r

> DOMOVINI
PRILOGA
V Ljubljani, dne 31« maja 1934*
štev. 22.
Jugoslovenska delegacija pri vseslovansketn gasilskem kongresu v
Jugoslovenako gasilstvo so zastopali na vseslovanskem gasilskem kongresu v Opavi starešina Josip Turk, prvi podstarešina Mirko Klesič, inšpektor Pintar, član zvezne uprave Franjo Bule, gasilce dravske banovine pa zastopajo Ljudevit Musek, Stanko Pristovšek, Zdravko Mikuž, Engelbert GostiSa ta Fran Pristovšek. Med ostalimi delegati je tudi 83-letni Djoka Zivanovič iz Sremske Mitrovice, ki je že leta 1875. ustanovil gasilsko Četo v Petrovaradinu. Delegacija se je ustavila v Bratislavi, kamor ji Je prišel nasproti iz Prage glavni referent Češkoslovaške gasilske zveze inž. Mužik. V imenu bratislavskega gasilstva je jugoslovenske tovariše pozdravil glavni poveljnik Vojteh Sulc. Bratislavski gasilci so gostom razkazali svoj gasilski dom in njegovo odlično opremo, v petek pa je jugoslovenako gasilsko delegacijo sprejel mestni župan dr. Krno, ki je goste sam vodil po krasnih magistratnih dvoranah ter jim razkazal tudi muzej. V soboto je naša delegacija dopotovala v Opavo. Na sliki, ki je bila posneta na starem gradu Bratislave, so od leva proti desni Bule, Gostiša, Mikuž, Pristovšek, inšpektor Pintar, Pristovšek »t., starešina Turk, delegat savske banovine Vukelič, podstarešina Klesič, Žagar iz Križevcev, inž. Mužik iz Prage ta predstavnik
bratislavskih gasilcev Sulc.
PREDSEDNIK UPRAVNEGA SODIMA DR. FERDO PRENJ ODHAJA V POKOJ. Te dni odhaja iz Celja predsednik upravnega sodišča g. dr. Ferdo Prenj, ki je bil na lastno prošnjo zaradi slabega zidravja upokojen. Izibral si je za svoj« stalno bivališče Mostar, kjer si je zgradil svoj dom in kjer mu podnebje najbolj ugaja. G. dr. Prenj se je rodil 18. oktobra 1. 1876 v Oplotnici pri Konjicah. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru, vseučilišče pa na Dunaju, kjer je bil odbornik akademskega društva »Slovenije«. Z nekaterimi svojimi tovariši je pokrenil »omladinsko strujoc, iz katere je izšla narodna radikalna struja, v kateri se je udejstvoval tudi on skupaj s pokojnim dr. Žerjavom. Kot šef je bil napram podrejenemu uradništvu vedno objektiven in pravičen ter zelo koncilijanten. Pomagal je vsakemu rad, kjer ta kadar je mogel. Zato pa ga je uradništvo vsepovsod globoko spoštovalo in cenilo. Tudi v Celju, kjer je le kratko dobo služboval, si Je pridobil vsestranske simpatije ln spoštovanje. Ob odhodu mu Celimo, da bi se mu zdravje izboljšalo ta da M svoj zasluženi pokoj dolgo let užival v miru ta zadovoljstvu!
f PISATELJ JOSIP KOSTANJEC Je prejšnjo nedeljo umrl v Mariboru po večdnevnem trpljenju. Rodil se Je 19. februarja 1894 v Vipavi. Kot učitelj je služboval na Vipavskem, od leta 1901. do 1910. pa na vadnlci ljubljanskega učiteljišča, kjer je bil upokojen. Po prevratu se je nastanil v Mariboru. Pisateljevatl je pričel pred 50 leti; bil je nadarjen in zelo marljiv. N. p. v m.!
PO SESTAVI BOLGARSKE VLADE. Simon Georgijev, novi bolgarski ministrski predsednik, odhaja po obrazovanju svoje vlade iz poslopja policijskega ravnateljstva
V Sofiji
Jludar nest
Bredi prošlega tedna se je primerila v belgijskem premogovniku Fief de Lambrechies pri Monsu blizu francoske državne meje strahovita rudniška eksplozija. Vneli so se treskavi plini in v rovih je nastal zadušljiv ogenj. y trenutku nesreče je bilo pod zemljo 55 rudarjev. Nekateri so se v naglici rešili z begom, a ko BO prišli iz rova, so bili
Svojci ponesrečenih rudarjev, ki so postali žrtve eksplozije treskavih plinov pri Monsu, čakajo, kdaj bodo pripeljali ponesrečence iz rova.
Po
Louis Čemet, ki
Pod zemljo je šel
Dvigalo prinaša ranjenca na površje
ivašQc srajco
h plinov prt Monsu
u
strašno ožgani. V Belgiji je zaradi nesreče zavladala splošna narodna žalost. Parlament je, čim je doznal za katastrofo, odgodil zasedanje ter zaključil svoje delo z žalno sejo. Kralj Leopold je v spremstvu notranjega ministra, in ministra za javna dela odšel v Mons, kjer je obiskal več družin ponesrečenih rudarjev in tolažil obupane svojce.
ien pri reševalnih delih.
Srecnlki, ki so utekli smrti

mm
fl * ,
se vrača mrtev

*
............,.............., J
Slika zgoraj: Belgijski kralj tolaži nesrečne družine. — Slika spodaj: Pogreb žrtev. Ob veliki udeležbi so položili k večnemu počitku žrtve dela.
Itedenska kronika
PREDSEDNIK BELGIJSKEGA SENATA baron
Alber D'Iar bo prispel v Beograd, da sporoči NJ. . Vel. kralju, da je belgijski kralj Leopold m. zasedel prestol. Poleg njega tvorita delegacijo polkovnik Lanksveert in baron Boduen Dlar.
JANŠEVA PROSLAVA IN ZBOR ČEBELARJEV. Za blnkoStne praznike so čebelarji iz vse države lepo proslavili 200-letnlco rojstva našega prvega učenega Čebelarja Antona Janše, hkrati so pa imeli velik zbor čebelarji iz vse dravske banovine. Na sliki bo Člani čebelarskega druStva za Slovenijo, matice vseh čebelarskih organizacij drŽavi. V sredi predsednik druStva prof. Verbič (X),
ŽRTEV PLANIN je postal 24 letni Vladimir Er-foežnik. Ubil se je na zapadnl steni Grmade. Pokojni Vladimir Je bil uslužben kot radiotehnik pri tvrdki Radio Ljubljana na Miklošičevi cesti. Ljubil je svoj poklic, a Se bolj so mu k srcu prirasla planine, na katere je zahajal vedno, če je le mogel in če mu je dopuščal čas. Naj počiva v miru!
f FRAN DEMŠAR. V Zalem logu v Selški dolini je umrl po dolgem trpljenju g. Fran Demšar, ft njim je legel v grob eden najboljših in najtrdnejših gorenjskih gospodarjev, plemenit Človek, dober oče in velik Človekoljub.
POMEMBNO SLAVJE JUGOSLOVENSKIH DELAVCEV V FRANCIJI. Zveza jugo-slovenskih delavcev »Kraljevič Andrej« v Franciji je imela 2. aprila svoj kongres v Metzu, po kongresu pa blagoslovitev svojega prapora. Ta proslava se je pretvorila v veličastno manifestacijo jugoslovensko-francoskega pobratimstva. Kongresa in proslave se Je udeležilo veMko število jugoslovenskih delavcev iz raznih pokrajin in revirjev. Velika pa Je bila tudi udeležba zastopnikov raznih francoskih društev. Pred proslavo so velike množice jugoslovenskih delavcev napolnile prostor pred našim konzulatom v Metzu. Naši rojaki so prihiteli na proslavo iz daljave od 300 in še ved kilometrov. Med jugoslovenskimi delavci je bila tudi Številna delegacija poljskega delavskega druStva s svojo zastavo. Poseben pomen proslavi pa so dali odlični zastopniki francoskih oblasti in društev s svojo prisotnostjo in sodelovanjem. Proslavo se je udeležil sam župan, prefekta je zastopal njegov tajnik, generalnega guvernerja pa major Marchal, prisotni pa so bili tudi narodni poslanec in bivši minister Robert Serot, predsednik odvetniške zbornice v Metzu ter odposlanstvo unije francoskih bojevnikov in invalidov in federacije bivših francoskih vojakov na solunski fronti. Vsi ti odlični francoski zastopniki so se uvrstili v sprevod, pri katerem je svirala godba francoske bojevniške organizacije. Po blagoslovitvi prapora ao odborniki jugoslovenske delavske zveze položili lep venec na spomenik vojaka-osvoboditelja, poslanec g. Serot pa je imel govor, v katerem je obujal spomine na krvno bratstvo Jugoslovenov in Francozov v svetovni vojni, poudarjajoč, da je najboljši dokaz večnega pobratimstva lepa slavnost, ki Jo skupaj praznujejo jugoelovenaki delavci in zastopniki francoskega naroda. Predsednik federacije bivših francoskih vojakov na solunski fronti pa je pripel na jugoslovenske zastavo spominski trak ter v svojem govoru z lepimi besedami označil ljubezen In spoštovanje francoskih bojevnikov do Jugoslovenskega noroda in njegovega junaškega vladarja. O pomembni proslavi so mnogo pisali francoski listi, ki so prinašali tudi slike veličastnega sprevoda, posvetitve zastave in zborovanja pred spomenikom. Pričujoča silka predstavlja odbornike Zveza jugoslovenskih delavcev »Kraljevič Andrej« z društvenim praporom.