Revizija uradniškega zakona. <»Naš Glas«.) Na letošnji redni veliki skupščini našega Glavnega saveza, ki se je konec septembra vršila v Skoplju, in o kateri smo v našem listu že ponovno obširno porocali, je pred* sednik dr. Mihajlo Jovanovič, generalni di= rektor državnega računovodstva, podal o nad vse aktualnem vprašanju revizije sedanjega uradniškega zakona sledeči referat, katerega posnemamo po beograjskem »Monopolskem glasniku: »Vprašanje revizije uradniškega zakona zanima prav tako aktivne kakor tudi upo* kojene državne uslužbence. Pri merodajnih činiteljih sem zaprosil za informacije o re« viziji uradniškega zakona, ki naj bi se v krat« kem izvršila. Dobil sem sledeče podatke: Po 6. januarju je smatrala kraljevska vlada takoj kot eno svojih prvih nalog, da se zbere novo gradivo, a obenem uredi in pregleda že zbrani materijal, kolikor ga je že poprej zbral in prejšnjim vladam na razpo* laganje stavil naš Glavni savez. V ta namen je sedanja vlada sestavila posebne odbore strokovnjakov, ki so takoj začeli z delom. Po preteku izvestne dobe je nastal v delu nekak zastoj. Po kratkem presledku se je z delom započelo na novo in morda ni več daleč čas, ko bo delo dovršeno. Kot zastopnik Glavnega saveza sem aktivno sodeloval pri izdelovanju novega uradniškega zakona in novega pokojninskega zakona. Vprašanje tega slednjega stoji danes na prvem mestu, dočim je problem uradni=> škega zakona stavljen v drugo vrsto. To pa zaradi tega, ker odločujoči faktorji žele, da se oba zakona sprejmeta sočasno, ker sta v tesni medsebojni zvezi. Pri reviziji teh zakonov so bili proučeni vsi momenti, katere je doslej Glavni savez poudarjal in jih zastopal. Ob tej priliki naj se namreč revidira tudi stalež dosedanjih upokojencev, tako, da bi pokojnino še na* dalje sprejemali samo tisti, ki so jo z dolgo« letnim službovanjem v državni upravi res zaslužili. Pri nas so danes upokojenci, ki so bili upokojeni proti njihovi volji, so pa med upo« kojenci tudi taki, ki so s štirimi leti efektiv* ne državne službe bili upokojeni in prejemajo pokojnino. V aktivno službo naj bi se pozvali vsi tisti upokojeni državni uslužbenci, ki so še mladi in sposobni za službo, s cimer bi se v proračunu dosegel znaten prihranek. Kot starostno mejo za upokojitev bi se po tem načrtu določilo namesto starosti 65 let, kakor je to danes z uradniškim zako» nom določeno, starost 68 let, ker so slučaji, da se poedini državni uslužbenci tudi po 65. letu starosti čutijo dovolj sveže in sposobne, da bi mogli še nadalje aktivno službovati. Kar je pa najglavnejše pri tej reviziji, je to, da se iz uradniškega zakona odstranijo vse določbe o upokojitvah in upokojencih ter se vstavijo v novi zakon o pokojninah, kateri naj bi bil v kratkem izdan. Projektiran je pokojninski sklad za vdo» ve in otroke državnih uslužbencev. Ta fond bi država le podpirala s primernimi subven* cijami. Ker naj bi določbe o tem pokojnin« skem skladu bile sprejete kot sestavni del v zakon o pokojninah, zato ta zakonski načrt, dasi že povsem izdelan, ni bil odobren. Danes placuje država pod naslovom po« kojnin 200,000.000 Din letno. Z neznatnim doneskom aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev bi se mogla, tako sodijo, doseči še vsota približno 60,000.000 Din. Razven' tega se izplačuje za rodbine umrlih uslužben« cev okoli 30,000.000 Din. Prepričani smo, da na zakon o pokojni* nah ne bo treba dolgo čakati in da bo izdan v prav kratkem času. Z revizijo uradniškega zakona bi se pa moralni in gmotni položaj vsega državnega uslužbenstva znatno po* pravil. O priliki dela na reviziji uradniškega za» kona je bilo sproženo tudi vprašanje glede spremembe sistema, po katerem so državni uslužbenci razdeljeni na kategorije. Mnogi smatrajo, da kategoriziranje državnih name* ščencev znači velik jez med posameznimi ka* tegorijami, kar tvori prvi povod, ki bi mogel izzvati nesporazum in nezadovoljnost med" uslužbenstvom. Navzlic temu pa seveda tudi načrt novega uradniškega zakona upošteva kvalifikacije, s katerimi razpolagajo uslu?» benci poedinih kategorij.«