariše skrb , kje bodo dobili novcev za pisanke, risanke itd. svojim otrokom. Vendar ta skrb v naši vasi starišem ne delà sivih las. Dobri šolski prijatelji, katerih je tu mnogo , in tudi sl. županstvo pripomogli so skupno, da so se Kupile knjige ubožnim šolarjem. Tudi „Narodni šoli" se je nekaj denarja poslalo za šolske pomočke, in to dobro društvo poslalo nam je vsega toliko za celo leto, da ni treba starišem ne vinarja dati za svoje otroke. Hvala tedaj vsem prijateljem šolske mladine , hvala krajnému šolskemu svetu , in hvala žu-panstvu, da tako lepo podpirajo učitelja v njegovem poslu! Naj so tudi drugim vašem v izgled! Zdravi! Na Dobrovi 16. nov. — Pri volitvi občinskega pred- stojništva dobrovskega, katera se je danes vršila, izvoljen je bil za župana Jože Zore, posestnik dolinskega malina na Dobrovi, — za svetovalce pa: gosp. Jože Se vnik, Janez Dolinar in Anton Kotar, — vsi vrli možje. Iz Ljubljane. — Rojaki ! Znana Vam je strahovita nesreča, ki je po potresu, kakoršnega zgodovina v južno-slovanskih pokrajinak se ne pomni, 9. dne t. m. zadela poleg druzih mest hrvatskih osobito lepo glavno mesto Zagreb. Bilo je po poročilih novinskih in ustmenih, kakor da bi bil nad Zagreb přišel sodni dan. Zemlja se je tresla v svojih temeljih , škode — poleg osób, ki so pod razvalinami smrt storili, ali pa straha trepetajoči in pri begu brez obleke na ulice hudo zboleli — pa je na milijone — v razrušenih cerkvah, palacah in druzih poslopjih, pa tudi bornih hišah malopremožnih ljudi. Kamor o taki grozni nesreči vsa Avstro-Ogerska z milovanjem gleda, ne moremo mi naj-bližneši sosedje, bratje po krvi, hladnokrvni ostati. Zato pa sem tudi po vse prepričan, da iz src vseh naših rodoljubov govorim , ako apeliram na njihovo dobro srce ter jih pozivljam: kažimo z dejanjem sočutje svoje do nesrečnikov! Ce tadi naši darovi bodo le kapljica v morji velike nesreće, naj nas to ne moti, vsaj naših darov namen ni, da bi Zagrebu razrušene cerkve ali palače zidali, — le najsiromašnišim naj do- idejo naši milodari. Ko bi se občine in fare po Slovenskem, kolikor strpeti morejo, udeležile do-brotnega čina, spolnila bi se vsaj prilično slo-vanska prislovica „kamen do kamena palača." V veseli nadi, da bratje bratom dejansko hočerno kazati srčno sočutje svoje v njihovi veliki bedi, in pa v zavesti, da „dvakrat dá, kdor hitro dá", naj bi ljudomili naši rojaki pošiljali vredni-štvom slovenskih časnikov svoje podarke, sl. vredništva pa jih pošiljala velečastitemu gospodu dr. MrazoviČu, županu zagrebškemu. Dr. Jan. Bleiweis. -— (Iz deželnega odboi%a.) Izpraznene 4 deželne šti-pendije za vino- in sadjerejsko šolo na Slapu je deželni odbor podělil mládencem: De kle vi, Drahs-ler ju, Faturju in Ko balu. — Za zgodovino kranjske dežele važni baron Erbergovi arhiv v Dolu je deželni odbor kupil za deželni muzej. — (Od predsedstva Matice slovenske) smo přejeli sledečo notico : Likvidacija Matičnih iinanc, brez katerih nobeno društvo, toraj tudi ,,Matica" obstati in napredovati ne more , je nanesla , da so se gospodom društve-nikom razposlali opominje'-alni listki, gosp. poverjenikom pa izkazi o zao3tankih svojega poverjeništva. Sedaj nam pa od več strani dohajajo odgovori mnogovrstni. Ker ni mogoče vsem nemudoma odgovoriti, in se ugovori morejo le polagoma resiti, ker je povsod treba še natanc- nejšega preiskavanja, zato je potrebno stvar nekoliko pojasniti, da se likvidacija krivo ne sodi, posebno, ker se nekateri gospodje društveniki in poverjeniki z dopo-slanimi opominjevalnimi listki in izkazi zastankov raz-žaljene mislijo. In kaj je likvidacija druzega nego to, da drug drugem u pové , ki sta v vzajemni z vezi, kaj njegove knjige ali zapisniki kažejo, in da se to, kar se ne vjema, potem nadalje razpravlja ter do konca dožene, čigavo je pravo O tem pač ni nikakoršnega razžaljenja. So gosp. društveniki, ki trdijo, da za to in uno leto niso Matičnih knjig n a r o č i 1 i, in pravijo , da, kdor jih je kot naročnike vpisal, naj tudi za-nje letnino placa. Takim odgovarjamo, da „Matica' i nima nika- njivemu starčeku njegovi prijatelji s toplo željo naj bi koršnih narocniko v na svoje knjige, ampak po svojih zdrav doživel_še več let, vsaj je duhovnik io rodoljub pravilih ima društvenike, kateri jo s svojimi rednimi ves po volji Božji. letnimi doneski ali pa kot dosmrfcni udi podpirajo in za — Sentjakobški župnik prečastiti gosp. Kostel je to podporo dobivajo knjige, kakor Matična pravila do- 15. dne t. m. umri po dolgi pljučni bolezni, 57 let star. ločujejo. Nekateri tožijo, da Matičnih knjig přejeli niso ----------, — --------- ----i---j -------i r ~~ —■ ------- ------—j "o ~ r- w— ~ j - , vendar se od njih za dotična leta-letnina tirja. Nasproti „Slovenec" poroča, Vincencijeva družba za ustanovitev temu pa nekateri poverjeniki poročajo, da nekateri dru- deške sirotišnice. Res, hvalevredni namen! — Da- štveniki ne pridejo ali ne pošljejo po knjige, dasiravno nes popoludne je pogreb njegov pa Bil je neutrudljiv delavec v vinogradu Gospodovem. Glavni dedič velicega njegovega premoženja je, kakor se je razglasilo na različne načine, da so knjige došle. 1 i I ( « I i • 1 • i • Kakor današnji , Slov. Nar." po telegramu iz Zopet drugi pa knjige vzamejo , a letnine ne odrajtajo, Zagreba od 16. dne t. m. poroča, je bil o polunoči into je poglavitni vzrok zaostankorn letnin. Kdo ima v (od 15. na 16. novembra) zopet h ud potres, temu pa slučaji prav, je pač težko razsoditi, obžalujemo pa, da V------.------------1 1---- " ~ sta sledila dva slaba s podzemnim šumenjern Vse so tu in tam take razmere. Kdor knjig, ki mu gredo, bežalo iz his. Do 4. ure so bili še 4 .Ie V se p reje l ni > naj iih reklamira, odbor bode skrbel, da Ljudje zopet bežijo. Od nekega Miroslava Mal o vrh a so te dni na jih nemudoma přejme. Dotične gospode poverjenike pa uljudno prosimo, nai blagovolijo knjige, če jih pri njih svitlo prišle „Pesni", s katerimi Ubogi Zagrebcanje! manjši potresi. f njih zahtevati, in jo Ma- še kaj leži in društvenikom gredó, na dom jim poslati ob enem pa dotično letnino od tični blagajnici poslati. Nekateri društveniki trdijo, da so svojo letnino ali slovstvo slovensko oskrunili, ako bi jih pod naslovom slovstva slovenskega objavili. vprašanje, ali ta pevec kaj pojma ima stvar, katero Malo vrh v pesen „zliva", skozi in skozi trivijalna in sem ter tje še vec ko trivijalna , vse odrajtali, ter se z opominjeval- situacije pa so ostudná karikatura. Žal nam „pesni", ki 3e za pa svojemu poverjeniku nim listom čutijo razžaljene Isto tako tudi nekateri po gosp. tiskarja in založnika teh verjeniki mislijo in pravijo: vsaj pošiljamo od leta do sikatero hvalevredno knjigo in v lični obliki na svitlo da se je tako hudo zmotil s tem najnovejšim iz- je uze mar- pa ; ki leta pobrane doneske Matici, za zaostanek tacih so se iz drugih krajev v moje poverjeništvo preselili ali pa za tište , ki na opomine letnine odrajtati nočejo, dal y danjem. Naj pri tej priliki omenimo, da so v tiskarni gosp pa ne moremo biti odgovorni. Na take ugovore imamo Krajca v Novomestu uže 4 zvezki odgovoriti, da prav zato se likvidira, da se zaostanki ena noč" konečno uravnajo in nikomur krivica no delà. na svitlo prišle, ki so povestic „Tisoc in (Kon. prih.) (Podkovska in zivinozdravska sola v Ljubljani) snopića od konca do kraja. tako priljubljene tudi slovenskemu občinstvu, da se marsikdo, ki dobi nov snopič v roke, vsede in ne vstane prej, dokler ni prebral celega se je zopet odprla 15. dne t. m. Vpisanih je večje število učencev (16) kot vsa zadnja leta, tudi iz Hrvatskega so začeli pridno dohajati. (Kaj pa „Kres u šem smo vprašali v zadnjem na- u V listu, ko smo poročali, da ljubljanski „Zvon" pricne izhajati o novem letu. Na to vprašanje nam je ravno-sredo dopoldne ima, kakor je bilo naznan- kar došel sledeči tiskani odgovor uredništva in založ - jeno, družba kmetijska svoj občni zbor. Žeieti bilo u ) da bi se ga udeležilo tudi več gospodarjev iz kmetov ) ki bodo videli, pa iudi dobili marsikako lepo seme za poskušnjo. ništva „Kresovega „Ivres", leposloven in znanstven list, je ustanov ljen. Izhajal bode v prijazni obleki in obliki v meseč- nih zvezkih na Ker dramatično društvo napravi prihod- cenši od novega leta 1881. pôlah začetkom vsacega meseca po- njo nedeljo v deželnem gledališči predstavo slove n- >> Kres a veljá na leto 4 gold., na pol leta ske gledališčne igre na korist ubogi šolski mladini, za in se tudi lahko po zvezkih v knjigarnah kupuje. gold. i katero dobrotljive gospé zimsko obleko napravljajo, zato je čitalnica prvo svojo zimsko „besedo" preložila na Na razposlani poziv se je dozdaj uže toliko gradiva nabralo in toliko sodelavcev oglasilo, da bode nedeljo 28. dne t. m., ki bode; kakor slišimo, v spo- mogoče Kresov nacrt in namen dobro izpolnjevati. min svoje dvajsetletnice jako zanimiva. Uredništvo in založništvo si bode prizadevalo svoje za- (.Razstava zenskili ročnih del), ki se je v nedeljo upanje in udanost, ki jo vživa pri slovenskem občin-v pritličnih prostor;h tukajšnje realke odprla in brez- ?pp stvu, dejanstveno opraviciti prepuščajoč sodbo o plačno na ogled odprta ostane do 23. t. m. , dobiva vrednosti „Kresovih" spisov slovenskemu razumništvu. toplo pohvalo, in to po pravici, od vseh gospá^ katere temi besedami se obračamo do vseh Slovencev s so razpostavljena, jako lična delà (čipke ali špice, raz- prošnjo naj novrstno perilo itd.) ogledovale in take izdelke razsoje- duševno podpirati. blagovolijo naše podvzetje gmotno in Naročba naj se od danes naprej pošilja na založništvo in opravništvo „Kresovo", to je tiskarnici družbe vati umejo. Razstavnica je gospica Joana F ôd eri, izučena v dunajski umeteljni šoli in zdaj v Ljubljani učiteljica te ženske umetnosti. Njena delà so uže odli- sv. Mohora , rokopisi pa, ki se bodo po mogočosti od-kovana bila v razstavi v Celji z bronasto medalijo in škodovali, dr. Jakobu Sketu v Celovec, v zadnji deželni razstavi v Grade i s častno diplomo. — „ Martinovo" prerokovanje, da čez 3 dni je sneg, Ker gospica Foderl namerava v Ljubljani osnovati Če na Martinovo solnce sije, je letos spod.'etelo. tako šolo za umeteljna ročna ženska delà , hotela je z vreme in 10 stopinj gorkote imamo Lepo razstavo svojih lastnih del in del svojih učenk nam po- semo. kazati umetnost svojo Koj prvi dan v nedeljo Dozdaj je res ? kar še elanes, ko to ( Pl bila je razstava obilno obiskovana in tudi soproga gosp. letošnja zima ne bode huda. so ,,Novice" prerokovale, da govori (Pobirki iz časnikov.) Málokdo uže v Ljubljani o ranjcem „Laib. Tagblattu", ki zdaj v Gradci deželnega predsednika je počastila razstavo s svojim prihodom. Naj naše rojakinje, ki se zanimajo za lična ženska delà, ne zamudé ogledati razstavo ! Prečastiti gospod kanonik Kramar je obhajal je vendar dober za vrednika onega časnika, v katerem včeraj svojo 801etnico. Čestitali so o tej priliki ljubez- „.kranjska ustavoverska stranka" svoje zadnje zdihljeje le še vsak teden enkrat izhaja pod vredništvom nečega Korelna Konschegga, ki je šole na kol oběsil, pa na svet pošilja. Zato tudi „Novicanr t ni mar ne za neprestano trojno nakano vsacega lista ljubljanske ko umirajočo stranko ustavovereev kranjskih in ne za njih terije ustavaške: napadati ministra Taaffe-a, dežel „organ". Zadnji list pa je nekaj na svet spravil, kar je nega predsednika Winklerja in pa rodoljube do z „Novicami" v dotiki ker tudi one so objavile enketno mače. obravnavo o zadevah podkovske in živinozdravske šole ljubljanske, in kar pojasnila potřebuje. Ko je omenjeni ces a 13. „Wochenbl." list po svoji navadi skoro na celih prvih 2 stranéh „obdelai" ubozega grofa Taaffe a,___, „dozdaj domovinsko upravičeno nemštvo interesantnim 8lovanskim narodičem na ljubo na stran potiskuje, je potem na 3. strani izlil svoj žolč nad našim deželnim predsednikom g. Winklerjem zato, ker se ,,uradna Laib. Zeitung" (das Amtsblatt) drzne zagovar-jati ne le politiko grofa Taaffe a in njegovega slovenskega dežel. predsednika, ampak tudi zagovarjati privatno osobico — Winaischgràtzovo! u K o je 77 Wochenblatt a grofa Taaffe a in predsednika pre- lista ? Winklerja ,,als stehende Rubriken'* svojega svoji ustavovercem lastni brutalni metodi obdělal stopi na ,,lokalna naznanila" in med temi pride obrav-nava enketne komisije o podkovski in živinoz dravski ljubljanski šoli na vrsto. To poročilo kar začne z v • r lazjo da je tej komisiji predsedoval deželni pred- sednik Winkler, ko je vendar vsem pričujočim znano da na predlog zašto pni ka deželne vlade pl Fla-dunga je bil za predsednika komisiji izvoljen g. baron Wurzbach, družbe kmetijske predsednik. Gospod de- a se je iz o želni predsednik je bil le kot gost pričujoč, nadrobnih obravnav sam informiral o stanji te šole kateri ministerstvo kmetijstva po poti deželne vlade želi temeljitega izvestja. Po tej krivi objavi pa gospodine Korel Konschegg ali njegov inspirator začne sumiti 301etno žrtvovalno delavnost dr. Bleiweis a na tej šoli, ki 30 let brezplačno deluje na tej šoli, tudi vprihodnje ne zahteva nobene remuneracije , pregrizne „Wochen- in ker je „Slov. Narod" poročal, da dr. Bleiweis blatt" resnično poročilo „Slov. Naroda" , ter pravi ) da ministerstvo kmetijstva uže 4 leta daje podkovski šoli 500 gold, državne subvencije, in da je gotovo, da iz te subvencije, ker v „Naznanilih" družbe kmetijske nič ni rečeno, kako se ta podpora razdeluje učeniku podkovstva in drugim učenikom te šole, tudi dr. Bleiweis plačilo vleče (honoriren lasst). Ko bi bil „Wochenblattov" poročevalec bral račun o razdelitvi ministerske subven- videl bil cije v poročilu družbinem od leta 1879., da iz državnega doneska onih 500 gold, dobiva učenik podkovstva gosp. Slegel 300 gold., učenik botanike prof. Konschegg za trud polletnega nauka 50 gld. dr. Bleiweisu, vodji šole in učeniku H različnih naukov ) y ki trajajo celo šolsko leto, se za stroške vodstvene pisarnice in za voz, v katerem se celo leto vselej vozi v šolo na spodnje Poljane, skupno daje 150 gold. odškodnine. Ko se mu ti stroški ne povrnili i bi dr. Bleiweis, ki ni več mladih nog, vrhu tega, da se uže 30 let ukvarja s pisarijami, ki jih prizadeva ži- vinozdravnišnica , in pa z učenjem celoletnim, moral Še tinto , peresa in vse druge za voznino v iz lastnega denarja papir pisarniške potrebščine oskrbovati šolo in nazaj pa vsakrat-še 50 kr. iz lastnega žepa placevati. To bi bil davek dr. Bleiweisu, da vrhu tega, da brezplačno 30 let opravlja opravila vodstva in učenja 7 bi si še sam voz plačeval ? ki vozi î ga v šolo Da si ustavoverski koteriji ljubljanski celó ne- m o g o c e zdí 7 da bi se kdo za blagor domovine tako Novičar iz domaćih in tujih dežel. Dunaja. tega meseca. Državni zbor je sklican na 30. dne 77 Parteitag" nemčurskih liberalcev v nedeljo je žalostěn konec vzel vkljub silnému bobnanju , s katerim so nemčurji klicali svoje privržence v skupščino. Dunajčanje se niso brigali za bombastične sklice. , Vin-dobona loquata est!" — in minister Taaffe more zdaj prav mirno spati. „Parteitagova" resolucija se glasi: „Nemški narod" je v vseh krajih Avstrije zeló vznemirjen vsled tega , ker Taafřejeva vlada delà zoper nemštvo, zatorej treba, da se Nemci združijo na odločni odboj vsega, kar jim je protivno." 27. t. m. bode 100 let, kar je cesar Jožef II. vladařstvo nastopil. On je v našem cesarstvu robstvo kmetov popolnem odpravil in si s tem v srcu vsacega človekoljuba hvaležen spomin postavil za vse prihodnje čase. Al tega sicer velicega vladarja navdajala je tudi današnjim časom ne več primerna misel 7 namrec > da bi vse narode svojega cesarstva poněmčil. tako piše tukajšnji tednik „Reform" in samo ta Zato zato pripravljajo spominu njegovemu nemški liberalci svečanost, da d em o n s tr ir aj o za potrebo germanizacije vseh narodov v Avstriji. Gledé na navedeno demonstracijo pise „Reform" tako-le : „Spomin na cesarja Jožefa II. živi v srcu vseh avstrijskih narodov in nikakôr ni privilegij nemške ustavoverske stranke. Da bi rajnki cesar danes živel, gotovo ne bi Herbsta, Koppa, Sturma in Russa počastil s svojim zaupanjem, da bi demonstrirali za njegov spomin. Konservativni Nemci in slovanski narodi visoko Častijo spomin cesarja Jožefa II., a dandanes živimo pod žezlom vladarja, ki ^ ^ A 7 ~ —~—«----------- r— --------_ je postave o narodni ravnopravnosti vseh av sirijskih narodov potrdil in ki pri vsaki priliki razodeva preblago svojo voljo, da noben narod ne sme škode tr-peti o narodnih in političnih pravicah. Ia to dobro moramo višje ceniti, nego oni kratki čas avstrijske zgodo-vine, ko so se izvršile velike reforme v duhu človečan-stva a vršile tudi pomote v narodnem in politicnem # - * ti # 1 .11 1 M oziru 7 katere je preblagi vladar tudi spoznal na svojí smrtni postelji. 1 3 I Iz Tirolskega. — V nedeljo, ravno ko so ljudje v cerkvi bili in pridigo poslušati, je v mesticu Rumu bil hud potres; omet (frajh) je padal z zidovja. Vse je prestrašeno bežalo. Tudi v Ha 11 u m Tauru se je zemlja zibala. z lz Zagreba. — ,,Obzor" od 16. dne t. m. poroča, da se je minulo noč čulo 5 manjih potresov, al vsak daljšim mrmljanjem podzemeljskim. Strah zopet velik kar je moglo, je bežalo z mesta, na kolodvoru bilo je gotovo 1000 ljudi; drugi ležé pod prostim nebom na klopeh, mnogi na goli zemlji. - Brž o prvem hipu sta poslala cesar in cesarica 10.000 gold, nesrečnim na pomoč. Tudi od druzih strani dotekajo milodari. v Ljublj Žitna cena ani 13. novembra 1880 Hektoliter: pšenice domaće 9 gold. 59 kr žrtvoval, prav radi verjamemo, vsaj ta koterija ima srce 10 gold. 75 kr turšice 6 gold. 40 kr banaška soršice 8 gold le za svoj in svojih patronov žep, za korist in čast naše 50 kr rži 6 gold. 66 kr ječmena 4 gold. 39 kr domovine pa se nikoli ne briga. 77 tem pojasnilom druzega namena , kakor to, da kažejo Novice" nimajo s prosa 4 gold. 87 kr ajde 5 gold. 36 kr ovsa 3 gold kr Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. - Tisk in založba : J. Blaznikovi nasledlliki v Ljubljani.