POSLOVNA POLITIKA LJUBLJANSKE BANKE POMURSKE
BANKE V LETU 1986
NASLOV
Leto XXXVIII.
Št. 4
Murska Sobota 30. JANUAR
1986
CENA 80 DIN
Brez večje storilnosti ne bo razvoja!
V soboški občini skrbno pripravljajo razvojni načrt za naslednje srednjeročno obdobje. Analiza razvojnih možnosti za prihodnjih pet let opozarja, da bodo posameznim vprašanjem, ki so usmerjena v ohranjanje ravni gospodarskega in družbenega razvoja, morali nameniti precej pozornosti. Ker za zdaj še nimajo popolnega kartografskega gradiva — ravnanje s prostorom pa terja temeljit premislek — so se odločili, da bo javna razprava o tem pomembnem dokumentu trajala do konca januarja 1986. Sicer pa v soboški'občini predvidevajo v naslednjem srednjeročnem obdobju višjo rast družbenega proizvoda (3,8 odstotka) kot v republiki (3,5 odstotka), podobno pa velja tudi za kmetijstvo in izvoz.
V številnih razpravah so poudarjali prizadevanja za večjo storilnost, tehnološko opremljenost in boljše izkoriščanje energetskih virov, med drugim tudi plina. V gradnjo plinovoda naj bi se vključili tudi drugi porabniki, ki bi zagotovili denar. Glede predvidenih hidroelektrarn na reki Muri pa so bili mnenja, da niso dovolj le ugotovitve, ker je še marsikaj nedorečenega, zlasti o kmetijstvu, gozdarstvu in varovanju podtalnice. Zato mora investitor, kot poudarjajo, zagotoviti ustrezne ukrepe in odpraviti vse negativne posledice ob posegu v naravo. Opozorili so tudi na problem zaostajanja razvoja telefonskih zvez, zaposlovanja in družbenih dejavnosti. Tako so pri poglavju o srednjem usmerjenem izobraževanju poudarili povečanje obsega izobraževanja na 5. zahtevnostni stopnji, pridobitev elektro usmeritve in proučitev možnosti za uvedbo gradbene usmeritve. Pri zdravstvu naj bi vključili nujno medicinsko pomoč, pri raziskovalni dejavnosti pa je potrebno dati večji poudarek kmetijstvu.
Precejšnja pozornost velja tudi predlogu resolucije o izvajanju družbenega plana soboške občine v letu 1986. Na vrsti so namreč pripombe iz j?vne razprave, v katere so se ozdi premalo vključili. Zavzemajo pa se, da pri odpravljanju izgub sodelujejo tudi druge organizacije, ki naj bi združevale denar iz skupnih rezerv. Več skrbi bo namenjeno tudi kadrovski politiki in usmeritvi kakovostnih sredstev v nove razvojne programe soboškega združenega dela. Hkrati bodo v občinsko resolucijo vnesli določila iz republiške resolucije, kot so gibanja skupne porabe in osebnih dohodkov. Za uresničitev temeljnih ciljev prihodnjega razvoja pa bo soboški izvršni svet sprejel operativni program nalog kot spremljajoč dokument.
Milan Jerše
VERA V KMETIJSTVO JE HKRATI GLOBOKO RAZOČARANJE
Večja kakovost in boljše izkoriščanje vsega obstoječega v Pomurju (tudi slame in odpadkov na prašičji farmi Nemščak) — tak je, po besedah Gustija Grofa, predsednika kolektivnega poslovodnega odbora v sestavljeni organizaciji ABC Pomurka, njihov razvojni moto. Razbrali ga boste lahko iz pogovora, ki ga objavljamo na 7. strani.
SISI POD ENO STREHO?
Bodo v lendavski občini imeli za samoupravne interesne skupnosti namesto dveh samo eno strokovno službo?
Na to vprašanje v tem hipu še ni konkretnega odgovora, čeprav je res, da je v poročilu posebne komisije izvršnega sveta, ki je »potipala« ta problem, zapisano, da bi bila enotna strokovna služba cenejša od sedanjih dveh, med drugim tudi zato, ker naj bi praviloma delovala na enem mestu in z manj zaposlenimi. Zdaj je v strokovnih službah tako imenovanih družbenih dejavnosti (zdravstvena, izobraževalna, raziskovalna, telesnokulturna, kulturna in skupnost socialnega varstva in skrbstva ter skupnost za zaposlovanje) zaposlenih 21 delavcev. Druga je strokovna oziroma delovna skupnost sisa materialne proizvodnje (stanovanjska, komunalna, cestna, požarna in zemljiška skupnost ter sklad za intervencije v kmetijstvo, pa še »centralno ogrevanje«), Tu združuje delo 19 delavcev. Skupaj torej opravlja stroko-, vna dela za interesne skupnosti 40 delavcev, od katerih ima 1 visoko izobrazbo, 10 višjo, 24 srednjo in 4 nižjo. Ne gre za to, da bi »ljudi metali na cesto«, ampak za pocenitev, k čemur si je treba prizadevati na vseh področjih, pa tako tudi v interesnih skupnostih. Ce pa bi navkljub združitvi ostali pri sedanjem številu zaposlenih, bi morala združena strokovna služba prevzeti še kakšno dodatno delo, na primer knjigovodski servis za krajevne skupnosti in verjetno še kaj.
Nova komisija izvršnega sveta, ki jo bodo imenovali v kratkem,
TURIZEM
KAJ BODO OBČUDOVALI TURISTI V POMURJU?
Turisti nimajo plašnic, da bi gledali le naprej oziroma le tisto, kar mi hočemo, da bi videli. Spomladi, ko bo skopnel sneg, se bo odkrila naša kultura ob cestah, železnicah in divjih odlagališčih, kjer ne bodo cvetele le rožice, ampak tudi smeti, ki so bile odvržene že prejšnje leto. Izjeme niso niti glavne ceste od mejnih prehodov do pomurskih turističnih središč. Če že ne moremo poskrbeti za posodobitev cest, ampak jih krpamo iz leta v leto bolj ali manj uspešno, bi lahko poskrbeli vsaj za čistočo. Je potrebno za ureditev obcestnih pasov sprejeti nove predpise?
Nepotreben okras našega turizma so še polomljeni, zarjaveli in ostareli prometni in drugi obcestni znaki.	bP
20 odstotni popust v MORAVSKIH TOPLICAH
ob nakupu večjega števila vstopnic za Kopanje. Sindikalne in druge organizacije, izrabite priložnost.
Informacije po telefonu 48-210.
V INTERESU
ZDRUŽENEGA DELA
Med temeljne cilje poslovne politike Pomurske banke v letu 1986 so zapisali zagotavljanje sredstev za vsa prednostna področja razvoja in tekočega poslovanja. Skrb za nadaljnjo rast proizvodnje, predvsem proizvodnje blaga in povečanje storitev za izvoz, proizvodnje osnovnih kmetijskih proizvodov, uvajanje tehnično-tehnološkega razvoja v proizvodnjo in pospeševanje inovacijske dejavnosti, vlaganja v programe, ki bodo pripomogli k preustroju gospodarstva, pospeševanje razvoja manj razvitih in obmejnih območij, pospeševanje stanovanjsko-komunalne gradnje ter izboljšanje osnovne preskrbe prebivalstva — to so področja, kamor bo banka letos prednostno usmerjala sredstva.
Načrt Pomurske banke predvideva za leto 1986 povečanje sredstev za 45 odstotkov, kar pomeni, da bo bilančna vsota ob koncu leta znašala nekaj več kot 67 milijard dinarjev. Čeprav bo gospodarstvo letos povečalo svoja sredstva za 29 odstotkov, pa
Sozvočje ob tromejniku
Osrednji slovenski dnevnik Delo je pred petimi leti objavil celostranski zapis z okrogle mize o tem, kako v krajevni skupnosti Gornji Lakoš in v Pomurju nasploh živi in se razvija sožitje Slovencev in Madžarov. Takih in podobnih zapisov smo lahko v zadnjih letih brali ničkoliko in vedno znova zadeli ob spoznanje, da narodna enakopravnost terja od človeka veliko večjo srčno širino, kulturo, razgledanost. Ni je mogoče dosegati s predpisi, dekreti, z ničemer drugim kot s tem. da so ljudje sposobni znotraj samega sebe dosegati strpnost. Seveda ne za vsako ceno, ne za ceno, da bi odstopali od svojih temeljnih pravic. Vse več je študij in raziskav o tako imenovanih družbenih razsežnostih dvojezičnosti, zlasti pa o funkcionalni dvojezičnosti, kar vse prispeva k širitvi narodnostnih obzorij.
Pravzaprav smo v pokrajini ob Muri priča pojavu oziroma procesu večjezičnosti, ne zavedajoč se povsem, kakšen kapital pomeni soseska, če pri tem mislimo predvsem na rojake v Porabju s središčem v Monoštru in na avstrijskem Štajerskem (Radgonski kot) s središčem v Radgoni. Kar zadeva Porabje je sodelovanje in povezovanje z matično domovino v razvoju, svojevrstno razsežnost pa mu daje večletno, utečeno razvijanje — ob vseh vzponih in padcih — dobrososedskih odnosov z našo vzhodno sosedo. Nekaj drugega je Radgonski kot. kjer možnosti za tesnejše, pristnejše povezovanje in sodelovanje še zdaleč niso izkoriščene, kljub odprtosti meje. Sicer pa meja sodobnega tipa ni pregrada ne brazda, marveč organizem, živ in mobilen, občutljiv in dejaven. Razvijanje obmejnih območij se v tem okviru kaže kot strateško pomembno vprašanje, ki bi mu morali poslej odmeriti bistveno večjo pozornost. Posebno skrbno pa velja v prihodnje spremljati vplive oh obeh mejah, ki se kažejo v posebnostih poselitve, značilnih demografskih gibanjih, sestavu gospodarskih dejavnosti in vseh drugih elementih na območju tromejnika Jugoslavija—Avstrija— ^Madžarska. _________________________________ Branko Žunec^
skrbi podatek, da se delež teh sredstev v skupnih sredstvih banke zmanjšuje. Če je znašal še lani ta delež 8 odstotkov, ocenjujejo, da bo letos že padel na 7 odstotkov, povečuje pa se delež sredstev občanov. Ta je v letu 1985 znašal 49 odstotkov, ob koncu letošnjega leta pa se bo povečal že na 55 odstotkov. V banki sicer pravijo, da so tudi to kakovostna sredstva, v združenem delu pa opozarjajo, da bodo ob nadaljevanju takšnih teženj ustanoviteljice banke vse bolj izgubljale svoj vpliv in položaj.
Sama naložbena politika banke je ob upoštevanju določil po-sojilno-denarne politike naravnana tako, da bo od 57 milijard dinarjev vseh plasmajev namenila za osnovna in trajna obratna sredstva blizu 2,5 milijarde dinarjev. Ob upoštevanju prenesenih tranš iz leta 1985 in že odobrenih trans za leto 1986 ostaja tako novih odobritev za 1 milijardo 741 milijonov dinarjev.
V Pomurski banki v zadnjem času tudi opažajo, da se povečuje delež izvirnih sredstev banke, s tem pa seveda tudi likvidnost in poslovnost. Ker se bodo tudi letos lahko plasmaji povečali manj, kot bo na voljo novih bilančnih sredstev, ne bo težav iz lastnih sredstev banke pokrivati potreb njenih članic. Zaradi omejenih plasmajev pa bo seveda potrebno posebno skrb nameniti selektivnemu usmerjanje sredstev v nove naložbe.
L. Kova;
DOPOLNILNE PRIPOMBE SOBOŠKIH KOMUNISTOV
LE ČETRTINA STRANI O HRANI
V decembrsko-januarskem krogu razprav o osnutku poročila o delovanju slovenske partije med 9. in 10. kongresom je bilanca soboškega občinskega partijskega več kot spodbudna, zlasti po zaslugi svojevrstnega, smeli bi trditi izvirnega, organizacij-sko-metodološkega pristopa. Po več združenih osnovnih organizacij ZK (na primer: KG Rakičan, KZ PanOn-ka, ZVZ za Pomurje in Sobota, tozd Komunala, ali: LIV Rogašovci, osnovna šola in krajevna skupnost Rogašovci ter krajevna skupnost Cankova) je ob skrbnem vodenju in usmerjanju ne le članov komiteja, ampak sposobnih, delavoljnih komunistov iz partijskega članstva, izvedlo 25 specializiranih razprav in se v 149 osnovnih organizacijah z 2217 komunisti dokopalo do, ne morda zgolj posplošenih, ničkolikokrat prežvečenih, ampak zelo konkretnih, amandmajsko zasnovanih pripomb.
Kot smo slišali na nedavni seji občinskega komiteja ZKS v Murski Soboti, so se osredotočili na štiri ključna vprašanja: skladnejši regionalni razvoj, brezposelnost, razmere v kmetijstvu in solidarnost. Člani komiteja —
proizvodnje, je bilo v poslovnih odločitvah često omejevano. S tem ko se soboški komunisti ogrevajo za povečevanje proizvodnih enot na osnovi centralizacije in koncentracije zemlje odpirajo »tabu temo«, kar naj bi do nedavna bil zemljiški maksimum. Če je še vedno 80 odstotkov vseh kmetijskih površin v zasebni lasti, bi se kazalo — spričo pretirane razdrobljenosti oz. razparceliranosti — pogumneje in preudarneje lotevati zložbe zemljišč in vseh drugih' zemljiških posegov. Solidarnost mora prerasti v družbeno-gospodarski
premalo razločevalno glede odgovornosti, saj menda nismo vsi za vse enako odgovorni. Kar zadeva predlog liste kandidatov za partijske funkcije v občini, republiki in federaciji, naj omenimo, da sta Bela Banfi in Anica Karba predlagana za člana CK ZKS, za njegovo predsedstvo Geza Bačič, za statutarno komisijo Jana Kovač in za tovariško razsodišče Martin Vinčec. Za organe jugoslovanskega CK so predlagani: Milan Kučan, Anton Vratuša in Andrej Marinc. Na 10. kongres slovenske ZK bodo šli: Marjeta Zrinski, Drago Forjan, Alojz La-
Potreben proces deagrarizacije na kmetijskih območjih (ta so praviloma manj razvita) bo potrebno usmerjati z ustanavljanjem novih delovnih mest zunaj kmetijstva. Zato ni pričakovati, da bi kmetijstvo kaj bistveno prispevalo k uresničevanju politike polne zaposlenosti. (Iz predloga pripomb k osnutku poročila)
Dokler komunisti ne bomo povedali, kdo je kriv, da je »ekonomska politika zamujala« in za to izpostavili osebno odgovornost, ne moremo pričakovati od članstva in vseh delovnih ljudi, da se bodo angažirali za uresničevanje sprejetih sklepov. (Iz razprave v Rogašovcih). Ne moremo se strinjati, da je naša pokrajina samo surovinska osnova, ki pokriva 40 odstotkov potreb po hrani in da za to ne dobimo protivrednosti, ki bi jo morali dobiti, in da ekstraprofit poberejo razvita območja. (Iz razprave v Moravskih Toplicah)
V osnutku poročila ni najti ne stavka ne besede o nadaljnjem skladnejšem regionalnem razvoju. (Iz razprave v KS Partizan in Turopolje) Poročilo bi moralo temeljiteje opozoriti, da nismo veliko naredili glede mreže šol. Pojavljajo se interesi, ki bi jih morali prerasti. Vsaka občina se zapira vase. V vseh občinah ni mogoče imeti srednje šole. (Iz razprave v soboški Srednji družboslovno-ekonomski šoli)
Svobodna menjava dela v vzgoji in izobraževanju še ni uresničena, zato so prosvetnemu delavcu okrnjene pravice samoupravljanja, saj s svojim delom ne more vplivati na prihodek. Nič čudnega ni, če se v šolstvu in nekaterih drugih družbenih deja vnostih srečujemo'z malodušjem, nemotiviranostjo in iskanjem rešitev s pritiski in izsiljevanjem. (Ema Gyorek iz Zdravstvene šole)
Že stari zakon je dal vse možnosti za samoupravno odločanje in upravljanje v bankah in s tem možnost za prekinitev teorije o t.i. centrih odtujene gospodarske moči. (Vlasta Veren)
odnos in ne, da je še zmeraj razumljena kot miloščina siromaka, so kategorično terjali na seji komiteja in dodali še nekaj drugih pripomb. Osnutek poročila CK ZK Slovenije o delu partije med 9. in 10. kongresom sploh ne omenja stikov z zdomci, ne kakšen je položaj kmeta, in še nekaj mu gre zameriti; namreč, da je ob očitni inflaciji besed
poša, Franc Vratarič, Alojz Kozar, Stefan Titan, Vlasta Veren, Štefan Hajdinjak, Marija Gerenčer, Jože Vild in Rudi Cipot, vsega torej 11 pomurskih delegatov. Za delegatko za 13. kongres ZKJ pa je predlagana Anica Gregorc-Kastelic, tozd Zdravstveni dom Pomurskega zdravstvenega centra v Murski Soboti.
B. Žunec
[aktualno doma in po svetu
CHALLENGER EKSPLODIRAL
V torek, ob pol šestih zvečer po srednjeevropskem času, je pri izstrelitvi vesoljske ladje shuttle v vesolje prišlo do doslej najhujše nesreče v zgodovini človekovih poletov v vesolje. Vesoljska ladja challenger je zgorela le 1 minuto in 12 sekund po izstrelitvi. V vesoljskem vozilu je bilo sedem vesoljcev, med njimi tudi prva ameriška učiteljica, ki naj bi v naslednjih dneh imela za učence ameriških osnovnih šol prva predavanja iz vesolja/ Učiteljica Christa McAnliffe je bila izbrana izmed 11 tisoč kandidatk. Na sliki: zadnji posnetek posadke, ki je umrla v eksploziji.-
TRIJE KANDIDATI
Kurt Waldheim, dolgoletni generalni sekretar OZN, kot kandidat avstrijske Ljudske stranke in Kurt Steyrer, zdravnik in do nedavnega minister za zdravstvo kot kandidat socialistov za pred-
Služba družbenega knjigovod- organi so končno razgalili primer stva, inšpekcija in drugi pristojni makedonskega industrijskega
Razkazovanje moči
Ob zapletenem položaju v Sredozemlju je bilo pričakovati to, kar se je zgodilo: Američani so uprizorili manevre v bližini libijskih obal, libijski voditelj Gadafi pa je v intervjuju za dunajski dnevnik Kurier med drugim dejal, da kljub vsemu podpira palestinska prizadevanja. To pa pomeni petrolej na žerjavico.
Svojo silo so Američani prikazovali tudi avgusta 1981, ko so ameriška bojna letala nad zalivom Sidra zbila dve libijski vojaški letali. Za ameriško tv mrežo je Gadafi pred dnevi izjavil, da ima Libija orožje, s katerim lah
Zanimiva odkritja
Ameriška vesoljska sonda voyager 2 je odkrila še en, deseti, kolobar in petnajsto luno, ki kroži okoli Urana. Sonda je od Zemlje oddaljena tri milijarde in dvesto milijonov kilometrov in radijski valovi, prek katerih prenašajo s sonde v laboratorij v Pasadeni, potrebujejo za to pot kar cele tri ure. Na Uranovih lunah so odkrili soteske in nekakšne okrogle steze in kraterje.
ROMUNI SO DRUGAČNI
O Romunih, ki so sicer naši sosedi, vendar čisto na drugem koncu države, vemo predvsem to, da v mednarodni politiki nastopajo nekoliko drugače kot druge države v vzhodni Evropi. Manj vemo o tem, da so se Romuni lotili velikanskega projekta, kako s kanali ukrotiti ogromno delto Donave in tako pridobiti velike obdelovalne površine. Romune poznamo tudi po tem, da morajo skrajno varčevati z energijo (toplota v stanovanjih ne sme presegati 15 stopinj Celzija — pozimi seveda, in električne žarnice v stanovanjih ne smejo biti močnejše od 25 W). Manj pa vemo, da mora vsak Romun oblastem prijaviti pisalni stroj, kakšnih razmnoževalnih strojev, mehanskih ali elektronskih pa sploh ne smejo imeti.
In zadnja novost, ki jo je posredoval Tanjug: v neki občini so si omislili nekakšno tekmovanje — vsako gospodinjstvo mora na leto vzrediti po tri krave, pet ovc, dve svinji, 25 kokoši, državi pa mora dati tudi 250 kilogramov mesa in več kot 800 litrov mleka na leto... Pred skoraj štiridesetimi leti smo kaj takega doživljali tudi pri nas.
KONČNO - ŽELEZNICA
Od leta 1993 Velika Britanija ne bo več otok. Do takrat naj bi zgradili predor pod kanalom La Manche, ki ločuje britanski otok od Francije. O gradnji je bilo odločeno na nedavnem srečanju francoskega predsednika Mitteranda in predsednice britanske vlade Thatcherjeve v Lilleu.
Predor bo zgrajen 40 metrov pod dnom kanala imel pa bo dva končna predora, ki bosta imela vsak po 7,5 metra premera. V obeh bodo železniški tiri po katerih bodo vozili osebni vlaki oziroma vlaki za prevoz avtomobilov. Srednji predor bo nekoliko manjši, bo pa namenjen predvsem za vzdrževanje obeh bočnih. Vlak bo 50 kilometrov dolgi predor prevozil v 26 minutah. Pri gradnji, ki bo stala 27,2 milijarde francoskih frankov bo sodelovalo nekaj desettisoč delavcev.
sednika republike, sta pred kratkim dobila še enega tekmeca, in sicer Fredo Meis-sner-Blau, novinarko in aktivistko zelenih. Meissnerjeva se je zelenim prikupila lani, ko je nastopala zoper grad-
»Obdukcija« Feni ja
ko potopi oziroma uniči velik del ameriškega šestega ladjevja. Kdor je pozoren na izredno Gadafijevo zgovornost, si ob tem lahko naredi zaključek, da lahko razkazujejo svojo moč tudi manj močni. Sicer pa, če lahko verjamemo ameriškim virom, naj bi v libijska pristanišča priplule nekatere enote sovjetske vojne mornarice, ki naj bi libijskim oboroženim silam dostavljale 'podatke o gibanju ameriškega ladjevja pred zalivom Sidra. V Pentagonu tudi trdijo, da je Sovjetska zveza poslala Libiji več raketnih baterij srednjega dometa.
njo donavske hidroelektrarne v Hainburgu, že prej pa je bila tudi med pobudniki referenduma, s katerim so preprečili pogon jedrske elektrarne Zwentendorf.
kombinata Feni, ki je požrl veliko deviz in dinarjev, likvidirali pa so ga, še preden je v njem sploh stekla proizvodnja. Brez sleherne dokumentacije so investitorji izplačali prek 116 tisoč dolarjev, v nas-protju z vsemi zakoni so delovni organizaciji Emro iz Kavadarcev dali opremo, vredno 669.929 dolarjev, oprema, ki so jo »poklonili« skopski delovni organizaciji Lepenac opremo, je vredna 363.451 dolarjev. Ni nobene dokumentacije o tem, kako so Metalo-prometu iz Kavadarcev prodali poslovno stavbo za deset milijonov dinarjev. Na veliko so sredstva uporabljali nenamensko. Skupno so tako bolj ali manj zapravili prek pol milijarde dolarjev. Nečiste posle ugotavljajo tudi pri gradnji stanovanj in zasebnih hiš.
»Obdukcija« industrijskega kombinata Feni je pokazala, kaj pomeni nevestno delo.
Predlog kandidatov
Predsedstvo republiške konference SZDL je naredilo seznam kandidatov za nekatera najodgovornejša mesta v republiki. Tako so predlagali Franceta Popita za predsednika predsedstva SR Slovenije, za člane pa Alojza Briškega, Iva Fabinca, Majdo Gaspari, Borisa Majerja. Andreja Marinca in Janeza Stanovnika.
Miran Potrč je imenovan za kandidata za predsednika republiške skupščine,' Jože Knez, Emil Rojc in Marija Zupančič-Vičar pa za podpredsednike.
Graški sporazum
Na pobudo avstrijske strani je prejšnji teden v Gradcu zasedala av-strijsko-jugoslovanska komisija za varstvo okolja. Do sklica komisije je prišlo zaradi bojazni pred skladiščenjem atomskih odpadkov iz elektrarne Krško v okolici Slovenj Gradca. Med drugim so sklenili, da bodo ustanovili več rednih komisij, ki se bodo ukvarjale z vprašanji obmejnega sodelovanja o čiščenju zraka, boja proti umiranju gozdov in o možnostih skladiščenja različnih odpadkov. Že dalj časa je namreč znano, da namerava Avstrija urediti pri Lavamiindu, v neposredni bližini meje in Drave, veliko odlagališče za odpadke, ki bi lahko ogrozili vodna zajetja tudi na naši strani.
f Koga imamo za norca?
Tukajšnji časnikarji in tisti, ki jih k temu spodbujajo, se kar naprej igrajo Nušičevo Sumljivo osebo v iskanju povsod prisotnega »ne-vesekdoje« državnega sovražnika, ko kar naprej sprašujejo, koliko je pri nas milijarderjev.
S tem je tako kot s preštevanjem naših nebogljenih plač v milijonih, da bi se vsaj na plačilni dan lahko imeli za milijonarje, čeprav dobro vemo, da je milijon v resnici le deset tisočakov. To pa je seveda le nasprotna skrajnost, ki pa je podlaga zavisti do tistih, ki da imajo bajno bogastvo in kosmato kapitalistično dušo, če imajo deset ali nekajkrat deset milijonov vsega premoženja.
Če se tako obnašamo, koga imamo za norca? To vprašanje je postavil neki osnovnošolček — lepo se je videlo z rokopisa, pokazanega na televizijskem zaslonu — tik pred novim letom. Lepo logično je vprašal, zakaj starši venomer govorijo o desetih tisočakih, ko dajejo otrokom nekaj stotakov. »Zakaj ne rečejo kot je — da dajejo sto dinarjev, če na bankovcu lepo piše s številkami in besedami 100 (sto) dinarjev?«	.
Toda že govorica o milijarderjih je na robu pameti, kajti milijarda starih dinarjev postaja že nikakršna vrednost, saj je za njo komaj mogoče kupiti kak gospodarski ali podoben objekt kot osnovo svojemu delu; toliko stane že navadna hiša in še marsikaj podobnega, kar nekoč še zdaleč ni delalo iz človeka milijarderja. Nušičevski iskalci »sumljive osebe« bodo zatorej morali preskočiti z milijarderjev na bi-lijonerje. in če bo inflacija takšna kot je, pa bo stanovanje na primer stalo bilijon dinarjev, tudi do bilijarderjev ne bo daleč.
Zavist je sicer človeška lastnost in nesmiselno jo je preganjati, vendar postaja nevarno, če jo kdor koli v naši družbi razpihuje, kajti ščuvanje človeka proti človeku je prav takšna nevarnost kot podpihovanje kontrarevolucionarnosti na primer, a za kontrarevolucijo imamo vse, kar je proti samoupravljanju.
Mar ne bi bilo lepše, če bi bili vsi bogatejši in vsi bolj skromni? Le zakaj nam je potrebna bahavost, češ da imamo milijone v žepih, če ima nekaj bankovcev po 500.000 dinarjev? Realnejši bomo, če rečemo. da imamo petdeset, manj ali več. dinarjev osebnih dohodkov in pismo iz beograda
da je tudi dvakrat večja plača komaj dovolj za štiričlansko družino. Realnejši bomo tudi, če rečemo, da je naše stanovanje vredno čez deset milijonov dinarjev, ne da bi prikrivali dejstvo, da spadamo med sumljive milijarderje, zlasti če imamo še avtomobil povrhu, temveč zaradi resnice, ki je takšna kot je: obrtnik, kmet ali kateri koli delavec mora imeti še več, desetkrat več, če sploh hoče delati, pa o vrednostih delovnih mest navadno sploh ne govorimo, kakor da to niso neke naše osnovne vrednosti, s katerimi tako ali drugače razpolagamo.
Poanta o milijarderjih je pač poanta o siromaštvu — le siromak je dober socialist, saj v socializmu ne sme nihče obogateti. Kaj pa, če bi obogateli vsi? Poanta socializma je vendar bogatejša družba, ker sicer človek ne more biti zadovoljen, ga nič ne spodbuja k delu in nima prijetnosti v družini, ki je vsa naježena če ni dovolj tega in onega, kar sodobno življenje zahteva.
Za vse to je najboljša ilustracija stanje v iznajditeljstvu. Čeprav so naši ljudje na glasu kot najbolj iznajdljivi na svetu, tako nas vsaj predstavljajo v tujini naši zdomci, je izumov komaj kaj, manj kot v Albaniji nemara, čeprav ne vemo, kako je tam s tem. Vsekakor pa smo v statistikah izumiteljstva na predzadnjem mestu v Evropi. •
Pa ni res, da nimamo inovacij, izumov in podobnih dosežkov pameti. Le da so ti izdelki pameti evidentirani v tujih patentnih uradih. Pri nas jih namreč nihče noče, če pa jih kaka organizacija le vzame v rabo, potem je to zastonj — nagrade so namreč simbolične, češ da bi z odstotkom od povečanja proizvodnje izumitelj obogatel.
Pa tudi če bi izumitelj obogatel, kaj potem. Kakšni so pač izumitelji po vsem svetu (spomnimo se samo Nikole Tesle)? Ves izkupiček bi porabil za nadaljnje izumiteljsko delo in na koncu bi bil pri istem kot je bil na začetku, le da bi vsi bili bogatejši Za toliko, kolikor več pameti je v njem. Če pa se ravnamo po pameti Nušičevih smešnih junakov, potem pač ne bomo nikdar gradili na zaupanju v človeka. Praksa stikanja za miljarderji pa je prav takšna — Nušičevska.
ViktorŠirecJ
globus
NAFTNI PROTIUDAREC
Pred dnevi je nafta na svobodnem trgu v Rotterdamu zdrknila na 17,25 dolarja za sodček. Saudski minister za nafto Jamani pa je nekaj dni pred tem izjavil, da utegne zdrkniti cena nafte za sodček celo na 15 dolarjev, kar bi imelo po njegovem katastro-
Sto milijonov za koruzo
Spomladi bodo po vsem svetu s semenom koruze, ki so ga vzgojili naši strokovnjaki, zasejali skoraj dva milijona hektarov. Tujim kupcem bomo namreč prodali 20.000 ton semen vseh kategorij, vrednih približno 32 milijonov dolarjev.
Največji delež v celotnem jugoslovanskem izvozu ima že dolgo poslovna skupnost Hibrid, ki izvaža hibride, vzgojene v Inštitutu za koruzo v Zemun-Polju. Za letošnjo setev bo kolektiv tujim kupcem prodal približno 10.000 ton semenske koruze, vredne 16 milijonov dolarjev. To je povedal generalni direktor dr. Drago Simojlovič.
Letošnji izvoz semenske koruze bo tako po količini kot po deviznem zaslužku manjši kot prejšnja leta predvsem zaradi primanjkljaja lanske pridelave semen. Suša je namreč predčasno uničila tretjino pričakovane letine, in to predvsem semen poznih hibridov, ki so zaradi plodnosti najbolj iskani tako pri nas kot v tujini. Kljub temu, je dejal dr. Simojlovič, nam je uspelo ohraniti dosedanje trge.
Toda semen za nove naročnike nismo mogli zagotoviti, pa tudi zahtevam po nakupu večjih količin nismo mogli ustreči, saj. bi v tem primeru ogrozili založenost domačega trga, ki mu pred-
falne posledice.
Tik pred »naftnim šokom« v začetku sedemdesetih let je stal sodček nafte 3 dolarje, čez kakšnih pet let pa je stal že okoli 18 dolarjev. V začetku osemdesetih let se je cena nafte povzpela prek 30 dolarjev za sodček.
vidoma primanjkuje kakih 7.000 ton semen poznih hibridov. Manjkajoče bomo morali uvoziti. Zaradi tega je nujno že letos povečati pridelavo semenske koruze, da bi zagotovili zadostne količine za domači trg ter hkrati ustregli tudi vsem naročnikom v tujini.
Upadanje izvoza je v nasprotju z ambicijo, da bi s prodajo semenske koruze na tujem zaslužili 100 milijonov dolarjev. Zmanjšanje obdelovalnih površin, namenjenih tej kulturi, premajhne zmogljivosti za dodelavo semen in skladiščenje, pretežno ročno spravilo in naraščajoči stroški, ki jih tuji trg ne prizna, so ovire na poti do večje pridelave in izvoza.
rana mm mbm mm mm mm
JAPONCI BI RADI 1
| KURILE I
Kurilsko otočje, ki se v dolžini 1200 kilometrov vleče med
 Japonsko in Sovjetsko zvezo, ponovno zanima Japonsko. Oze- — meljske zahteve do tega otočja so Japonci izrazili pred leti, toda I Sovjetska zveza na to uho ne sliši, kot bi rekli. Do leta 1855 pri- I padnost Kurilov, na katerih živi okoli 25 tisoč prebivalcev, med- | narodnopravno ni bila urejena. Z rusko-japonskim sporazumom
L leta 1895 je otočje pripadlo Japonski. Ob koncu druge svetovne  vojne so Kurile zasedle sovjetske čete.
PEKING — Inflacija na Kitajskem je znašala lani 8,5 odstotka.
TOKIO — Po nedavnem, izbruhu podmorskega ognjenika je blizu japonskega otoka Iwo Jime v Tihem oceanu nastal nov otok, ki je 700 metrov dolg 300 metrov širok in 15 metrov visok.
NEW YORK - Vsak Panamec je dolžan 1.761 dolarjev, vsak Argentinec 1.733, Čilenec 1 727 in Urugvajec 1.642 dolarjev.
BUKAREŠTA — V Romuniji bodo do leta 1990 izsušili okoli 97 tisoč hektarov močivirja v delti Donave. 29 tisoč hektarov površin bodo pogozdili in povečali ulov rib na 150 tisoč ton letno.
KAIRO — V spopadih v LDR Jemen je bilo ubitih okoli 15 tisoč ljudi, 24 tisoč pa je bilo ranjenih.
LONDON — Britansko podjetje Howden je izpopolnilo postopek za pridobivanje premogo-vovega prahu, ki ga nameravajo uporabiti kot gorivo za diesel motorje in letalske motorje.
PARIZ — V Franciji so ob koncu lanskega leta opremili tovarne papirja in celuloze z očiščevalnimi napravami. Ena sama papirnica onesnaži vodo tako kot mesto s 650 tisoč prebivalci.
ATENE — Več sto požarov je lani povzročilo grškemu gospodarstvu velikansko škodo. Ogenj je uničil okrog 120 tisoč hektarov gozdov in približno 795 tisoč oljčnih in drugih sadnih dreves. Zgorelo je tudi 6 tisoč glav živine.
NEW DELHI - 44 ljudi je umrlo, 35 pa jih je bilo poškodovanih v požaru, ki je izbruhnil v nekem hotelu.
BONN — Na vojaških manevrih NATO v severni Bavarski sodeluje 75 tisoč vojakov, 15 tisoč vojaških vozil in 6 tisoč goseničarjev.
RIM — Italiji je uspelo, da je v lanskem letu zmanjšala porabo nafte za 12.6 odstotka.
MOSKVA — Sovjetski geologi so v Sibiriji odkrili nova nahajališča nafte, ki jo bodo pričeli črpati leta 1990.
Varčevanje z nafto se je v industrijsko razvitih državah povečalo predvsem po svetovnem gospodarskem vrhu v Benetkah pred osmimi leti. Takrat so voditelji ZDA, Kanade, ZRN, Velike Britanije, Francije, Italije in Japonske napovedali varčevanje z nafto. Rezultat je bil ta, da so države EGS pred začetkom naftne krize z nafto proizvajale 32 odstotkov električne energije, leta 1984 pa le še 15 odstotkov.
Prodajalci nafte tako doživljajo nekakšen protiudarec, katerega posledice so pocenitve nafte. Nekatere države, proizvajalke nafte, kot na primer Mehiko, bo to močno prizadelo.
Jugoslavije pocenitve nafte ne »prizadenejo,« ker tekočega zlata ne kupujemo (zaradi pomanjkanja trdnih valut) na svetovnem tržišču, temveč jo dobivamo na podlagi tako imenovanih nadomestnih poslov (blago za blago), tu pa so drugačna pravila.
VESTNIK. 30. JANUARJA 1986
STRAN 2
od tedna
MURSKA SOBOTA — Poročilu o ocenjenih izgubah v pomurskem gospodarstvu v letu 1985 je bila namenjena osrednja pozornost na zadnji seji izvršnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje. Ugotovitev, da izgube močno naraščajo, saj so v letu 1985 že dosegle vrednost 3,22 milijarde dinarjev, je zaskrbljujoča, in kljub temu, da so v organizacijah združenega dela že pripravili predloge za njihovo pokritje, nas to ne bi smelo zadovoljiti. Ob pokrivanju izgub je treba zato posebno pozornost nameniti pripravi takšnih sanacijskih programov, da do izgub v prihodnje več ne bi prihajalo.
MURSKA SOBOTA — Potem ko so o načrtu poslovanja Ljubljanske banke, Pomurske banke v letu 1986 razpravljali na konferencah poslovnih enot v vseh štirih pomurskih občinah, so predloge in pripombe konec prejšnjega tedna strnili na zboru Ljubljanske banke v Murski Soboti. Obveljala je ugotovitev, da se sestava sredstev banke izboljšuje, saj se povečuje delež izvirnih sredstev, izboljšujeta pa se tudi likvidnost in poslovnost. Skrbi pa podatek, da v sestavi bančnih sredstev pade delež gospodarstva, povečuje pa se delež sredstev prebivalstva.
MURSKA SOBOTA — Da naložbena dejavnost v Pomurju stagnira ali celo upada, potrjujejo tudi seje komisije za oceno naložb, ki deluje pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje. Na zadnji seji v začetku tedna so člani sicer pretresali nekaj več predlogov naložbenih programov, vendar se jih je večina nanašala na izpopolnitev voznega parka tozda Transport v Avtoradgoni. Sicer pa se je ob sedanjih možnostih vlaganj v razširjeno reprodukcijo že večkrat postavilo vprašanje, ali je ta komisija sploh še potrebna.
MURSKA SOBOTA — Vodstveni delavci soboške Tovarne oblačil in perila Mura so se prejšnji teden udeležili enodnevnega seminarja o alkoholizmu v združenem delu, ki so ga v Ormožu pripravili strokovni delavci Odseka za bolezni odvisnosti tozda Psihiatrični oddelek. Govorili so o pereči problematiki alkoholizma V združenem delu in načinih njenega reševanja. Seminar je uspel, zato so se dogovorili za seminar za drugo skupino vodstvenih delavcev Mure, ki bo 13. februarja. (MJ)
SKUPŠČINA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZVEZE SINDIKATOV LENDAVA
Vtkani v družbeno-
gospodarske razmere
PREDSEDNICA OBČINSKEGA SVETA ZSS LENDAVA JE MARIJA DOBRIJEVIČ
Na podlagi obširnega poročila o delu občinske organizacije Zveze sindikatov, ki je bilo objavljeno v Našem glasu (lendavsko sindikalno glasilo), pa tudi na temelju predstavitve, ki jo je za minulo 4-letno obdobje na skupščini podal predsednik Milan Utro-ša, je mogoče sklepati, da je bil sindikat »vtkan« v vse pore družbenoekonomskega, kulturnega, telesnokultumega ... življenja v posameznih organizacijah združenega dela, kakor tudi družbenopolitične skupnosti. Povedano na kratko: nič ni šlo mimo sindikata!
Skupščine sindikata se je udeležilo 76 delegatov in precej jih je tudi spregovorilo. Že res, da je prešla po zaslugi sindikata inovativna dejavnost »od besed k dejanjem« (razstave inovacijskih dosežkov, okrogla miza: Sindikat in inventivna dejavnost itd.), vendar je treba še bolj izkoristiti znanje strokovnjakov (delegat iz
Skupščina občinske organizacije Zveze sindikatov Lendava je sprejela tudi programske usmeritve za delo v prizadevanjih za uresničitev dolgoročnega načrta gospodarske stabilizacije, potem naloge v družbenoekonomskem razvoju, pri uveljavljanju političnega samoupravljanja, socialni politiki, na področju raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter navsezadnje na področju organizacijske krepitve Zveze sindikatov. Sicer pa bodo dali še bolj konkretne naloge sindikalni kongresi in njihovi sklepi.
do tedna
keramične industrije v lendavski opekarni, kar utegne vplivati ria večjo socialno varnost opekarjev in boljše medsebojne odnose. No, ne glede na osebne dohodke na »plače« (še) niso vzrok za slabše delo učiteljev, vendar je delegatka z osnovne šole v Turnišču na to opozorila. Ob razpravi so si bili enotni (več delegatov), da so delegatska gradiva za občinsko skupščino in skupščine interesnih skupnosti še vedno preobširna in bi lahko strokovne službe pripravile izvlečke. Prav je tudi, da sindikati ne zanemarjajo (ob delu seveda) oddiha, športa in rekreacije. V delavskih športnih igrah sodeluje vsako leto več delavcev, tudi za pravilno izrabo letnega dopusta je več navdušencev, ni pa še dovolj smotrno izkoriščen polurni počitek med 8-urnim delavnikom. Po mnenju delegata Bobovca bi tako rekreacijo lahko imeli v Planiki, Indipu in Elmi.
SKUPŠČINA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZSS MURSKA SOBOTA
Največ pozornosti socialni varnosti zaposlenih
Kar 119 delegatov iz soboškega združenega dela se je udeležilo skupščine občinske organizacije Zveze sindikatov v Murski Soboti, na kateri so bili tudi predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij in medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Pomurje. V uvodnem referatu je predsednik občinskega sindikalnega sveta Franc Dervarič nanizal zares pestro dejavnost soboških sindikatov v letih 1982—1986. Zaostrovanje razmer se je ob močnem zmanjšanju realnih osebnih dohodkov in življenjskega standarda zlasti odpiralo vprašanja socialne varnosti delavcev in njihovih družin. Zato so temu področju v sindikatih namenili precej razprav in prizadevanj za izboljšanje stanja. Kljub dosežkom, ki se kažejo v izboljšanju prehrane med delom, varstva pri delu, zdravstvenega varstva, kulturne in rekreativne dejavnosti zaposlenih, bi lahko v združenem delu storili več. To gotovo velja tudi za sistem nagrajevanja po delu in rezultatih dela, o čemer je spregovoril delegat Pomurskega tiska Janez Kovač. Po njegovem mnenju je kljub družbenemu dogovoru še premalo bistvenih premikov v organizacijah združenega dela,
V ljutomerski občini deluje 58 OO ZK, v katere je včlanjenih 675 članov. V mesecu novembru 1985 so stekle temeljite priprave za programsko volilne konference osnovnih organizacij ZK. Predsedstvo OK ZKS je imenovalo posebne delovne skupine za nudenje pomoči in skrbnejše priprave konferenc, ki so v polnem teku, je v razgovoru povedal sekretar OK ZKS Ljutomer Boris ŠUNKO. Dosedanje razprave na konferen-
Nujnost večjega sodelovanja ozdov
Na seji soboškega izvršnega sveta so obravnavali osnutek poročila o delu izvršnega sveta skupščine občine v mandatnem obdobju 1982—1986. Rečeno je bilo, da se je soboški izvršni svet vključeval v reševanje problematike na vseh področjih družbenogospodarskega življenja ter pripravljal gradiva za seje skupščinskih zborov s konkretnimi stališči in predlogi o posameznih aktualnih vprašanjih. V tekačem mandatnem obdobju je imel izvršni svet 164 sej, pri čemer je sprejel tudi 1804 konkretne sklepe ter 154 ugotovitev, priporočil in predlogov. Največ pozornosti so namenili obravnavi gospodarskih gibanj, usklajevanju vseh oblik porabe, organizacijam združenega dela, ki so poslovale z izgubo ali na meji rentabilnosti, problemom družbenih dejavnosti in drugim pomembnim vprašanjem.
Kot je potrdila razprava, se je
zlasti pri ocenjevanju rezijskui delavcev, zato se kažejo težnje po uravnilovki.
Kot je pokazala razprava, bo treba več skrbi nameniti tudi skupinskemu delu in pripravi planskih dokumentov, da ne bodo le-ti rezultat angažiranja peščice zaposlenih. Da je poslabšanje položaja v kmetijstvu močno prizadelo razvoj te panoge, posredno pa tudi druge dejavnosti, je v svoji razpravi potrdil delegat sozda ABC Pomurka Štefan Puhan. Kako je možno tudi v zaostrenih razmerah dobro gospodariti, dokazuje primer tovarne oblačil in perila Mura. Njena delegatka Karolina Dravec je omenila, da je spodbudno, ko se vse več delovnih kolektivov vključuje v izvozne posle. Hkrati pa je opozorila na problem nezaposlenosti, saj je številka 1500, kolikor jih je v soboški občini, med njimi pa prevladujejo mladi strokovnjaki, zares visoka. Zato je nujno, kot je dejala, čimprej poiskati ustrezne razvojne programe v soboški občini, kajti Mura spričo zasedenosti svojih zmogljivosti ne predvideva večjih zaposlitev. Letno kvečjemu okrog 200 delavcev, ki bi nadomestili upokojence. Spodbudno je vsekakor, da Mura okrog 2 milijarde dinarjev
Opiranje na lastne sile
cah so bile zelo živahne, precej poudarka so namenili vsebinskemu usmerjanju lastnega okolja ter temu, kako OO ZK uresničuje svojo vlogo in vpliv ter zaupanje, ki ga ima. Očitno je namreč, da komunisti v mnogih OO ZK ne delujejo kot organizirana idejno politična sila. Posebna pozornost je na programsko volilnih konferencah OO ZK v OZD veljala gospodarjenju, iskanju notranjih rezerv in opiranju na lastne si-
z IS
šele v zadnjem času nekoliko okrepilo sodelovanje med izvršnim svetom in organizacijami združenega dela, zlasti ob iskanju skupnih rešitev za odpravo nekaterih pomanjkljivosti in dogovarjanju nalog za izvajanje širše sprejetih usmeritev gospodarske politike. Prav z odzivnostjo soboškega združenega dela namreč doslej niso bili povsem zadovoljni, čeprav si je izvršni svet za to veliko prizadeval. Podobna ugotovitev velja tudi za urbanistične zadeve, kjer so pogrešali večjo odzivnost občanov. V razpravi pa so opozorili še na neuspešnost delegatov v republiških samoupravnih interesnih skupnostih, kjer naj bi uveljavili svoje interese. To je predvsem na cestnem in vodnem področju.
Na osnovi te razprave, v kateri so se dotaknili tudi vprašanja
vlaga v nove programe in s tem pomaga združenemu delu, ki mora proučiti tudi možnosti uvedbe dvoizmenskega dela.
Na skupščini občinske organizacije ZSS so spregovorili tudi o položaju vzgoje in izobraževanja, kadrovski politiki in podobnem, kjer' ni manjkalo kritičnih osti na račun premajhne angažiranosti sindikata v organizacijah združenega dela in tudi v krajevnih' skupnostih. Te pobude pa bodo dobra usmeritev za nadaljnje delo soboških sindikatov. Delegati so bo tej priložnosti izvolili 41-članski občinski svet ZSS, 13-člansko predsedstvo ter za predsednika Franca Dervari-ča in sekretarko Danico Cipot, ki sta že doslej opravljala ti funkciji. Poleg tega so podprli kandidaturo Milana Utroše za predsednika medobčinskega sveta ZSS za Pomurje in izvolili 11. delegatov za 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije. To so: Matija Sobočan, Frane Vratuša, Danica Cipot, Dragica Kukel-Ošlaj, Ivan Kozlar, Jože Zadravec, Jure Alač, Marjana Kovač, Angela Novak, Štefan Vitez in Bojan Novak. Delegata na 10. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije pa bosta Erika Vogrinčič in Štefan Puhan.	Milan Jerše
le. Razprave so opozorile na očitno nizko produktivnost, previsoke režijske stroške ter na potrebo iskanja notranjih rezerv v gospodarjenju, ker se še vedno zanašamo, da nam bo nekdo od zunaj reševal vprašanja, ki se tičejo izključno OZD. O opravljenih programsko volilnih konferencah OO ZK bo občinski komite ZKS posebej razpravljal ter izdelal podrobno analizo.
S. Feuš
inačic predlogov, ki jih pripravlja izvršni svet, in večjega vključevanja v uvajanje novih razvojnih programov od drugod, bo posebna delovna skupina oblikovala dopolnitve k poročilu o delu izvršnega sveta v mandatnem obdobju 1982—1986. Nato je bil govor o ugotovitvah in stališčih o izvajanju davčne politike v soboški občini, ki jih je pripravila Uprava za družbene prihodke. Čeprav so doseženi pomembni rezultati, predvsem pri delu inšpekcijske službe, visokem odstotku izterjave davkov in prispevkov, je v izvajanju davčne politike še veliko problemov, na katere je treba opozoriti. Zato se je soboški izvršni svet zavzel, da je treba tej problematiki nameniti znatno več pozornosti. V mislih so imeli prizadevanja za dosledno izvajanje davčne politike in spoštovanje predpisov, število plačevalcev davkov in kadrovsko politiko.	Milan Jerše
ZDRAVSTVO
Nadzorovana poraba zdravil
Prejšnjo sredo so se na 21. seji zbrali delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti. Obravnavali so osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih načrta Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota za obdobje 1986—1990 ter predlagali nekatera dopolnila. Sprejeli so tudi predlog samoupravnega sporazuma o usklajevanju načrtov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990. Novost predloga je, da naj bi za zagotovljeni program zdravstvenega varstva prispevali solidarnostna sredstva vsi delavci in delovni ljudje po enotnem merilu, torej tudi iz občin, ki bi naj solidarnost prejemale. Za leto 1986 predvidevajo, da bo prispevek za solidarnost znašal 0,277 odstotka bruto osebnih dohodkov v občini.
Razprava pa je zaživela ob poročilu o odhodkih ambulantnega in bolnišničnega zdravljenja za devet mesecev lanskega leta ter porabi zdravil. Tovariš Jože Miklič je opozoril, da kljub sklepom o zmanjšanju porabe zdravil zdravniki še vedno predpisujejo za tretino preveč zdravil. Veča pa se tudi znesek sredstev, ki so potrebna za odplačilo zdravstvenih storitev izven območja. Nesprejemljiva je ugotovitev, da se neupravičeni odliv ne zmanjšuje. Največ bolnikov odhaja v mariborske specialistične ambulante in bolnice. Zamisliti pa se moramo tudi ob podatku, da smo za zdravila zadnjih devetih mesecih plačali 27,5 milijard (starih) dinarjev in da jih najmanj 20 odstotkov odvržemo. Tako delegati porabnikov kot izvajalcev so krivdo za tako stanje valili drug na drugega. Tovariš Miklič je tudi predlagal strokovni nadzor nad zdravniki, ki predpisujejo preveč zdravil kot ga predvideva zakon o zdravstvenem varstvu. Delegat iz Mure je podvomil v upravičenost takega nadzora in predlagal, da naj bi obe strani več prispevali k boljšemu zaupanju med pacienti in zdravniki. Delegati pa so se strinjali z mnenjem predsednika skupščine, da je — dokler se ne bo spremenila miselnost tako enih kot drugih — tak nadzor potreben in nujen. Upajmo pa, da bo ob tem upoštevana delitev dela med bolnišničnim in ambulantnim zdravljenjem, oziroma to, da zdravniki v ambulantah morajo predpisati več zdravil.
V nadaljevanju razprave je tovariš Štefan Kučan opisal potek gradbenih del v novi kirurgiji. Sedaj delajo predvsem zadnja obrtna dela, tako da ga bodo spomladi že očistili. Konec februarja bo potekel samoprispevek, s tem pa tudi osnovni vir dohodka. In ker je potrebno kupiti še opremo za operacijske sobe je pozval delegate, pa tudi vse občane in delovne ljudi ter družbenopolitične organizacije, da še naprej zbirajo potrebna sredstva za dokončanje.
Majda Horvat
Gorenja Varstroj), ki naj svojih dognanj ne bi ljubosumno varovali le za koristi svojega podjetja. Strokovnjaki v lendavski občini naj bi zato svoje izkušnje bolj izmenjavali med seboj. Enako velja za umski potencial na sedežu matičnih podjetij, kajti tozdi oziroma obrati ne bi smeli biti pastorek. Je pa res, da so večkrat jalova prizadevanja delavcev, da bi dosegli čim večji dohodek (delegata iz Elme in Primata), ko pa jih izničujejo visoke cene reprodukcijskega materiala, česar pa ni vselej mogoče vkalkulirati v ceno izdelka. Drži pa, da bo mogoče doseči boljše uspehe, ko bo prišlo do ustrezne delitve dela med posameznimi organizacijami (delegat iz Gradbenika), kar posebej velja za gradbeništvo za razne gradbene obrtne dejavnosti. Sindikat si bo moral za to bolj prizadevati. Verjetno bo potlej več dela za vse, čeprav si precej obetajo tudi od
S tem nizom pa še zdaleč nismo našteli bogatih mnenj in predlogov delegatov in gostov na skupščini občinske organizacije Zveze sindikatov v Lendavi. V nadaljevanju so izvolili 33-član-ski občinski sindikalni svet, v katerem je tretjina pripadnikov madžarske narodnosti, delegate za 11. kongres ZSS (Elizabeta Horvat, Marija Dobrijevič, Milan Utroša, Evgen Pinter), delegata za 10. kongres ZSJ (Jože Maje) in podprli kandidaturo Milana Utroše za predsednika medobčinskega sveta ZS za Pomurje. Po skupščini se je še sestal novoizvoljeni občinski svet zveze sindikatov Lendava in izvolil Marijo Dobrijevič (Varstroj) za poklicno predsednico, Jožeta Majca (Gidos) za podpredsednika in Janeza Bošnaka za sekretarja občinskega sveta Zveze sindikatov.
Š. SOBOČAN
Za krepitev dobrih odnosov z verskimi skupnostmi
JUGOBANKA
TEMELJNA BANKA LJUBLJANA n. sub. o.
--------------------------------POPRA VEK—i
V zadnji številki Vestnika smo na 3. strani pod naslovom Cene, porodniški dopust in vlaganja zapisali, da je bil med devetimi točkami dnevnega reda na skupščini otroškega varstva v Murski Soboti najneprijetnejši gotovo Predlog za 35,4-odstotno zvišane cene v vzgojno-varstvenih organizacijah. Napisana podražitev velja za izvajalce, starši pa bodo plačevali za 30 odstotkov več in na pobudo občinske strokovne službe opozarjamo na napako. Razlika je torej 5,4 odstotka v prid staršev, ki plačujejo do šestdeset odstotkov gospodarskih cen.
Sredi tedna je bil v Murski Soboti že tradicionalni novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti iz soboške občine. Ti so si najprej ogledali proizvodni proces v Tovarni mlečnega prahu ABC Pomurka, nato pa še likovno razstavo v Galeriji Kulturnega centra. Slovesni sprejem so nadaljevali v prostorih hotela Diana, kjer je predstavnike verskih skupnosti prisrčno pozdravil Peter Brunec, predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi v občini Murska Sobota. V imenu skupščine občine, izvršnega sveta,, družbenopolitičnih organizacij, koordinacijskega odbora za odnose med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri OK SZDL se jim je zahvalil za strpno urejanje zadev in posebej pozitivno ocenil medsebojno sodelovanje ob reševanju nekaterih odprtih vprašanj. Strpen djalog in spoštovanje zakonskih predpisov so k temu gotovo veliko prispevali.
Predstavniki verskih skupnosti so se nato seznanili z najbolj aktualnimi vprašanji gospodarskega položaja soboške občine. O tej jim je podrobneje spregovoril predsednik izvršnega sveta skupščine občine, Pavel Pongrac. V imenu navzočih duhovnikov in predstavnikov verskih skupnosti se je za toplo izrečeno dobrodošlico zahvalil dekan katoliške cerkve v Bakovcih, Anton Poredoš. Poudaril je, da ljudi ne povezuje le skupni prostor, ampak tudi vedno večja zavest o skupnih nalogah za človeka, mir in okolje, kjer živimo. Prav tu pa po njegovem mnenju gradimo našo skupnost tako verujoči kot neverujoči, pri čemer je bistvenega pomena spoštovanje temeljnega načela pravičnosti. Vključevanje v družbeni napredek pa je ob spoštovanju pravega humanizma porok za nadaljnji razvoj dobrih odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi.
M. Jerše
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti Jugobanke TB Ljubljana objavlja, v ekspozituri Murska Sobota, dela oz. nalo-
ge:
DINARSKO, DEVIZNO IN DEVIZNO-VALUTNO POSLOVANJE S PREBIVALSTVOM (delo pri bančnem okencu)
Pogoji:
— končana srednja šola ekonomske, naravoslovno-matemati-čne ali družboslovno-jezikovne smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih,
— delo poteka v dveh izmenah,
— 2-mesečno poskusno delo.
Kandidati, ki so brez delovnih izkušenj ali nimajo ustreznih delovnih izkušenj, bodo, sklenili delovno razmerje kot pripravniki.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema oddelek kadrovskih zadev Jugobanke TB Ljubljana, Titova 32, 61000 Ljubljana, v 8 dneh po objavi.
O izidu izbire bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa.
VESTNIK, 30. JANUARJA 1986
STRAN 3
V kolikšni meri je raziskovanje dvojezičnosti kot posamičnega, posebnega in splošnega družbenega fenomena navzoče v slovenskem etničnem prostoru in kateri vidiki so v ospredju znanstvene pozornosti? Čeprav smo vprašanje zastavili nekoliko po šolsko in zelo široko, je bila voditeljica projekta Vzgoja in izobraževanje v večjezičnem okolju na pedagoškem inštitutu univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, kjer opravlja naloge pomočnika direktorja za znanstveno delo, sicer pa ima naziv raziskovalni svetnik, kar se da selektivna in jedrnata.
MED SCILAMI IN KARIBDAMI (NAJMANJ)
DVOJEZIČNEGA PREKMURJA
Dvojezičnost je sposobnost posameznika, da se sporazumeva v dveh jezikih, ki ima na narodnostno mešanih območjih implikacije družbene narave. S takšno razčlenitvijo smo že nakazali, katere znanstvene discipline bi utegnil pojav zanimati. Tiste, ki proučujejo vprašanja usvajanja dveh jezikov in delovanja dveh jezikovnih sistemov pri organizaciji človekovega mišljenja, vprašanja jezikovne dejavnosti dvojezičnega posameznika, vprašanja specifičnosti spoznavnega in čustvenega razvoja dvojezičnega posameznika; torej pedagogiko, psihologijo, nevrologijo, lingvistiko, sociolingvistiko, psiholing-vistiko in tiste, ki proučujejo vprašanja jezikovne politike, družbenega komuniciranja, vprašanja vloge jezika pri družbeni mobilnosti prebivalstva, vprašanja funkcije dveh jezikov v narodnostno mešanem okolju, vprašanja etične in kulturne identitete, etnične in družbene distance, torej sociologijo, socialno psihologijo, sociologijo jezika, komunikologijo, pravo, politologijo in še katero.
NAVIDEZ SKROMNA RAZISKOVALNA BERA
Čeprav je v Sloveniji narodnostno vprašanje že vse povojno obdobje deležno tudi znanstvene pozornosti, so vprašanja dvojezičnosti postala predmet širše znanstvene obravnave šele sredi 70-ih let. Izvzeti je treba lingvistiko, saj segajo prve znanstvene študije o dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem v obdobje med obema vojnama, in sociolingvistiko, s katero se imajo študentje slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti možnost seznanjati že od konca 60-ih let. Iz vrst teh študentov so se oblikovali mladi raziskovalci, ki danes proučujejo vprašanja jezikovnih stikov, položaja slovenščine in vprašanja dvojezičnost s Slovenci poseljenih pokrajinah Italije in Avstrije. V okviru raziskovalnih inštitutov so proučevanje dvojezičnost sredi 70-ih let vključili v svoj program inštitut za narodnostna vprašanja, inštitut za socilogijo, v delu svojih raziskav v okviru raziskovalnih taborov v Prekmurju je vprašanja dvojezičnosti obravnaval inštitut za geografijo, pred nekaj leti pa je poroblema-tiko dvojezičnosti začel proučevati pedagoški inštitut. Rezultati raziskovalnega dela teh raziskovalnih organizacij dajejo vpogled v značilnosti govornega obnašanja na narodnostno mešanem območju Prekmurja in razvitost institucionalne dvojezičnosti, v korelaciji med dvojezičnostjo in socialno mobilnostjo pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti, koristno so bili uporabljeni pri načrtovanju mreže dvojezičnih šol, predvsem pa so pomembni zaradi razvoja metodologije raziskovanja tega občutljivega pojava. Večina raziskav je usmerjenih v širše, družbene vidike dvojezičnosti, manj pa je zaenkrat znanstveno pozornost pritegoval dvojezični posa-‘meznik. Prva tovrstna raziskava je nastala v okviru projekta o dvojezični vzgoji in izobraževanju, ko so bili otroci iz dvojezične priprave na šolo vključeni v raziskavo psihologov o spoznavnem razvoju predšolskih otrok. Kljub na videz skromni raziskovalni beri je treba poudariti, da je glede na kadrovske zmogljivosti na tem področju in še posebej glede na raziskovalni dinar, namenjen tej problematiki, precej narejenega. O tem govori zbornik s konference Dvojezičnost — individualne in družbene razsežnosti, ki smo jo na pobudo društva za uporabno jezikoslovje SR Slovenije pripravili leta 1984, v katerem je tako rekoč podan pregled raziskovalnega zanimanja za dvojezičnost v slovenskem etničnem prostoru pa tudi širše v Jugoslaviji. Hkrati povpraševanje po tem zborniku — čeprav ga nismo posebej propagirali — priča o potrebi po tovrstnem strokovnem gradivu.
Naslov vaše doktorske disertacije je Družbene razsežnosti dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju Prekmurja. Bi bilo mogoče vsaj v nekaj tezah izluščiti, katere so te razsežnosti in kako jih vrednotite?
V doktorskem delu sem osrednji del pozornosti usmerila k proučevanju govornega obnašanja dvojezične mladine, ki si je pridobila določeno sporazumevalno .sposobnost v slovenskem in madžarskem jeziku v dvojezični šoli. Ob tem sem seveda upoštevala dejstvo, da rabo in izbiro jezika uravnavajo med drugimi (poleg sposobnosti izražanja v obeh jezikih) tudi določena družbena pravila, ki se jim v narodnostno mešanih okoljih pridruži še kultumo-zgodovinska, etnično (jezikovno)-demografska in družbeno-normativna sestavina oziroma podstat družbenega konteksta pri sporazumevanju. Kakor v enojezičnem okolju izbiramo različne govorne zvrsti glede na kontekst, v katerem teče pogovor — drugačen jezik uporabljamo na sestanku, kakor v sproščenem pogovoru med prijatelji, na strokovnem srečanju govorimo drugače kakor doma, s sogovornikom, ki je na primer iz Celja, se bomo potrudili govoriti »bolj slovensko«, ker vemo, da na primer ne razume prekmurskega narečja — tako se tudi v dvojezičnem okolju govorno obnašanje posameznika oblikuje glede na sestavine družbenega konteksta, v katerem poteka pogovor na mikro ravni ter glede na pravni in družbeni status obeh jezikov ter njuno družbeno funkcijo na makro ravni.
Da bi predstavila ta Širši institucionalni okvir, ki šele omogoča nemoteno in enakopravno rabo obeh jezikov, sem opravila empirično analizo institucionalnih možnosti za rabo slovenskega in madžarskega jezika. Kot podlaga za analizo so mi služili podatki o etnični in jezikovni razporeditvi kadrov v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih, v organizacijah združenega dela posebnega družbenega pomena, storitvenih dejavnostih in državnih upravnih organih. Vprašalnik je zajemal vprašanja o številu sistemiziranih delovnih mest, na katerih se zahteva znanje obeh jezikov, o narodnosti in jezikovni usposobljenosti kadrov, ki takšna delovna mesta zasedajo, in sicer na ustni in pisni ravni. Tem podatkom sem dodala analizo razpoložljivih statističnih podatkov o kvalifikacijski in izobrazbeni sestavi prebivalstva na narodnostno mešanem območju, ki je pokazala na težnje v razvoju socialne sestave madžarske narodnosti. Vse to, skupaj z jezikovnimi in socialnimi značilnostmi učenčevega ožjega okolja ter z orisom dvojezičnega učno-vzgojnega procesa, njegovih ciljev in smotrov, opozarja na okoliščine, v katerih se mlad človek seznanja z obema jezikoma, pridobiva spoznanja o njuni družbeni in komunikacijski vrednosti ter si objikuje stališča do obeh jezikov in do obeh narodnostnih skupnosti, pa tudi o širših razsežnostih njunega sožitja. Oris in analizo navedenih področij sem opravila v prvi vrsti zato, da bi opozorila, kako in v kakšnem obsegu je na ravni širšega okolja poskrbljeno za pospeševanje razvoja tistih socializacijskih dejavnikov, ki nosijo pozitiven predznak pri oblikovanju jezikovne in s tem narodnostne zavesti, oziroma kako je poskrbljeno za primemo socializacijo v dvojezičnem narodnostno mešanem okolju. Nedvomno je usmerjenost glede rabe maternega in drugega jezika odvisna od dejanske jezikovne stvarnosti, to je od dejanskih jezikovnih danosti širšega in ožjega okolja.
RABA MATERINŠČINE V RAZLIČNIH GOVORNIH POLOŽAJIH
Analiza zbranega gradiva je pokazala, da so bila predvidevanja o govornem obnašanju učencev dvojezičnih šol postavljena previsoko. Za predvidevanja o podobnosti govornega obnašanja učencev slovenske in madžarske narodnosti, kar zadeva rabo materinščine in drugega jezika, namreč nisem dobila potrditve. Oboji res najpogosteje vključujejo v pogovor materin jezik v vseh govornih položajih: doma, v šoli, med prijatelji, na javnem mestu (pošta, trgovina in drugje), vendar je pri Madžarih pogostnost rabe maternega jezika — z
izjemo govornega položaja doma — za približno tretjino manjša kot pri Slovencih. Hkrati pa Madžari — razen v domačem krogu — 1,5-krat pogosteje uporabljajo drugi jezik (slovenščino) kakor Slovenci madžarščino. Dejstvo, da Madžari v ostalih treh govornih položajih (v šoli, s prijatelji in v javnosti) dokaj enakomerno vključujejo materinščino, četudi manj pogosto kakor Slovenci, je pozitivno, ker kaže, da se jim zdi primerna za rabo v neformalnih kakor tudi v formalnih govornih položajih ter torej funkcionalno enakovredna slovenskemu jeziku. To pa je cilj, ki naj bi ga z razvijanjem dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju v Prekmurju tudi dosegli. Prav tako je pozitivno dejstvo, da so Slovenci pripravljeni v sporazumevanju v dvojezičnem okolju uporabiti tudi madžarski jezik, četudi znatno redkeje kakor Madžari slovenskega. Med
pozitivna dognanja lahko prište-jern še podatek, da se je pokazala učinkovitost nepretrganega stika z madžarskim jezikom. Pogostnost rabe tega jezika pri učencih obeh narodnosti, ki v srednji šoli niso imeli pouka madžarskega jezika, in onih, ki so to možnost imeli, četudi samo fakultativno, je pomembna. Rezultati govornega obnašanja učencev dvojezičnih šol, ki sem jih razčlenila v disertaciji, navajajo na razmišljanje o nekaterih vprašanjih, na katera bo sčasoma morala odgovoriti znanstvenoraziskovalna dejavnost. Analiza institucionalne dvojezičnosti in govornega obnašanja dvojezične mladine kaže, da je mogoče govoriti o boljši jezikovni pripravljenosti za življenje v dvojezičnem okolju pri Madžarih kakor pri Slovencih. Ali gre pri tem za razlike v jezikovni usposobljenosti ali za razlike v stališčih do dvojezičnosti kot družbene vrednote, bodo v določeni meri pokazali rezultati raziskave, ki jo pravkar končujemo na pedagoškem inštitutu. Vprašanje je tudi, kakšna je instrumentalna (uporabna) vloga madžarskega jezika v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Če bi upoštevala samo podatke in težnje v. govornem obnašanju učencev dvojezičnih in srednjih šol,
Dr Albina Nečak-Liik je rojena 1940 v Mariboru. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Murski Soboti, junija 1968 diplomirala na ljubljanski Jllo-zofski fakulteti iz angleškega in francoskega jezika ter književnosti, predlani pa na isti fakulteti zagovarjala doktorsko disertacijo Družbene razsežnosti dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju Prekmurja in bila promovirana za doktorja socioloških znanosti (jezika). Leta 1965 se je zaposlila na inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, od 1. septembra 1984 pa dela na pedagoškem inštitutu pri univerzi Edvarda Kardelja, kjer vodi projekt Vzgoja in izobraževanje v večjezičnem okolju. Od I. marca lani opravlja naloge pomočnika direktorja za znanstveno delo in ji je dodeljen naziv raziskovalni svetnik. Sodelovala je na nekaj mednarodnih seminarjih in konferencah doma in v tujini, med drugim tudi leta 1984, ko je bila med nosilci organizacije posveta Dvojezičnost — individualne in družbene razsežnosti v Ljubljani.
bi lahko rekla, da je prihodnost, ob vztrajanju pri uresničevanju načelnih stališč v praksi, pozitivna. Vendar je šola samo eden od socializacijskih medijev, ki razvija ozračje razumevanja in sožitja na narodnostno mešanem območju Prekmurja. Raziskave o jezikovnih in družbenih danostih pa še niso pripeljale do sinteze.
Kako se izkustveno in neposredno na terenu v prekmurskih občinah (Murski Soboti in Lendavi) kažejo procesi adaptacije, akulturacije, diglosije, akomoda-cije, integracije in asimilacije? Zvenijo hudo učeno. Je mogoče postreči s kakšnimi konkretnimi podatki, ponazoritvami ali primerjavami?
Kar zadeva enega od teh pojavov — diglosijo — o katerih pravite, da učeno zvenijo, ki neposredno sodi v področje mojega
raziskovanja, lahko pojasnim, da je pot k preseganju diglosičnega položaja odprta. Seveda to ne pomeni, da bo obojestranska (funkcionalna) dvojezičnost uresničena že jutri. Dvojezična šola vzgaja in izobražuje Madžare in Slovence v slovenskem in madžarskem jeziku šele dobrih 25 let — na srednji stopnji je madžarski jezik šele kakšnih 10 let in morebiti ni pretirano reči, da je njeno delo pri razvijanju dvojezičnosti najbolj stalno in sistematično. Vprašanje pa je, kaj najde mladi človek od tega vzroka, ko se poda v življenje, delo in samoupravno odločanje. Kakorkoli že, mislim, da mlade generacije Slovencev na narodnostno mešanem območju Prekmurja danes lahko pridobijo ustrezno znanje madžarskega jezika — preverjanje tega znanja nameravamo na pedagoškem inštitutu opraviti v nastopajočem srednjeročnem raziskovalnem obdobju
Srečanje z dr.
Albino
Nečak-Liik
»Poučen je primer Prekmurja, ki je bilo vseskozi odrezano od slovenskega jedra, pa kljub temu ohranilo svoje slovensko bistvo,« je v pogovoru preudarila dr. Albina Nečak-Liik. (Posnetek: B. Ž.)
— kar pripadniku madžarske narodnosti omogoča uporabo madžarskega jezika v vseh govornih položajih na osnovi podmene, da Slovenci njegovo materinščino razumejo. To pa je šele eden od pogojev za preseganje diglosi-je kot razmerja podrejenosti in nadrejenosti dveh jezikov v ve-čnarodnostni družbi. Drugi zadeva vitalnost jezika narodnosti. Jezik je živ organizem, ki raste in se razvija v skladu z razvojem družbe. V ta namen se mora jezik narodnosti napajati in rasti v skladu z razvojem matičnega jezikovnega jedra. Mislim, da bi morala temu vprašanju madžarska narodnost posvetiti posebno skrb, saj more jezik narodnosti opravljati vse svoje funkcije v družbi le, če njegovi govorci obvladajo ustrezne jezikovne zvrsti na ustrezni ravni.
NARODNOSTNI SIS KOT ČETRTI ZBOR
Ko razmišljam o diglosiji v Prekmurju, moram poudariti, da je ta odraz družbenogospodarske podrejenosti manjšine v določeni družbi. Z enakopravnim vključevanjem v delo in odločanje o rezultatih svojega dela ne glede na narodnostno pripadnost je bila vzpostavljena družbenogospodarska podlaga za enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije. V sklop odločanja o re
zultatih svojega dela pri zadovoljevanju kulturnih, jezikovnih in drugih narodnostnih interesov sodi ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti pripadnikov narodnosti za prosveto in kulturo v Sloveniji, ki kot četrti zbor v skupščinah občin enakopravno soodločajo o zadovoljevanju navedenih interesov. S tem hočem povedati, da je ob ugodnem družbenem vzdušju in prizadevanju celotne družbene skupnosti v Sloveniji, ob odsotnosti odnosov socialne gospodarske podrejenosti in nadrejenosti, potrebno odločnejše vztrajanje samih pripadnikov madžarske narodnosti pri rabi maternega jezika v vseh govornih položajih in še zlasti skrb za razvoj madžarskega jezika in kulturo govora njegovih govorcev. Gre za enako nalogo, kakor jo imajo rojeni govorci
slovenskega jezika v odnosu do jezikov drugih narodov in narodnosti Jugoslavije. To seveda implicira ozaveščanje samih pripadnikov madžarske narodnosti o njihovih — v ustavi, zakonih in statutih — zapisanih pravicah, pa tudi o dolžnostih, ki jih imajo do svojega jezika, kulture in narodnosti.
Z vidika prekmurskih razmer nas zanimajo vaši pogledi na razmerja med skupinsko narodnostno zavestjo in narodnostno istovetnostjo pripadnika madžarske narodnosti kot posameznika.
Prehajava na področje socialne psihologije kot enega tistih raziskovalnih področij, ki je pri nas, še posebno v Sloveniji, kar zadeva narodnostno problematiko — če izvzamem interne analize, opravljene za potrebe šol — malo razvito. Kakršnakoli subjektivna ocena o stanju skupinske in individualne narodne zavesti na tem območju, brez poznavanja stvarnih, znanstveno preverjenih podatkov, bi bila neumestna. Glede potrebe po ozavešča-nju pripadnikov narodnosti o njihovih pravicah pa tudi dolžnostih, bi dodala, da strokovnjaki ugotavljajo, kako je po pravilu plast ljudi, ki aktivno in zavzeto živijo z vprašanji razvoja naroda in še posebej jezikovne kulture, zelo tanka, ne glede na to, za kateri narod gre. Lahko bi sklepali, da so mnoge manjšinske narodnostne skupnosti znale razširiti takšen aktiven odnos na večji del svojih pripadnikov, kar jih je, kljub včasih nevzdržnim razmeram, ohranilo pri življenju. Ce napraviva korak v zgodovino, je v tej zvezi gotovo poučen primer Prekmurja, ki je bilo vseskozi odrezano od slovenskega jedra, pa kljub temu ohranilo svoje slovensko bistvo. In da se še danes lahko pogovarjamo o slovenskem življu v Porabju, je tudi posledica žilavega vztrajanja pri svojskosti.
Kakšnih zaščitnih ukrepov je deležna madžarska narodnostna skupnost v Prekmurju oziroma ali ti ukrepi zadoščajo (in v kolikšni meri) za to, da ne pnnaja — alt vsaj ne očitneje — do »neljubih« posledic, ki jih prinašajo pospešeni procesi industrializacije in urbanizacije v občinah Murska Sobota in Lendava?
Vprašanje razvoja družbenogospodarskega prostora, v katerem narodnost živi, je gotovo bistvenega pomena za razvojne možnosti narodnosti. Gre za dve med seboj povezani stvari: prvič, za skladno rast socialne sestave narodnosti, ustrezno potrebam razvijajoče se gospodarske sestave, in drugič, za jezikovno na tak način urejene družbene in delovne odnose, da je opripadniku narodnosti omogočeno napredovanje po družbeni lestvici v maternem jeziku, kar predpostavlja ustrezen jezikovni repertoar. Mislim, da se je družba teh vprašanj dovolj zgodaj zavedla. O tem priča organizacija vzgoje in izobraževanja na narodnostno mešanem območju Prekmurja, kakršno poznamo danes. Pri zasnovi dvojezične šole je namreč šlo v prvi vrsti za to, da se pripadnikom madžarske narodnosti odpre pot do izobraževanja na vseh stopnjah — torej omogoči celovit razvoj socialne sestave madžarske narodnosti — in hkrati zagotovi izobraževanje v materinščini, torej omogoči razvoj ustreznega jezikovnega repertoarja. Ob tem so v organizaciji življenja in dela na narodnostno mešanem območju vgrajeni določeni reguiativni mehanizmi, ki ob doslednem uveljavljanju onemogočajo takšne spremembe v etnodemografski sestavi območja, ki bi ogrozile madžarsko narodnost. Mislim na kadrovsko in štipendijsko politiko, dvojezičnost kadrov nadoločenih delovnih mestih in podobno. Gre torej za skrb, za ohranitev etničnega prostora oziroma stabilnost etnično jezikovne sestave na tem prostoru, ki se v procesih industrializacije in prostorske mobilnosti prebivalstva, ki jo le-ta prinaša, lahko kaj hitro bistveno spremeni. S tem vprašanjem se srečuje večina manjšinskih skupnosti, znana so prizadevanja koroških Slovencev za ohranitev svojega etničnega prostora, tudi takšnih, ki imajo relativno trden gospodarski položaj, na primer Nemci na Južnem Tirolskem. Seveda to ne pomeni, da morejo pripadniki madžarske narodnosti vse svoje potrebe po socialni mobilnosti zadovoljiti v okviru
narodnostno mešanega območja. Njihova prostorska mobilnost pa sproža nekatera vprašanja glede statusa in rabe madžarskega jezika, ki še niso našla odgovorov, z izjemo izobraževanja na srednji stopnji, kjer je madžarski jezik našel mesto tudi zunaj narodnostno mešanega območja.
O NEKI RAZISKAVI - ŽAL LE V PRVI FAZI
Na samo vprašanje ne morem odgovoriti s konkretnimi podatki. Dejstvo je, da v praksi še niso povsod dosledno uresničeni ukrepi, ki jih določa ustava, zakoni in predvsem statuti obeh občin. Ponekod so razlogi objektivni, marsikdaj pa gre za površnost in nedoslednost. V raziskavi o uresničevanju enakopravnosti madžarske narodnosti v ozdih na narodnostno mešanem območju Prekmurja, ki je ostala v prvi fazi, sem skušala ugotoviti, kakšen je položaj pripadnikov madžarske narodnosti v združenem delu glede na njihovo izobrazbeno in poklicno sestavo, na prisotnost na ključnih — vodilnih in vodstvenih — delovnih mestih, na prisotnost v samoupravnih organih in organih družbenopolitičnih organizacij znotraj ozdov in kako le-te skrbijo za uresničevanje enakopravnosti teh delavcev in njihovega jezika na ustni in pisni ravni: pri oblikovanju samoupravnih aktov, izdajanju za delavce pomembnih dokumentov, obveščanju, varstvu pri delu in drugje. Rezultati te raziskave delno dajejo odgovor na vaše vprašanje. Interpretacija zbranih podatkov je pokazala, da glede na delež delavcev madžarske narodnosti v teh organizacijah ni pomembnejših odstopanj glede njihove vključenosti v delo in odločanje v primerjavi z delavci slovenske in drugih narodnosti. Slabša pa je podoba o prisotnosti madžarskega jezika, zlasti na pisni ravni in v formalni komunikaciji, medtem ko je v samem delovnem procesu raba tega jezika odvisna od razporeditve govorcev posameznih jezikov in pri rabi madžarskega jezika ni opaziti zadržkov. Zanimiva je pozitivna odvisnost med aktivnim odnosom vodilnih delavcev v ozdih do vprašanj narodnosti in jezikovno ureditvijo v teh organizacijah. Kot sem že povedala, sem opravila le prvo fazo te raziskave, ki pa je bila zasnovana tako, da je o navedenih vprašanjih dala uporaben okvirni pregled. Upam, da bodo sodelavci inštituta za narodnostna vprašanja raziskavo nadaljevali tukaj in tudi na narodnostno mešanem območju obalnih občin ter podali globinsko analizo procesov jezikovne in etnične identifikacije na tem območju, kakor je bilo v zasnovi moje raziskave predvideno.
Kakšno je vaše mnenje o prihodnosti, ki jo ima dvojezičnost — lahko bi govorili celo o večjezičnosti — kot proces ne le v Prekmurju, marveč v Pomurju in na širšem območju tega dela Panonske nižine? V mislih imamo tudi položaj naše narodnostne skupnosti v Porabju in na avstrijskem Štajerskem.
O dvojezičnosti lahko govorimo le z vidika določene narodnostne skupnosti in njenega položaja ter ne enoznačno za vsa območja. V Prekmurju lahko govorimo o določeni ravni dvojezičnosti pripadnikov slovenskega naroda in pripadnikov madžarske narodnosti, kar je pot k razvijanju tako imenovane funkcionalne dvojezičnosti, ko je pripadniku narodnosti omogočena raba materinščine v zasebnem in družbenem (javnem) življenju, ker ga pripadniki slovenskega naroda, ki tam živijo, vsaj razumejo. Na drugih območjih lahko govorimo o dvojezičnosti pripadnikov manjšinskih narodnostnih skupnosti, ki si morajo usvojiti jezik večine, če se želijo vključiti v delo. Medtem ko ponekod lahko govorimo o določeni skrbi za ohranjevanje materinščine, so jo drugod, kljub mednarodnim obveznostim, opustili. Mislim, daje za jezikovni položaj Slovencev na območjih, ki jih navajate, odgovorna tako država, v kateri prebivajo, pa naj se s tem meri izpolnjevanje mednarodnih dogovorov ali stopnja demokracija, ki jo je dosegla, kakor tudi širša slovenska in z njo jugoslovanska družba, ki ji to odgovornost nalaga ustava.
BRANKO ŽUNEC
STRAN 4
VESTNIK, 30. JANUARJA 1980
kulturna obzorja
-----PREJELI SMO:-----------
Pomisli ob članku Francija Justa Pomurska literatura v letu 1985
’ (nadaljevanje)
6.	Ko F. J. v isti sapi govori o ustanovitvi Književne mladine M. Sobota in o »žalostnem dejstvu, da na nobenem Murinem bregu ni izšla niti ena ljubiteljska edicija«, prav gotovo ima literarne izdelke članov Književne mladine za profesionalne, česar pa z ničemer ne utemelji. Da pa kot avtor članka ne more biti objektiven presajevalec kakovosti, govori več stvari: literarne večere Ogledalo Književne mladine je ocenil kot »kakovosten projekt«, ne da bi se ta sploh začel uresničevati, ko je pisal članek; sam je član Književne mladine in tudi udeleženec tega »projekta« (mogoče je njihov »uradni« kritik); sam »projekt« (če nam že pomeni načrt ali le zasnovo, osnutek) izenači z literarnimi izdelki; v »predstavitvi dosežkov >pomur-ske< literature« gre mimo Lainšč-kovih Plastičnih rož za Valenta, oz., le z opombo v oklepaju, čeprav bi jih lahko predstavil med dramskim ali pripovednim deležem »pomurske« literature, kot je predstavil poezijo in prozo. F. J. je plastične rože uvrstil v drug kontekst, ker kriterijev, ki veljajo za besedno umetnino, ne vzdržijo, so torej »amaterska« literatura. Tudi slovenska burka je že dosegla višjo umetniško raven — kolikor burka to sploh zmore.
Ko F. J. govori o poeziji po-murskili avtorjev, bi bilo dobro, da jih kot dosežke »profesionalizma« uvrsti v »regularne slovensko — evropske literarne smeri in struje« in tudi tako ta »profesionalizem« dokaže.
7.	Pristop ,F. J. k predstavljanju in vrednotenju del je različen. Pri Rajnaiju, Skledarju in še nekaterih poudarja videnje sveta, življenja, deloma tudi literar-nosmerno določenost, pri Vince-.iču zunanjeformalno stran, pri Lainščku literarno — zvrstno. Pričakoval bi, da bi ob Vincetičevi zunanjeformalni strani verzni sistem — tudi kot ritmično gibanje, ženske rime in asonance kot glasovno-stilna ter ritmična sredstva povezoval s sporočilnostjo — vsebino pesmi, trditev o formalni virtuoznosti podkrepil s tem, kakšen je umetniški učinek pesmi (umetniško razumljeno kot vse, kar je značilno za besedno umetnost). Ali bi se npr. ob Kettejevi pesmi Na trgu lahko zadovoljili le z ugotovitvijo o formalni virtuoznosti ob zaman-skosti ljubezenskega hrepenenja lirskega subjekta?
Ko F. J. govori o Lainškovih Baladic miirskih tenjah, ponovitvah, bi pričakoval, da bo natančneje razčlenil, da gre za avtorjev dialog s preteklostjo, ne pa za dialog (kot vzorec za pogovor ali tip razširjene figure) po definiciji balade; takega dialoga v Baladi-cah ni. Dobro bi bilo zvedeti, kakšen je učinek dialoga v baladi, oz. ali odsotnost tega dramatičnost kaj zmanjša; ali so temeljno notranjestilno pesmi predvsem dramatične ali lirične ali epične (v Gestrinovih lirskih baladah dialoga tudi ni, spopad tudi izhaja iz racionalnih zvez stvari; tudi v Kosovelovih ga ni; tudi med Murnovimi dramsko-lirskimi pesmimi so racionalne — zgledi iz nekoliko odmaknjene klasike, nadaljeval bi lahko z Menartom itd.); katere notranje-stilne prvine prevladuieio: sno-vno-matenalne ali idejno-racio-nalne ali efektivno-emocionalne;
PRIPIS UREDNIŠTVA: Čeprav se zgoraj podpisani avtor razmišljanja pisno odpoveduje avtorskemu honorarju, ga vabimo, da se osebno oglasi v uredništvu ali pa pošlje svoj naslov, kam mu denar lahko nakažemo.
Počitniška gledališka šola
Da bi se mladi ljubitelji gledališča med počitnicami ustrezno zaposlili, jim Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota pripravlja počitniško gledališko šolo, ki naj bi za učence nižje stopnje (od I. do 5. razreda) potekala 27. januarja ob 10. uri in 29. januarja ob 11. uri, 4. februarja ob 11. in 6. februarja ob 10. uri. Za višjo stopnjo (od 6. do 8. razreda) pa so odmerjeni 28. in 30. januar ter 3. 5. •n 7. februar. Z izjemo prvega januarskega za vse datume velja kot pričetek aktivnosti 10. ura v Klubu mladih. Tam bo režiserka Dušanka Gutman-Skofova udeležence seznanjala z gledališčem in njegovimi temeljnimi prvinami — z gledališko igro, sproščanjem in spodbujanjem otrokove ustvarjalnosti, sproščenim nastopom, obvladovanjem prostora, razvijanjem domišljije, čuta za opazovanje, čustvenim dojemanjem, bogatitvijo estetsko-etičnega občutenja, kolektivnega dela, odgovornosti in delovne discipline, bb
če se po Staigerju v baladi liri-čnost lahko povezuje samo z opisnostjo in refleksivnostjo, katere bi bile dramatske prvine, itd. (F. J. sicer piše o prepletanju dramskih, lirskih in epskih sestavin v baladah, s tem enači literarno zvrstnosf in vrstnost, ne ukvarja pa se z notranjim stilom Baladic — balad, ki ga zajema kot eno glavnih struktur notranja forma besedne umetnine, kar pa očita bralcem pesmi in njihovim avtorjem v nekem drugem odstavku); kakšno distanco do predmetnosti doseže pesnik z dolgim in težkim arhaičnim verzom.
O tem in drugih stvareh bi bilo dobro razmišljati, da bi bralec članka F. J. zvedel, do kakšne stopnje se spopadeta preteklost in sedanjost, »tradicionalna« in nova etika, katere so racionalne osnove za ta spopad (na iracionalnost pri Lainščku seveda ne pristajamo?); do kolikšne stopnje je prisotna razumskost (način znanstvenega besedila oštevilčenih opomb, nove jezikovne tvorbe, razumske metaforične tvorbe in svobodno asociiranje predmetnosti, izginjanje »tertiuma comaparationisa«, po Burgerju »evokativni ekvivalenti« itd.) in ali se pesnik ni usmeril v estetici-zem; koliko je avtor Baladic z »rastem (...) rastem« potencialno baladno katastrofo odpravil in mogoče doživel celo katarzo zunaj realnih osnov, kar lahko sklepamo tudi iz tvorjenke sa-tambiva (iz njenega sporočila in zvočnega vtisa satanbiva: satan-biva). Tak sklep dopušča asociativnost, ki jo v Baladicah Lahko najdemo.
Ker J. prikaz Baladic jemljem kot zgled za njegov prikaz »pomurske« literature, bi se še ustavil ob njegovi ugotovitvi, da La-inšČkova Luknja pomeni avtorjev »vzklik k novim razsežnostim«, ko so se dolgo časa slišali kriki groze itd. Zanima me, kaj F. J. pomeni »po dolgem času«. Ali Zajčevo napr. »spuščanje«, Kovičevo »zidanje«, Brvarjevo »doživljanje pesmi«, »tuširanje«, »zakaj potem rinete z glavo skozi zid« (pri Lainščku svet malih začetnic — po sesutju romantizma, tistega, ki je F. J. pri Raj-narju slabost) ne pomeni premagovanja groze in teme bivanja?
Tako bi F. J. bralcem objektivno sporočil, kaj je v Baladicah novo, kaj tradicionalno in jih s tem ovrednotil, ali so še balade ali pa so res le baladice — in kaj je vsebina tega pojma (nova lite-ramozvrstna oznaka ali skromnost strukturiranosti pesmi glede na notranjo in zunanjo formo, podobno kot je F. J. za Rajnarje-vo pesem uporabil slabšalno »pesmico«).
Itd.
Z vsem navedenim nimam namena polemizirati s F. J. Navedel sem le nekaj pomisli, ker sem kot bralec prepričan, da članek F. J. ne more biti ne pregled pomurskega kulturnega življenja in literature v letu 1985, ne ocena, ne analiza.
Članek F. J. pa je porodil aktualno vprašanje — kaj je cilj ustvarjalnosti (besedne umetnine): samo izpoved, samo ustvarjalni akt in s tem možnost herme-tizma, ali pa tudi sprejemanje besedne umetnine — branja.
»Tudi pri knjigi ni odločilen prvi vtis, temveč to, kakšen okus pusti v ustih.« (Adolf Spemann)
Matej Flisar
ŠTEFAN HAUKO: TRAVE, jajčna tempera.
Delavsko kulturno društvo Svoboda v Gorenju EIrad v Gornji Radgoni in občinska Zveza kulturnih organizacij iz te občine sta pred kratkim izdali osmo številko literarne publikacije Oči in srce. Čeprav nosi letnik 1985, njen izid sovpada s 14. območnim srečanjem pesnikovih pisateljev začetnikov, ki je bilo preteklo soboto v hotelu Radin v Radencih. Od šestnajstih avtorjev, kolikor se jih je odzvalo, jih je bilo tako v brošuri kot na srečanju predstavljenih devet, izbor njihovih prispevkov pa so opravili Milan Vincetič, Franci Just in Samo Simčič. Prvi je pod naslovom Iskalci prostorov med drugim zapisal: Demiurgična zagledanost v pranačelo jezika, ki se v pričujočih pesniških poskusih, govorim le poskusih, kajti le ma-lokje preseže tekst raven prvega zapisa, ki praviloma sloni na močnem emocionalnem vzgibu, je tisti odločujoči faktor umetniškega ustvarjanja, ki mladega pisca z nenavadno mikavnostjo praviloma zapelje v neizdelanost, prezado-voljnost, narcisoidnost ali kar je najhuje: vstran od besede.
Franci Just je »v letošnjem radgonskem plezanju na drevo žlahtnih sadov po nemirni lestvi, spleteni iz besed,« na kateri je marsikateremu spodrsnilo, zapisal, da sta do prvih vej uspešno priplezala Srečko Kalamar in Franc Rainer, tam pa »kakor, da sta izgubila orientacijo.«
Uradni del plezanja, o katerem priča 27 strani literarnih iskanj, podkrepljenih z likovnimi ilustracijami, je pri kraju. Morda ostajajo v obup upadla lica, morda jezen in preteč pogled, morda vnemami zamah z roko, morebiti tudi nekaj kvišku strmečih rok. Toda ko se roka krčevito oklepa prvih vej, drevo ve, da najžlahtnejši sadovi žare najvišje. Toda noče izdati šepeta svojih listov. Sredi krošnje mu moraš prisluhniti, se je poetično izrazil ocenjevalec Samo Simčič, pa predstavil udeležence 14. srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov. B. Bavčar
POČITNIŠKI LUTKOVNI ABONMA
Med zimskimi počitnicami ponuja Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota učencem nižjih razredov osnovnih šoi lutkovni abonma v Klubu mladih. Tam se bodo 28., 19. in 31. januarja ob 10. uri zvrstile lutkovne predstave Medved Pu, Piščanček Pik ter Kužek in muca se igrata. Pripravili so jih lutkarji šolskih kulturnih društev v Dokležovju, na osnovni šoli Edvard Kardelj in na Tišini. Lutkovni igrici Gospod petelin in Medved poglavar je spoznal... (v katerih nastopata lutkovni skupini osnovne šole Bogojina in soboške osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh),-pa bosta na sporedu 4. februarja, prav tako ob 10. uri v soboškem Klubu mladih, bb
Z dvorano naj upravlja tisti, ki jo bo vzdrževal
Nedavno šo se pri predsedniku izvršnega sveta občine Lendava zbrali predstavniki občine, Ina-Nafte Lendava, Integrala, tozd Naravno zdravilišče, krajevne skupnosti in vseh kulturnih dejavnosti. Razčistili naj bi vprašanje vzdrževanja in obnove objektov, kjer je dvorana Nafte, gostišče Rudar s kegljiščem, prodajalne in nekatere obrtne storitve. Objekt ni enovito vzdrževan in vsi prostori v njem niso povsem izkoriščeni. Je splošno družbeno premoženje, v upravljanju OO Zveze sindikata Ina-Nafte, ki je pred desetletjem en del brezplačno odstopila Integralu. Ta pa veliko kuhinjo in jedilnico s stranskimi prostori le občasno izkorišča, prav tako pa je v slabem stanju dvorana, ki bi jo bilo treba olepšati. Obe delovni organizaciji, skupščina občine in Kulturna skupnost, sta pred desetletjem vložili v obnovo precejšnja sredstva, zadnja leta pa razen manjših vzdrževalnih del ni bilo naložb.
V dvorani so se poleg kulturnih prireditev organizirale tudi sindikalne zabave, svatbe, razstave malih živali, krvodajalske akcije, itd. Čas je storil svoje, dvorana je izgubila sveži videz, vzdrževalna dela so vse zahtevnejša.
Čas je, da se dogovorijo, kako z dvorano in celotnim objektom v prihodnje. Ina-Nafta je pripravljena objekt vzdrževati, vendar bi želela upravljati s celotnim Objektom, ne le delno, saj so prostori v njem v soodvisnosti. Če zanje ni zainteresirana širša družbena skupnost, so pripravljeni objekt prevzeti tudi izključno v lastno uporabo. Predstavniki kulturnih dejavnosti so opozorili na neustrezno arhitekturno zasnovo same dvorane, ki je nikakor ne bo mogoče tako usposobiti, da bi povsem ustrezala normalnim zahtevam kulturnih dejavnosti. Dvakrat prenizek je namreč oder s celotno stropno konstrukcijo, neprimeren je način ogrevanja, ki je prehrupen in ga je med prireditvijo zato treba ugasniti. Tako že sredi programa gledalce pošteno zebe. Dozidave ali širitve pa niso mogoče, ker je bilo prodano zemljišče tik do( zidov dvorane z dvoriščem vred. Dolgoročno dvorana v nobenem primeru ne bo mogla ustrezati, kar pomeni, da bi bila vsaka večja vlaganja vanjo čista potrata denarja. Kulturni delavci zato predlagajo usmeritev vseh razpoložljivih moči in sredstev v postopno urejanje kulturnega doma na novi lokaciji (če bi se odločili za staro občinsko zgradbo sredi lendavskega parka, je pol doma takorekoč že zgrajenega). Dvorana Nafte bo seveda še nekaj časa namenjena tudi kulturnim prireditvam, vendar pa so bili vsi prisotni mnenja, da jo je treba le bolje vzdrževati. Zaenkrat so prvi dogovori taki, da se pripravi vse potrebno, da vsi objekti pridejo v ene roke: v lastništvo tistega, ki je pripravljen celoten objekt vzdrževati. To pa je delovna organizacija Ina-Nafta Lendava. Pri tem pa seveda ne gre pozabiti, da z dvorano upravlja Komisija za gospodarjenje z dvorano Nafte, v kateri so tudi predstavniki sovlagateljev.	R- S.
ODISEY ART - SKUPINA, KI OBETA
Kot veter, poln svežine, je avditorij soboškega Disco bara ošvrknila glasba, ki so jo minuli petek ponoči izvajali člani skupine Odisey Art iz Maribora. Zven širokega spektra glasbe šestčlanske skupine, obogatene s tremi vokalistkami, je dajal vtis nastopa profesionalnega ansambla. Matjaž Lah za klavirjem, Branko Kuhar za saksofonom, Boris Gabor pri basu, Srečko Bohinec s kitaro in Miran Celec za bobni so začeli nastop z lastnimi skladbami in dosegli vrhunec v drugem delu, ko je petčlansko glasbeno izvajanje obogatilo troje ženskih glasov in pevec Smiljan Kreže. Ob takšnem glasbenem sozvočju nismo imeli občutka, da imamo pred sabo novo skupino, ki deluje le pol leta, ampak
skupino, ki ima za sabo že precej dolgo glasbeno kariero. Tako dovršeno je bilo izvajanje in zlitje vseh sodelujočih. Proti koncu se je koncert prevesil v spontano sodelovanje plešočih z glasbeniki ob taktih prirejenih skladb Flore Purim, Davida Bowieja itd. Edina pomanjkljivost je bilo le neprimerno ozvočenje, saj bi ob boljši reprodukciji prišla še bolj do izraza posrečeno aranžirana glasba od jazza, funka do rocka.
Odisey Art je skupina, ki obeta, pa naj si še iščec glasbeno zvrst, ki ji najbolj leži;; Potrditev začrtane poti bo lahko dokazala že na Jazz festivalu v Novem Sadu.
Vojči Celec
kulturni koledar
ČETRTEK, 30. JANUARJA
MURSKA SOBOTA - V Ga- ' leriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 19. uri LITERARNI VEČER, ki ga v akciji REŠIMO MURO pripravljajo foto-grupa M, tednik Mladina in ekološka skupina pri občinski konferenci ZSMS Murska Sobota. Sodelovali bodo: čarovnik MILAN ČANAK, MARKO BRECELJ, MILAN JESIH, MIRAN KREČ, PETER MLAKAR, BLAŽ OGOREVC, ANDREJ ROZMAN, IVO VOLARIČ-FEO, DANE ZAJC in ZLATKO ZAJC. Torej slovenski pesniki v akciji, ki bo odmevala tudi v LENDAVI, kjer se bo literarni večer pričel že ob 17. uri.
razstave
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je še vedno odprta razstava DHLM (Danč, Haukb, Logar, Mesarič) — DESET LET POZNEJE.
LENDAVA - V Galeriji Lendava so še vedno na ogled gvaši lendavske Američanke Suzanne Kiraly-Moss, pripravljajo pa se tudi na otvoritev spominske sobe Zale Gyorgya.
LJUTOMER - V Galeriji Ante Trstenjak je predstavljena Dolenjska v slikah petih slikarjev: Jožeta Kotarja, Jožeta Kumra, Jožeta Mariniča, Marjana Maz-nika in Janka Orača.
RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin se z intarzijami predstavlja likovni ljubitelj Janez Bošnak iz Lendave. Na zloženki, ki je izšla ob sobotnem otvoritvenem ogledu in je na vpogled na razstavišču, je Franc Obal med drugimi zapisal: Intarzija kot okrasno vlaganje različnih materialov iz lesa, kovin, slonove kosti... v lesene površine pohištva in različnih umetnoobrtnih izdelkov, se je pojavila že v antiki in srednjem veku. Svoj razcvet je dosegla v renc-sanci, baroku in rokokoju, nato pa vse do konca XIX. stoletja zavzemala vidno mesto v razvoju umetnosti. Tovarniška izdelava pohištva in predmetov iz lesa v XX. stoletju je pomenila konec uporabe intarzije.
Danes ob silovitem izbruhu najrazličnejših tokov znotraj modeme likovne Umetnosti intarzija ponovno išče svojo potrditev predvsem v smislu dekoracije javnih prostorov ali pa celo kot samostojno umetniško delo v obliki slike.
V ta prizadevanja se s svojim delom vključuje tudi likovni ustvarjalec Janež Bošnak, ki se nam tokrat predstavlja s samostojno razstavo intarzij, ki so nastale od 1978. do 1984.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigami DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Milorad Pavič HAZARSKI BESEDNJAK (Pomurska založba). Dale Carnegie KAKO PREMAGAŠ ZASKRBLJENOST IN ZAČNEŠ ŽIVETI (Prosvjeta) in Ela Peroci-An-ka Peroci AJATUTAJA (Mladinska knjiga).
Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti obvešča obiskovalce, da bo v tednu, ko bomo Slovenci praznovali svoj kulturni praznik, to je od 3. do 8. februarja 1986, sprejemala izposojene knjige, katerih izposojevalni rok je že potekel, ne da bi zaračunavala zamudnino.
Na sam dan slovenskega kulturnega praznika, to je v soboto, 8. februarja 1986, pa knjižnični delavci vpisanim novim članom ne bodo zaračunavali vpisnine.
KINEMATOGRAFI
V soboškem KINU PARK bo 3. in 4. februatja ob 17. in 19. uri na sporedu ameriški film GOLI V SEDLU. To je drama iz časa porajanja hippijevskih skupin, gibanja flower-power in rock glasbe, s katero so se mladi odzvali na družbene dogodke in izpovedovali, kako jih doživljajo. Imenitni so v glavnih vlogah Jack Nicholson, Peter Fonda ter Dennis Hopper,
VESTNIK, 30. JANUARJA 1986
STRAN 5
V iskanju projekta Pomurje 200G(X)
Tisti, ki »meglarijo«
med
Med »pravila napredovanja k neučinkovitosti« sodijo: pravilo mila. Petrovo načelo. Parkinsonov zakon in pravilo dveh suknjičev. (Iz študije Ustvarjalno sodelovanje dr. Gabrijela Devetaka in dr. Matjaža Muleja)
Ko smo udeležencem naše četrte okrogle mize ponudili predpostavko, da je zaradi hitrih tehnoloških sprememb in razvoja tehnologije življenjski ciklus izdelka čedalje krajši, in tako stopnja rasti prodaje zelo hitro preide v zmanjševanje, ter povprašali o organiziranosti trženjske službe, smo že trčili ob problem vodenja.
VODENJE - PROFESIONALIZEM IN POLITIKA
Izzvali smo direktorja Radenske Ferija Horvata z domnevo, da je njihova delovna organizacija predvsem kadrovska organizacija, ki je torej zrasla bolj na kadrovskih kot na gospodarskih zakonitostih, hkrati pa želeli slišati, kako so trženjsko organizirani doma. »Da ne bo to izzvenelo kot samohvala, moram reči, da drži to v splošnem za vse organizacije in ne samo za našo. Vzemimo firme kot je Mura in druge, ki so res nekaj naredile — predvsem s kadri. Trdim, da so kadri najpomembnejši vir, pomembnejši kot denar. Marsikdo je imel denar, a ni kaj dosti naredil. Bistveno je torej: imeti kadre, skrbeti zanje, jih dodatno izobraževati in usposabljati. Ko postavljate vprašanje, kaj je vodenje organizacije: ali bolj profesionalizem ali bolj politika, ne bi rekel ali, ampak in, torej eno in drugo. Mislim, da mora biti tudi politika visoko strokovna in profesionalna, drugače ne more biti dobra in učinkovita. Vodenje oziroma delo na vodstvenih mestih je zelo zahtevna, intercisci-plinarna stroka, ker vključuje toliko raznega znanja, od gospodarskega, organizacijskega, tehničnega, tehnološkega do področja medsebojnih odnosov, kar večkrat manjka vodjem na vseh ravneh in kar je še zlasti pomembno v naših razmerah, in seveda vse znanje, ki ga je treba imeti o okolju, politiki in vsem drugem. Ob kadrih in znanju je potrebna primerna organiziranost, saj če tega ni, ne more biti rezultatov.« A so vaše trženjske službe organizirane kot gibljive skupine, sestavljene iz ekonomistov, pravnikov, tehnologov,
oblikovalcev in drugih, podrejene le vodstvu podjetja? »Verjetno je to za vsako dejavnost specifično glede na vrsto izdelkov, trg, panogo in tudi glede na zgodovinski vidik, kako so posamezne organizacije nastajale in se razvijale. Pri nas so te službe čim bolj koncentrirane, da jih ne drobimo, ker ob tej velikosti — smo srednje veliki — drobljenje kadrov ne bi bilo racionalno in ne bi dajalo takih učinkov kot jih daje sedaj. Glavno jedro je organizirano v okviru trženjskega sektorja, kar pa ne pomeni, da v posamezne trženjske projekte, ki so zelo široko zastavljeni — ali doma ali v tujini — ne bi vključevali ostalih kadrov; tako tistih, ki jih imamo v delovni organizaciji kot zunanjih — strokovnih, visoko specializiranih ustanov za trženje, vključno z raziskovalnimi ustanovami — saj brez tega delo ne more biti uspešno. Vsega namreč doma ni mogoče imeti, ker tudi ne bi bilo racionalno,« je sklenil Horvat.
(1. Pravilo mila: sodelavci nekoga več ne prenašajo; iztisnejo ga najlaže z napredovanjem na višji položaj v organizacijski piramidi; to se ponavlja, dokler človek ne pride prek zgornje meje svojih sposobnosti in nastopi Petrovo načelo.)
PREDNOSTI DECENTRALIZACIJE
»Pri nas je vse skupaj šlo v drugi smeri in smo drugače organizirani ravno zaradi specifičnosti,« je našemu omizju pojasnjeval direktor Mure Božo Kuharič. »Problem seveda usmerjam v konfekcijsko industrijo in ne v druge panoge. Kar zadeva konfekcijsko industrijo v Jugoslaviji, smo šli v povsem drug sistem organizacije kot recimo Varteks, Beko in drugi. Izhajali smo iz naslednjih izhodišč: če je prihodnost in racionalnost v specializaciji proizvodnje, potem je verjetno treba specializirati tudi vse spremljajoče službe. To pomeni, da smo spustili komercialne, kreatorske in tehnične službe na raven temeljnih organizacij, kjer obdelujemo posebne programe. Seveda pa se komercialna politika, propaganda in vse drugo, kar je generalno povezano s temi posli, dogovarja in oblikuje na ravni delovne organizacije. Modni tokovi, barve in vse drugo se usklajujejo pri oblikovanj'u novih kolekcij med temeljnimi organi
zacijami, kjer so soodvisne. Šli
smo torej v sistem decentralizacije teh služb in skozi nio k povečani odgovornosti teh služb do prodaje, kakovostne kolekcije, izvoza, dohodka in tako naprej.«
(2. Petrovo načelo: človek je napredoval predaleč, sedaj ne bo več, toda tudi za naloge, ki jih mora opraviti, ni več dovolj sposoben; rabi sodelavce, to napravi prostor za Parkinsonov zakon.)
VEČLETNA VZGOJA KADROV
»V delovni organizaciji imamo dve službi, ki bi se lahko ukvarjali s trženjem. To sta razvoj in komerciala. Poskušali smo imeti raziskovalce trga pri razvoju in jih zdaj poskušamo imeti pri komerciali, vendar nimamo dovolj sposobnih ljudi, ki bi lahko te posle opravljali. Naj to navežem na sozd INA, kjer večkrat iščemo usluge za to, da bi prišli do kakovostnih informacij o nekem izdelku po državi ali na posameznem območju; vendar imamo le podatke o svetovnih gibanjih, ki pa niso dovolj za kakovostno odločanje. Razvojno gledano so ti informacijski sistemi v INI daleč od tega, da bi bili dovolj za kakovostno, strokovno odločanje za naprej,« smo zvede-li od direktorja lendavske Nafte Jožeta Hajdinjaka, medtem ko je komercialni direktor v Gorenju Varstroj Anton Slavic ponovil nekatere že znane resnice o kadrovski politiki, glede organiziranosti v njihovi delovni organizaciji pa povedal: »Mi imamo na ravni delovne organizacije združeno samo tisto, kar ima skupen ali enak kanal oziroma način ponujanja in prodaje. Kar je pa specifično — na primer naložbena dela in del gradbenega programa — in terja drugačen pristop, smo pustili na ravni temeljnih organizacij in so se kadri v ta namen tudi specializirali.« Kako pa je s temi vprašanji v Gradbeništvu Pomurje, nas je zanimalo. Stanko Polanič: »Pri nas smo vse zadeve glede trženja združili pa enem mestu: v komercialnem sektorju. Tu smo v zadnjih letih naredili korak naprej v tem smislu, da smo v ta sektor postavili tiste najboljše posameznike, ki so bili prej neposredno v proizvodnji, in ti so začeli delati pri ponudbah. Gradbena ponudba je specifična ponudba. Tisti, ki pri njej dela, mora poznati teh-. nologijo, ki bo v tem objektu sta-
tanjšo kuverto in odstopom
la oziroma vanj prišla. Za primer naj povem, da je bila naša zadnja ponudba, ki smo jo pripravljali za Svetozarevo, neprimerno dražja od konkurence, vendar smo predlagali določene spremembe v načinu izvedbe objekta, ki so vlagatelju delno zmanjšali naložbeno vrednost oziroma pomenile določen prihranek. To je bil razlog za odldlitev vlagatelja, da nas je vključil v delo pred konkurenco. Sploh pa je gradbena ponudba skupek večih obdelav, saj moraš dobro poznati vlagatelja in zlasti njegove finančne sposobnosti. Po drugi strani pa mu moraš v tem smislu nuditi zapiranje finančne konstrukcije. Torej je nujno, da se v komercialni del gradbene ponudbe vključi finančnik. Ta trenutek za to imamo strokovnjake. Tudi zadnja dela, ki smo si jih pridobili, so izraz sposobnosti teh ljudi. Tretja novost, ki smo jo uvedli v komercialno sfero, je ta, da isti strokovnjak spremlja projekt od začetka do konca: je tisti, ki podpiše pogodbo in tisti, ki vlagatelju preda objekt. S tem smo tudi poostrili odgovornost do dela, vse ostalo je pa tako samo organizacija dela na samem projektu. Rabili bi neprimerno več kadrov kot jih tačas imamo. Je pa to dolgotrajen proces, da si vzgojiš dobre kadre. Pri nas bo za to potrebnih najmanj deset let,« je napovedal Polanič.
(3. Parkinsonov zakon: čim več sodelavcev imaš, tem večji šef si v lastnih in tujih očeh, vsak birokrat pa lahko za vsaj tri birokrate dela povzroči; ko jih je dovolj, je to delo navidezno in poleg tega ni vpogleda vanj, saj je šteto za ustvarjalno in se po klasičnih organizacijskih metodah, usmerjenih k obvladovanju rutinskega dela, ni dalo dobiti vpogled vanj. To vodi v pravilo dveh suknjičev.)
KOMUR NI DO DELA, LAHKO ŽIVOTARI?
Ali obstaja pri nas kriza vodenja? Ali bolj neposredno: ali izgube v delovnih organizacijah in hude razvojne krize, v katere padajo posamezne organizacije v posameznih panogah in grupacijah, lahko in smemo razlagati s krizo vodenja? Če v industrijsko razvitih in tržnih sistemih podjetje pride v izgubo, je prvi ukrep menjava vodilne skupine. Pa pri nas?
Božo Kuharič: »Pri nas že dalj časa opažamo krizo vodenja. Mislim, da moramo dati vodstvenim delavcem večje pristojnosti. Ne vem, zakaj se tega bojimo. Ob tem pozabljamo, da jim hkrati z večjimi pristojnostmi in pooblastili nalagamo večjo odgovornost: do vodenja, do poslovnih rezultatov, dohodka, varnosti kolektiva. Zunaj je celo razlika. Ni potrebno menjavati ljudi, ko pride podjetje v »rdeče« številke, ampak vodilni ljudje sami odstopijo. Ta model bi morali tudi mi »kopirati« tam, kjer je bilo vodenje nekakovostno, poslovne in razvojne odločitve nekakovostne in podobno. Upoštevati seveda moramo jugoslovanske posebnosti. To so težke razmere, v katere prihajajo nekatera podjetja zaradi nesorazmerij v cenah, blokiranih cen in tako'Niaprej.« Feri Horvat se je s povedanim strinjal, dodal pa še en vidik: »Če hočemo jasno ugotoviti odgovornost vodilnih in drugih za rezultate, moramo jasno razmejiti kaj je odvisno od notranjega dela v delovnih organizacijah in kaj od zunanjih vplivov. Prav zaradi tega, da bolj izostrimo to odgovornost in povečamo učinkovitost, se odločno zavzemam za močnejše delovanje trga in gospodarskih zakonitosti. Kajti, če imamo preveč administrativnih vplivov bodisi na področju cen bodisi z neposrednim poseganjem z raznimi omejitvenimi ukrepi, kot smo jih imeli v bližnji preteklosti v same poslovne aktivnosti, je odgovornost bolj zamegljena in se lahko vsak morda večkrat za napake izgovarja na zunanje vplive.«
Jože Hajdinjak: »K visoko-strokovnim kadrom bi dodal njihovo iniciativnost in inventivnost. Na primeru naše delovne organizacije lahko povem, da lahko ves kader, če mu pač ni preveč do dela, životari. Tisti, ki pa ima mnogo novih idej, je iniciativen, pa tudi lahko dela in ta odprtost pri nas obstaja. Vendar vse to ni povezano z nagrajevanjem. Določen kader zaseda določeno delovno mesto, in ko ugotovimo, da ni dal od sebe tistega, kar smo pričakovali, začnemo proceduro menjanja. Je ne bi razlagal, ker bi porabili preveč časa. Moramo najti sistem nagrajevanja. Mi ga zdaj iščemo. Kako osebno nagrajevati najprej stro
kovne kadre in potem vse ostale.
Doseči moramo, da se bo moralo tistemu, ki se ne bo dovolj angažiral, to dobro poznati v kuverti.« (4. pravilo dveh suknjičev: en suknjič imaš na sebi, drugega v omari v pisarni; ko prideš, preseliš onega iz omare na stol in greš, saj tako nimaš kaj delati; kdor te bo iskal, bo rekel, da najbrž nisi daleč, saj je suknjič tu. Enako služi na pol pojeden sendvič, očala na mizi ipd.)
BOLJ GOSTJE V PODJETJU KOT VODITELJI
Samoumevno smo Hajdinjaka vprašali: vi ste se recimo morali kar precej truditi, da vam je naposled le uspelo prodati opremo za rafinerijo Kitajcem. »To se pozna v poslovanju delovne organizacije, namreč v tem, da smo bili — večji del poslovodnega odbora — veliko odsotni, oziroma da smo bili bolj gostje v podjetju kot pa tisti, ki smo res vodili in ukrepali, ko je bilo potrebno. Mislim, da moramo zdaj imenovati skupino, ki bo naše obveznosti iz te pogodbe uresničila v naslednjih treh, štirih letih, da pa se moramo v vodstvenem sestavu zdaj posvetiti poslovanju, razvoju in vsemu, kar sodi zraven.« Kako daleč so pri oblikovanju sposobne, prodorne vodilne skupine v Gradbeništvu Pomurje? Stanko Polanič: »Gotovo vsak rabi ob sebi skupino sposobnih ljudi, če želi uspešno voditi delovno organizacijo. Brez tega je danes nemogoče. Pri nas smo v bistvu na novo začeli, ker smo vsa ključna delovna mesta zasedli z mladimi, novimi ljudmi, ki imajo dve, tri leta delovnih izkušenj. Sodim, da smo v tem času le nekaj naredili in da se je marsikateri od teh prekalil in lahko to delo več kot samostojno opravlja.«
Prihodnjič: Kakšna in kolikšna je po vašem mnenju stopnja povezanosti, kooperativnosti in združe-nosti pomurskega gospodarstva glede na zahteve tehnologije in trga v Sloveniji, Jugoslaviji in razvitem svetu? To vprašanje bomo obdelali v prvem delu, nato pa »štar-tali« z zapisom s pete specializirane okrogle mize z delovnim naslovom: humanizacija dela in življenjska kakovost.
BRANKO ŽUNEC
Dr. VANEK ŠIFTAR
Sezonski delavci iz Slovenije na Bel ju leta 1946 3
Sezonci so zapuščali delo sredi najpomembnejših poljedelskih del (žetev, mlačev, ročno okopavanje in redčenje sladkorne repe). Posamezne uprave so z raznimi administrativnimi ukrepi poskušale in zadrževale fluktuacijo, vendar ni bilo resnejših poskusov, da bi analizirali vzroke in z odpravo teh tudi vplivali na uspešnejše gospodarjenje.
Ko so palirji »nabirali« delovno silo, niso imeli nobenih kakovostnih kriterijev in tako je bilo med sezonci precej mladoletnikov in celo nekaj šoloobveznih otrok. Tudi socialna sestava (od pravih poljedelskih delavcev do otrok s čez 10-hektarskih posestev je bila nehomogena. Med tako pestro sestavo pa ni manjkalo tudi tipičnih delomrznežev. Kdo je delomrzneš, je težko napovedati. To se je predvsem pokazalo med Romi, ki so bili med sezonci številnejši. Ugotovila sva da so bili mnogi med njimi med boljšimi in najboljšimi delavci po delovnem učinku in disciplini. Med njimi je bila, sorazmerno z drugimi, tudi najmanjša fluktuacija. Nekaj teh primerov je nastalo tudi zaradi nestrpnosti med Slovenci iz Slovenije in Medžimurja; seveda ob skrajno zanemarjenem političnem delu med delavci in z njimi. Napetosti in izpade je uprava v najtežjih primerih reševala le s pomočjo milice. Zelo skaljeni odnosi so bili na upravah Brestovac, Zlatna greda in predvsem na upravi Mirkovac, kjer so se Medžimurci povsem oddvojili od Slovencev in so si celo ustanovili lastno kuhinjo. Ta sestava je otežko-čala, če že ni povsem onemogočala, oblikovanje delovnih skupin — desetin za določena dela, kar naj bi kot prevzeta novost vplivalo na večji učinek sezoncev. Ali je možno kaj spremeniti in kako, smo se spraševali. Velikokrat je bil odgovor vodilnih na upravi: tako je določila direkcija in to je treba le izvrševati. Taki odgovori so močno zaudarjali po nezanimanju in včasih so bili celo izraz odkritega nezadovoljstva z enim ali drugim ali tudi z nastalimi družbenopolitičnimi spremembami. Tam, kjer pa bi na upravi kot celoti hoteli kaj spremeniti, niso uspeli, vsaj v nekaterih primerih, ker so bili stalno zaposleni delavci nezadovoljni zaradi ukinjenih nekdanjih deputatov in niso iskali nobenih delovno-tovariških stikov s sezonci. Zasledili smo celo konkretne primere, da so ti pregovorili sezonce, da niso šli na nujno delo.
Na že skaljene medsebojne, tudi narodnostne odnose, so močno vplivali »logoraši«, ki so bili zbrani po vaseh zaradi izselitve in so do odhoda hodili na delo s sezonci ali celo živeli med njimi. Tako ni bil redek pogovor s katerim izmed njih, ki je z vso strupenostjo »mlatil« po naši oblasti: češ, »bogati so ostali doma, nas pa so pobrali z naših revnih domov.«
Presenečeni smo bili, da je bilo največ nezadovoljstva s palirji, njihovimi pomočniki in potrebnimi ter nepotrebnimi popisovalci opravljenega dela. Sezonci so bili nezadovoljni tudi z nekaterimi vodilnimi na upravah. Po vsem negativnem, kar je bilo že navedeno, nas je presenečalo, da je NOB pustil močnejše sledove, saj tako, kot je bilo, več ne more biti so nam dejali v posamezni delovni skupini na tej ali oni upravi. Šele za tem vprašanjem so se zvrstili drugi problemi, in to predvsem gospodarske narave.
Brigadirji in njihovi pomočniki se kbt nameščenci direkcije (tudi z redno nižjo mesečno plačo v mesecih, ko so doma nabirali
delovno silo) niso bistveno spremenili; kvečjemu so zaradi povojnih razmer želeli v čim krajšem času čim več nagrabiti. Srečali smo sicer redke izjeme. Na žalost v mesecih zbiranja sezoncev v Prekmurju nismo uspeli zamenjati neustreznih brigadirjev. Pri starih so vztrajale posamezne uprave, novih, ki bi jih sprejela prosta delovna sila, namenjena na sezonsko delo, pa nismo imeli. Tako je nastala nekakšna pat pozicija.
Med obiskom na posameznih upravah smo bili priče pestrim odnosom, Najočitnejša je bila odtujenost palirjev od lastnih delavcev, v precejšnji meri tudi zaradi strahu pred njimi. V takih primerih so se brigadirji zatekali k administrativnim ukrepom posameznih uprav. Na nekaterih upravah (Brestovac, Meče, Širine) so bili palirji nesposobni za organiziranje dela in vodenje potrebnih tekočih evidenc o učinkih opravljenega akordnega dela. Poleg nesposobnih palirjev smo se'srečali tudi s takimi, ki svojih nalog niso mogli zadovoljivo opravljati zaradi pogoste pijanosti (Jasenovac, Kozjak). Taki palirji so še globlje bredli v močvirje nepoštenosti ali celo kriminala. Nekateri med njimi so bili povezani z okoliškimi preprodajalci — črnoborzijanci in jim dovoljevali, da so se vozili pred stanovanja sezoncev in tam prodajali vino, druge pijače in sadje. Ker nekateri delavci niso mogli plačati zapitka, jih je kreditiral palir s pribitkom svojega »zaslužka«. Nekaj palirjev je za sezonce vzdrževalo kar celo trgovino. Tako je palir na upravi Podunavlje sezoncem prodajal: žganje (pol del — 10 din) in vino (l liter — 40 dinarjev), prodal pa ga je čez 1000 litrov. Tako trgovina je uspevala, kjer se direkcija, še bolj pa uprava, ni zanimala za organizirano oskrbovanje sezoncev.
S palirji so bile povezane tudi pogoste pritožbe zaradi hrane. S pogodbo je bilo določeno, da palirji organizirajo prehrano za sezonce. Večina kuhinj je bila improvizirana, odprta, in to kar na dvoriščih. V kuhinjah so imele prednost pri zaposlitvi legalne in tudi nelegalne ž.ene palirjev ali njihove sorodnice. Oskrbovanje kuhinje je bila največkrat naloga palirjev; češ, naj poiščejo, kje je ceneje in boljše. Večkrat so obšli uprave, ki so jim dale nekatere svoje prehrambene izdelke. Predvidena je bila komisijska kontrola palirjevega poslovanja v zvezi s kuhinjo, toda največkrat je bilo to samo na papirju ali pa delavci niti niso vedeli za to pravico. Nekaj podobnega je bilo tudi v zvezi z delavskimi zaupniki. Ob našem obisku smo nekatere komisije oživili, ko smo odkrivali velike nepravilnosti v poslovanju kuhinje. Po vsem tem je bilo skoraj na vseh upravah ugotovljeno, da so imeli palirji z najožjimi »sodelavci« iz kuhinje ob njej zasebno gospodarstvo. S kolektivno pogodbo je bilo določeno, da se s kuhinjskimi odpadki redijo svinje, ki so last vseh delavcev in namenjene za priboljšek njihovi hrani. Toda na posameznih upravah (Brestovac, Kozjak, Podunavlje, So-kolovac in Zeleno polje) so redili svinje za palirje in njegove. Tako smo celo ugotovili, da je palir zase na enkrat redil kar pet svinj. Pridobljeno mast in meso so redno pošiljali domov, kjer je živil primanjkovalo ali so bila celo na določena nakazila. Upravniki so bili marsikje strpni db take kršitve kolektivne pogodbe. Nismo ugotovili, če je bilo to tudi zaradi kakih materialnih koristi. Delavci so zatrjevali, daje bila njihova hrana slabša in količinsko manj
ša zaradi gojitve svinj. Na poslabšanje hrane so vplivale tudi tatvine moke, mesa in masti, kar so si prisvajale kuharice; ponekod celo z vednostjo palirjev. Ukradeno so v glavnem pošiljale domov. V prehrani je bil hud problem zaradi slabega kruha, tega so si shranjevali kar pod zglavjem ali med slamo, na kateri so spali; saj nikjer v stanovanjskih prostorih nismo videli omar in koliko toliko solidnih postelj.
Kljub pomanjkljivemu, skoraj nobenemu političnovzgojnemu delu, so bile vse glasnejše zahteve delavcev, naj se zamenjajo diskreditirani palirji, nove pa si bodo volili sami, kar se je tudi zgodilo na Širinah. Uprava te spremembe ni priznala. Junija 1946 je na sestanku predstavnikov sindikalnih organizacij Belja (bilo je tudi nekaj sezoncev) le sindikalni funkcionar z uprave Meče zahteval, da je treba rešiti vprašanje palirjev, ki so v bistvu stari »ka-paraši.« Predlog so sprejeli s sklepom, naj taka vprašanja rešuje sindikat. Ta pa tudi nič ni ukrepal. Poseben problem so bila stanovanja sezoncev in njih oprema. Skrajno slabo je bilo na nekaterih upravah (Jasenovac, Mirkovac, Podunavlje). Sezonci so spali in v prostem času ponekod celo živeli v prostorih, ki so bili še do nedavna hlevi za drobnico ali rogato živino. Nikjer nismo.našli, da bi sezonci spali na količkaj solidnih in z najnujnejšim perilom pogrnjenih posteljah. Večina jih je spala na slami, nastlani po betonskih ali zbutanih tleh, in v mnogih primerih kar mešano moški in ženske. Perilo in obleke so imeli v svojih kovčkih oz. na žebljih po stenah.
Vode je bilo preveč in premalo. Na zamočvirjenih upravah so bili veliki problemi insekti in bilo je nekaj primerov, da je eden izmed sezoncev celo noč dežural ob ognju, ha katerega je nalagal gnoj ali mokro slamo, in to pri vhodu v spalnico. S takim zadim-Ijenjem prostora so preganjali komarje. Premalo pa je bilo dobre pitne vode. V veliki vročini, ob žetvi in mlačvi, so nekateri delavci spili tudi 8 in več litrov skoraj povsem neužitne vode. Posledice so bile skoraj porazne. Ob obisku smo predlagali upravam, naj bi spražili ječmen in zmletega uporabili za kuhanje neke vrste črne kave.
Te razmere so se nujno odražale v zdravstvenem stanju sezoncev. Direkcija Belje v začetku ni imela organizirane lastne zdravstvene službe za zaposlene in tako so tudi sezonci hodili k zdravniku v oddaljenejše kraje. Med delavci je močno razsajala dizenterija (griža). Ob našem obisku na upravi Zlatna greda je bilo kar 46 bolnih in 6 v bolnici. Z uprave Jesenovac jih je bilo v bolnici kar 29. K zdravniku so ponekod odhajali množično, vendar je bil le-ta zelo strog pri priznavanju bolniškega staleža. Težko je bilo pritrditi zdravniku, kakor tudi delavcem. Nismo vedeli, kdo ima prav
Na nobeni upravi tudi ni bilo količkaj sodobno urejenih sanitarij, še manj pa kakršnih koli kopalnic. Tu in tam je samevala kakšna skrajno primitivna prha. Delavci so se kopali v bližnjih vodah oz. se umivali v škafih, ki so jih sezonke prinesle z doma za pranje perila sebi in svojim.
STRAN 6
VESTNIK, 30. JANUARJA 1986
kmetijska panorama
TUDI POLITIKA (SE) SILI V HRANO, MENI GUSTI GROF
VERA V KMETIJSTVO JE HKRATI GLOBOKO RAZOČARANJE
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
SAJENJE SADNEGA DREVJA
Na eni zadnjih sej izvršilnega odbora slovenske gospodarske zbornice je Gusti Grof, predsednik kolektivnega poslovodnega odbora v sozdu ABC Pomurka, ki združuje 38 delovnih in 137 temeljnih organizacij združenega dela od Lendave do Kranjske Gore, takole na glas razmišljal: »Več kot 20 let delam v kmetijstvu, pa stvari čedalje manj razumem! Kmetijci so v vlogi prosilcev — za koga in zakaj? Pravijo, da kmetje dobro živijo, jaz pa trdim, da to ni res: če bi bilo to res, potem se sprašujem, zakaj noče nihče iz pisarn, kjer nima kaj početi?« Nam pa je v daljšem pogovoru — da je do njega sploh prišlo je največ »kriva« naša nadaljevanka V iskanju projekta Pomurje 2000 — potožil, da se je zlasti med kmetijskimi strokovnjaki, zavoljo mačehovskega odnosa do kmetijstva oziroma predznaka manjrazvito-sti, ki se mu vztrajno prileplja, ugnezdilo veliko črnogledosti in globokega razočaranja, češ: nič se ne da narediti.
Pogovor smo pripravljali pod vtisom (težo!) 40—letnice agrarne reforme (»zemljo tistemu, ki jo obdeluje«), čedalje glasnejših protestov zoper zemljiški maksimum (»pri nas je imel zemljiški maksimum nalogo opraviti politično podružbljanje kmetov, kar pomeni vzpostavitev takšnih ekonomskih odnosov na vasi, ki bodo zagotavljali nemoteno izvajanje politične oblasti države in partije« — dr. Dragan Veseli-nov) in vsakovrstnih očitkov, ki letijo na rovaš kmetijske politike v sestavljeni organizaciji ABC Pomurka s sedežem v Murski Soboti.
V kolikšni meri je vaš sozdovski gospodarski sistem ali odprt ali zaprt (regionalno, republiško) gospodarski sistem?
Organizacijsko smo prisotni v 18 slovenskih občinah. V Pomurju je predvsem proizvodni del sozda (kmetijstvo, prehrambena industrija, del trgovine), drugje pa imamo — vse do Jesenic oziroma Kranjske Gore — trgovske, gostinske in turistične organizacije. Dokaj tesno sodelujemo z večjimi gospodarskimi sistemi v Sloveniji pri snovanju skupne razvojne kmetijske politike. Pri blagovnih tokovih in plasmaju našega blaga imamo aktivne stike z Mercatorjem, Emono, Tirno in drugimi, pri čemer je nekaj konkurenčnih teženj, ki so zdrave, saj se ne moremo samo dogovarjati. Naš sozd ima predstavništva na Reki, v Splitu, Sarajevu, Beogradu, Skopju in drugje po Jugoslaviji. Naša usmeritev je tudi obala, kajti za sozd je Slovenija premajhna ob dejstvu, da se drugje v naši republiki tudi razvija kmetijstvo.pa seveda izvoz. V Splitu gradimo zdaj večje hla-dilniško-skladiščne zmogljivosti z razdeljevalnim centrom, od koder bomo oskrbovali otoke — zlasti na Hvaru smo že močno prisotni; tesno smo povezani s turističnimi organizacijami. V Dalmaciji nas imajo za zelo dobre partnerje. Predvsem v Vojvodini dobro sodelujemo z nekaterimi gospodarskimi sistemi, najbolj s Sirmiumom iz Sremske Mitroviče v blagovnih tokovih in skupnih vlaganjih. Pomurci šmo recimo v Sremski Mitroviči in Baču vlagali v osuševanje. Če smo v Pomurju združili kmetijstvo v eni organizaciji, to ni zaprtost, ampak strnjanje sil pomurskega kmetijstva zaradi enotnejšega razvoja in enotnejšega na-
V Pomurju, kjer so edini v državi v letu 1985 obnovili stalež živine, kaže, da bodo tudi tam poslej številni hlevi prazni.
V soboški Mesni industriji odkupujejo od 1. januarja letos živino po višjih cenah. Še preden so dvignili odkupne cene živine, so poslali Zveznemu komiteju za trg in cene zahtevo za zvišanje prodajnih cen mesa. Z zahtevo po višjih cenah niso uspeli, tako so zdaj v položaju, da znižajo cene'živini ali do aprila, v tem času namreč ne bodo smeli podražiti triesa, »naberejo« 700 milijonov izgube.
Težave so tudi v tem, da po
stopa do ostale Slovenije v borbi za še vedno manj vredno kmetijstvo in proti tej načelni politiki o prednostih, ki da jih kmetijstvo ima. Zadnje čase se tudi dogovarjamo s Tirno iz Maribora, da bi v severovzhodni Sloveniji izoblikovali enotna stališča do razvojnih vprašanj kmetijstva.
So torej programi in skupni cilji v sozdu ABC Pomurka dovolj domišljeni ali pa je sozd bolj »sestavljenka«, »zlepljenka«?
Mogoče bom drugače povedal kot bi naše članice, ker sem pač predsednik tega sozda. Na ravni sozda imamo skupno razvojno politiko. To pomeni, da se dogovarjamo o glavnih smereh razvoja in zanje združujemo sredstva.
Gusti Grof: »Nekatere pobude za alternativne programe bomo temeljito proučili.«
Pri tem je dosežen določen napredek, čeprav še nismo povsem zadovoljni. Pri nas so skupne funkcije razvoj, izvoz in uvoz, finančno poslovanje in interna banka ter komercialen nastop pri prodaji in nabavi obnovitvenih materialov. Brez teh funkcij tudi sozda ni. Vsi nimajo tako. Res pa je, da je sozd v zakonu o združenem delu zelo ohlapno opredeljen in to ni ravno v prid gospodarnemu obnašanju, ker nimamo v rokah sredstev — razen dobre volje za dogovor — da bi lahko nekoga prisilili, da se drži skupnih razvojnih programov. Potrebno je veliko sporazumevanja in dogovarjanja. Težko bi dejal, da smo »zlepljenka«, kajti dejstvo je, da združujemo sredstva za razvoj, za skupno gospodarsko propagando, štipendije, za tako imenovano solidarnost za pokrivanje regresov za prehrano za tiste organizacije, ki'so v izgubi in združujemo še rezervna sredstva za pokrivanje izgub.
Omenili ste zakon o združenem delu. Ali morda zakonsko ne dovolj opredeljen položaj sozda ne-povzroča pretiranega normativiz-ma v obliki poplave samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov?
Gotovo. Akt v sozdu velja le, če so vsi soglasni; in to vse temeljne organizacije, ki jih imamo kar 137. To je dolg postopek usklajevanja. »Prepričati« moramo direktorje, delavske svete in druge. Mine leto ali celo dve, da se lahko dogovorimo o določenih zadevah.
Izkušnje kažejo, da se v nekaterih sestavljenih organizacijah po Sloveniji in Jugoslaviji za združevalnimi težnjami skrivajo tudi mo-nopolisitčne težnje po zaokroževanju. Hočejo doseči poseben položaj na trgu in posebne možnosti za pridobivanje dohodka. Kaj pa pri vas?
Bodo mesarji spet pisali sanacijske programe?
danji ceni govejih pitancev ne splača privezovati za pitanje. Reja goveda v Pomurju je pred največjo krizo v zadnjih letih. Rejci so se namreč začeli iz reje klavne
starih cenah živine rejci nočejo prodajati. Obstaja pa tudi nevarnost prodaje živine na druga območja. Drugod, predvsem na Hrvaškem in v Srbiji, so zaradi neugodnih cen v letu 1985 veliko živine poklali. Zdaj pa klavnice z drugih območij zaradi pomanjkanja živine tam, kjer so rejci stalež živine uspeli zadržati v nezmanjšanem obsegu, živino preplačujejo. Tako v Pomurju z višjimi cenami povzročajo težave .akupovalci Emone in s sosednje Hrvaške. Klavnice oziroma mesne industrije v velikih potrošniških centrih imajo za pokrivanje razlik oziroma izgub zara-
Zaenkrat je pri nas, kjer proizvajamo hrano, težko govoriti o monopolizmu. Pravim, zaenkrat, kajti doslej smo kmetijsko panogo imeli samo za preskrbovalno in ne za tržno, ki se mora boriti za položaj na tržišču. Spet je tukaj politika, ki se sili v hrano. Glejte! Do leta 1983, se spomnite, kakšna gonja je bila za prednost kmetijstva, za nujnost pridelovanja, z ne vem kakšnimi administrativnimi ukrepi, s pritiski na nas, da moramo prodajati samo v Sloveniji in ne v drugih republikah. Zdaj so se razmere spremenile. Proizvodnja je toliko porasla ali pa je poraba padla in je odnos drugačen. Zdaj smo ostali sami. Do kmetijstva se ne obnašamo kot do panoge, ki mora ustvarjati dohodek, ampak kot do panoge, ki mora proizvajati hrano, da bo nekdo sit. Zato je težko" govoriti o monopolističnih težnjah. Morda je nekaj tega pri pomurskem zaokroževanju kmetijstva, vendar ne v slabem smislu.
Dejstvo pa je, da postaja hrana eden od strateških razvojnih elementov.
Ponovil bi: če kje imamo prednosti — ali Jugoslavija ali Slovenija ali Pomurje — jih imamo v proizvodnji hrane. Poleg znanja seveda, ki bi ga morali prodajati. Kmetijstvu je treba dati pravo mesto v celotni filozofiji razmišljanja ljudi. Tako bomo veliko prej dosegli določene učinke v razvoju kot pa v — osebno gledano, in ker sem kmetijec — nekaterih drugih panogah, ki jim zdaj dajemo prednost v Sloveniji-
V kolikšni meri je doslej sozd ABC Pomurka pokazal svoje dobre in slabe strani pri pospeševanju izvoza, samoupravni koncentraciji kapitala, v naložbeni politiki?
Leta 1981 oziroma 1982, ko se je kot širši družbeni interes strahovito poudarjal izvoz — a tudi zaradi lastnih potreb — smo izvoz postavili na prvo mesto.
Združevali smo posebna sredstva za ta namen. Vse delovne organizacije, članice sozda, so celo na referendumih sprejele samoupravne sporazume, po katerih so iz dohodka izdvajale del sredstev za spodbujanje tistih, ki so izvažali. Mislim, da so tako imeli sprejeto le trije sozdi: mi, Emona in Iskra. Morda je širši javnosti malo znano, da se je takrat pokazala velika pripadnost sozdu, saj so recimo ta sredstva združevale tudi trgovske organizacije na Jesenicah, participirala pa jih je Mesna industrija, ki izvaža. Tisti trgovec bi prav lahko rekel: kaj me feriga neki pomurski mesar! Seveda pa so pridobljene devize trgovci lahko uporabljali za po-trošni material, čeprav je večji del deviz šel za uvoz obnovitvenih materialov. Izvoz tudi zdaj pospešujemo, saj je skupna funkcija sozda.. Mi smo v Pomurju pravzparav največji fizični izvoznik blaga, našega domačega blaga; če seveda odračunamo Murine dodelavne posle, ker je sicer veliko večji izvoznik. Našega izvoza je letno za 16 milijonov dolarjev, veliko več kot v Radenski, Planiki in drugje. V štirih letih smo izvoz povečali trikratno: od 5 na 16 milijonov dolarjev. Je pa res, da je naš izvoz enostransko naravnan — samo na meso in mesne izdelke — kjer pa je konkurenca v svetu največja.
di preplačane živine sredstva raznih skladov za intervencije v proizvodnjo hrane. Iz teh skladov pokrivajo izgube le svojim klavnicam. Soboška klavnica intervencij iz skladov velikih potrošniških centrov ni deležna, čeprav z velikimi količinami oskrbuje več potrošniških centrov.
Za izgube, ki nastajajo pri prodaji na drugih območjih, pa ne morejo želeti, da bi denar zbirali občani Murske Sobote. Da bi bile težave še večje, v Pomurju zadnji čas beležijo veliko prodajo telet na druga območja. Kupci, od tam ponujajo višje cene, kar pomeni, da Se teleta kmetu pri se-
Večkrat smo lahko slišali pripombe, češ da v vašem sozdu, predvsem pa posameznih članicah — vzemiva KZ Panonko — niste kaj dosti ogreti za t.i. alternativne programe. V eni od študij Zavod za ekonomiko in urbanizem govori o vzreji rac in gosi, ovčereji in podobnih programih. Kakšni so vaši argumenti za in proti?
Večkrat smo bili v položaju, da smo morali pospešeno razvijati tisto, kar nam je — glede na razmere v slovenskem in jugoslovanskem kmetijstvu — dalo največje učinke. Ne trdim, da nam globalna slovenska politika ni marsičesa vsilila. Mislim, da bi bila velika iluzija, če bi v nekem preteklem obdobju temu tako daleč nasrotovali oziroma se upirali, da vsiljenega ne bi sprejeli. (Prostorska stiska ne dovoljuje, da bi se razpisali o vzročno-po-sledičnih problemih na relaciji koruza-sladkorria pesa oziroma farma prašičev v Nemščaku-slad-korna tovarna v Ormožu, o čemer je obširneje govoril Gusti Grof. Vsekakor pa si bomo njegove razčlenitve arhivirali in se k njim še vrnili.) Ob osnovni usmeritvi so ti alternativni programi — pa ne vem, če ravno ti, o katerih govorite — sprejemljivi. Je pa to semenarstvo. Postali smo znana semenarska hiša v Jugoslaviji s pridelovanjem travnih in drugih semen. Ustrezna je predvsem za Goričko in Štajersko, da se izkoristi manj vredna zemlja na hribovitih ombočjih. Izrazit primer je Hodoš. Semenarstvo moramo razvijati tako pri kmetih kot v družbenem sektorju, po konceptu, ki ga nameravamo uveljavljati, in o tem pripravljamo nalogo. Imamo kooperacijo z Nizozemci, kjer je alternativni program pridelave čebuljnic za tulipane, gladiole, razvit pri večjem številu kmetov. Podobno velja za pridelavo sadnih sadik, ki jih izvažamo v Avstrijo in Nemčijo. Ob tem pa se postavlja vprašanje, če so lahko taki alternativni programi — ker vse kar proizvajamo, mora ustvariti dohodek — toliko atraktivni, da pritegnejo ljudi. Morajo biti vzporedna in ne osnovna dejavnost. Pred desetimi leti smo imeli pri Agromerkurju pripravljen program reje rac, ki bi jih imeli v gramoznih jamah. Vendar se je veterinarska inšpekcija uprla. So rekli: ne rac in gosi, ker onesnažujejo gramoznice, to pride v podtalnico in ogroža pitno vodo.
»Naša osnovna opredelitev ostaja živinoreja (govedoreja, prašičereja) z domačo krmo, pridobivanje mleka in temu podrejeno poljedelstvo. Slovenija nam ponuja — vendar to ni prišlo v dokumente, ker smo se uprli, še vedno pa je v zavesti — da bi morali postati specializirani poljedelci. Mi v to nismo pristali — iz več razlogov, predvsem zaradi agrarne prenaseljenosti,« je v pogovoru opozoril Gusti Grof in dodal: »To pa kar zapišite: mi smo prvi iz Jugoslavije začeli izvažati plemenske telice na območje Evropske gospodarske skupnosti — v Italijo. Tisti, ki pozna, kako je v EGS z zaščito proizvodnje in agrarnim protekcionizmom, bo znal ceniti, kaj to pomeni. Te plemenske telice vzredijo naši kmetje in tu je vidno delo naših agronomov, veterinarjev, selekcionistov, pospeševalne službe in drugih.«
BRANKOŽUNEC
živine usmerjati v rejo krav molznic, ker se jim računica tako bolje izide.
Rejci pa ne morejo čakati pomoči od mesarjev v obliki višjih cen, saj prodajne cene mesa, ki jih določa zvezna administracija, ne omogočajo, da bi mesarji živino plačevali po višjih cenah oziroma morajo ob sedanjih cenah takoj začeti pisati sanacijske programe.
Boris Hegeduš
PRIPRAVA SADILNIH JAM
Vidimo, da nam dobro poznavanje podlag omogoči, da pravilno izberemo razdaljo sajenja. Sadilne jame izkopljemo približno 3 do 4 tedne pred sajenjem. Priporočljivo je, da pošljemo zemljo še pred izkopom jam v analizo (Kmetijski inštitut Slovenije, kmetijski za-, vodi), ker bodo le tako dobili natančne podatke o količini gnojil, potrebnih za založno gnojenje. Vzamemo prvega na globini 0 do 20 cm, drugega na globini 20 do 40 cm. Vzorce vzamemo na več različnih mestih parcele, zmešamo med seboj tiste, ki so bili vzeti iz zgornjega sloja, in tiste, ki so bili vzeti iz spodnjega sloja zemlje. Iz obeh kupov vzamemo približno 1/2 kg vzorca, ga damo v vrečko ter napišemo etiketo z oznako globine odvzema vzorca, imenom parcele in natančnim naslovom pošiljatelja vzorca.
Zakaj založno gnojimo? Sadna rastlina je večletna rastlina, ki raste na istem mestu nekaj desetletij. Največ korenin razvije v globini 10 do 60 cm. Ker fosfor (P) ip kalij (K), ki sta zelo pomembni hranili, zelo počasi (nekaj cm na leto) prodirata v globino, ju že ob saditvi potrosimo »na zalogo« v globini 10 do 60 cm. Z dušikom (N) ne gnojimo na zalogo, ker bi se nam hitro izpral. Raje ga dodajmo vsako leto sproti, ker zelo hitro prodre do korenin.
Ko kopljemo sadilno jamo, damo zgornji sloj zemlje (živi-co) posebej. Ostali zemlji primešamo rudninska gnojila. Na sadilno jamo damo približno 1 kg NPK gnojila 0:20:20 oz. toliko, kolikor pokaže analiza zemlje. 1/3 gnojila potresemo po dnu jame, 2/3 pa zmešamo s pripravljenim kupom zemlje. Pest gnojila prihranimo za gnojenje ob sajenju. Živici lahko primešamo šoto v razmerju I del šote, 3 deli živice. Šoto moramo dobro navlažiti.
Jamo 3 tedne pred sajenjem zasujemo. Preden začnemo zasipavati, damo v jamo koš iz pocinkane žične mreže (10 do 13-milimetrski premeri odprtin), ki za nekaj let uspešno zavaruje korenine pred voluharjem. Rob koša mora gledati 5 do 10 cm iz zemlje. Če ne moremo dobiti ustrezne mreže, lahko vzamemo plastične mrežaste vreče, ki jih uporabljamo za prenašanje npr. krompirja, paprike ali čebule.
Ko smo dali koš ali vrečo v jahto, zabijemo kol in zasujemo. Kol moramo pred tem impregnirati. Pomočimo ga v raztopino modre galice, karboli-neja ali pa ga obžgemo v spodnjem delu, ki bo v zemlji. Vse to opravimo tri tedne pred saditvijo.
ČAS SAJENJA
Sadimo lahko jeseni ali spomladi. Boljše je jesensko saje
PO POZEBI NISO OSTALI SAMI
132 milijonov za vinograde
Lanska pozeba v mesecu januarju in februarju je hudo prizadela vinogradnike v vinorodnem okolišu Lendavske gorice, saj je zaradi te naravne nesreče propadlo več kot milijon 500 tisoč trt. Na nekaterih legah so bili namreč vinogradi povsem uničeni, na drugih pa delno. Škoda je ogromna tako zaradi izdatkov za obnovo, kakor tudi zavoljo pričakovanega pridelka, ki ga ob lanski trgatvi seveda ni bilo. Ugotovili so, da so v vinogradih zaradi lanske pozebe pridelali le tretjino grozdja v primerjavi z leti prej. Skupna škoda znaša kar 948 milijonov dinarjev, to pa je znesek, ki ga ni mogoče zbrati tako kmalu. Posledice lanske pozebe bodo vinogradniki čutili več let. Prizadeti v nesreči niso ostali sami! Iz republiškega sklada za odpravo naravnih nesreč je za lendavsko območje odobrenih 132 milijonov 760 tisoč dinarjev, od katerih je 55 milijonov dinarjev že nakazanih. Sredstva bodo lahko koristili družbeni sektor in zasebni vinogradniki, in sicer za obnovo in ureditev poškodovanih nasadov ter za nakup reprodukcijskega materiala za poškodovane nasade ( mineralna gnojila in zaščitna sredstva). Solidarnostna sredstva bodo (v zasebnem vinogradništvu) porabili predvsem za regresiranje obresti za kratkoročna posojila za nakup trsov, gnojil in zaščitnih sredstev. Tam, kjer so vinogradi močno prizadeti, pa jih bo treba na novo zasaditi. Družbeni sektor bo to storil na površini 7 hektarjev, zasebniki pa na 55 hektarjih. Dodamo naj še, da bodo lahko prizadeti vinogradniki zahtevali znižanje davčnih obveznosti za lansko, letošnje in prihodnje leto.	g g
Turnišče: nene pujskov
Tudi minuli četrtek, 23. januarja, je bilo na sejmu le malo pujskov. Prodajalci so jih ponujali 11 in so tudi vse prodali. Cena se je gibala med 17.000 in 20.000 dinarji za par.
nje, ker rastlini omogoči, da se korenine čez zimo dobro zasidrajo v zemlji. Tako so spomladi takoj sposobne črpati hranila iz zemlje, kar vpliva na boljšo rast. Takoj ko zemlja začne zmrzovati, ne sadimo več. V krajih z ostrimi zimami raje sadimo spomladi. Ponavadi je to konec marca, ko je zemlja že povsem odmrznjena. Jamo pa je kljub temu priporočljivo pripraviti že v jeseni.
SAJENJE
Pred saditvijo pregledamo korenine na sadiki. Vse poškodovane odrežemo do zdravega dela. Koreninski sistem pomočimo v raztopino vode, zemlje in hlevskega gnoja. Tej raztopini dodamo fungicid 0,3 % or-thocid (captan) ali 0,15% pre-vicur N.
Že zasuto jamo nekoliko odkopljemo, napravimo v sredini jame majhen stožec in korenine lepo razporedimo. Zasujemo jih z živico, ki je brez dodatkov gnojil (sadiko nekoliko stresemo in zemljo pritisnemo ob korenine). Nikoli ne smemo neposredna na korenine nasuti rudninsko gnojilo ali hlevski gnoj. Ko so korenine dobro prekrite s plastjo zemlje, potresemo malo rudninskega gnojila (za pest) in dodamo hlevski gnoj. Čez to nasujemo še plast zemlje in zalijemo. Hlevski gnoj pozimi varuje korenine pred nizkimi temperaturami, spomladi pa so hranilne snovi iz hlevskega gnoja takoj na voljo koreninam zasajenega drevesa. čez hlevski gnoj nasujemo še plast zemlje, ki preprečuje izhlapevanje dušika.
Sadiko posadimo tako globoko, kot je bila posajena' v drevesnici. To lahko vidimo po barvi nad— in podzemnega dela podlage. Pregloboko posajeno drevo bo veliko slabše rast-lo.
Sadiko rahlo privežemo ob kol. Kol naj bo na severni strani debla, če neprenehoma pihajo mrzli severni vetrovi, na južni strani pa zlasti pri tistih sadnih vrstah (marelice), ki ne prenesejo velikih zimskih kolebanj temperatur (podnevi samo močno segreje debo, ponoči pa zmrzuje). Jeseni posajeno drevo obrežemo šele spomladi, spomladi posajeno pa obrežemo takoj ob saditvi. Drevesa moramo zaščititi pred divjadjo s koruznico, količki in mrežo.
Spomladi ob brstenju in med vegetacijo moramo mlada drevesa prav tako zaščititi pred divjadjo. Lahko pustimo količke ali pa poškropimo drevesa z od.vračalnimi sredstvi (npr. aromit).
Spomladi je priporočljivo sadike nekajkrat zaliti (seveda če je sušno leto). Prek leta pa pazimo, da nam listov in poganjkov ne uničijo razni škodljivci (predvsem uši) in'bolezni.
Tako posajena in oskrbovana drevesa nam bodo naslednje leto (na šibkih podlagah) že rodila prve plodove. (po MMS)
VESTNIK, 30. JANUARJA 1986
STRAN 7
ne zgodi se vsak dan
TUDI TAKO SE NASITIŠ
— Govejo juho, prosim.
— Nimamo.
— Potem pa golaž ali vampe.
— Tudi nimamo.
— Pa kislo juho?
— Še nimamo. Jutri.
— Ne trudite se z odgovori. Sem že sit!
OB POPUSTIH
— Poleti in jeseni sem plačeval kot nor.
— Počakal bi na zimsko razprodajo, ko so popusti za to in ono.
— TO in ONO me zdaj ne zanima, ker sem brez denarja ...
Velikanske hitrosti novih letal
V času, kot ga danes potrebujemo, da prevozimo razdaljo od Novega mesta do Ljubljane, se bodo po letu 2000 popotniki prepeljali od Londona do Sidneya v Avstraliji. Ta skoraj neverjetni dosežek naj bi omogočila super letala, ki zaenkrat nastajajo samo na mizah konstruktorjev, vendar pa naj bi zares poletela že ob koncu tega tisočletja.
Super letala naj bi dosegala izjemne hitrosti do 25 mac-hov, to je več kot 25.000 kilometrov na uro. Seveda bodo to posebno grajena letala brez oken, iz odpornih materialov in z novimi raketnimi motorji na kriogenična goriva, kot je tekoči dušik.
Gorivo naj bi teklo ob vsem trupu in delovalo najprej kot hladilni sistem in šele potem kot pogonsko gorivo.
Najprej bodo super letalo priredili za polete v bližnji vesoljski prostor, kamor zdaj poleta raketoplan. Poleti z novim super letalom naj bi bili mnogo cenejši od sedanjih, kajti po izračunih naj bi veljal prevoz tovora v bližnje vesolje komaj 1 odstotek današnje cene.
Jasno je, da se za super letalo zanima tudi vojska, ki. ima z njim pač svoje načrte. Šele na zadnjem mestu so potniške letalske družbe.
drugje smo prebrali
V morjih in oceanih se vsako leto utopi 20 tisoč pomorščakov.
XXX
Pni vladar, ki se je naučil voziti avtomobil je bil belgijski kralj Leopold. Avto je kupil leta 1898, šo-firanje pa je obvladal leta 1901.
XXX
Britanske cigarete Lilli-put so dolge samo 3,17 centimetra.
IZ MOJEGA DNEVNIKA
77 7c, -


rMBB   BH SM  
BOLEZEN IN 
I USTVARJALNOST I
Ni nova misel, ki povezuje genialnost z boleznijo, kot od- “ stopanje od zdravega posameznika. Vsi sicer ne zatrjujejo tako
I energično kot znani slikar Dali, da genij nima nič skupnega z B I običajnim smrtnikom, vendar pa genialnosti le nimajo za vsa-  B kd^nii pojav. Študija, ki jo je opravila angleška psihologinja B Kaj . amison, je pokazala, da obstoji povezava med boleznijo
Iin genialnostjo, čeprav rezultati njene študije ne kažejo nanjo  kot nujnost.
Lani je dokončala enoletno raziskavo v neki oxfordski in B londonski bolnišnici, kjer je raziskala 47 pomembnih britan-skih ustvarjalcev. Izbrala je samo take, ki se zelo odlikujejo iz _ I množice umetnikov. Odkrila je, daje bilo med njimi kar 18 ta- B I kih, ki so imeli težave s svojim počutjem in so jih morali zdra- B B viti v psihiatričnih ustanovah zaradi manične depresivnosti. Se B pravi, da je bilo 38 odstotkov genialnih posameznikov mani-
Ično depresivnih. Če bi ta delež primerjali s siceršnjo razširje- B nostjo te motnje v odraslem prebivalstvu, bi hitro uvideli, daje B manična depresija šestkrat bolj pogosta med visoko ustvarjal- g nimi ljudmi. To pa je že tako velik faktor, daje mogoče sklepati na povezanost med visokimi ustvarjalnimi sposobnostmi in
I bolezenskimi stanji.	g
Nadaljnje raziskave so potrdile možnost takšnih povezav. I Ugotovila je na osnovi pričevanj in dokumentov, da so bili I mnogi veliki ustvarjalci najbolj zagnani pri delu v dvoteden- “ Iških obdobjih, to pa je ciklus, značilen za manično depresivne osebnosti. V tem obdobju človek doživlja vrhunce in nižine v I razpoloženju, v teh silnih razpoloženjskih napetostih pa je I ustvarjalec, kar še posebno velja za pesnike.
Jamisonova našteva številne angloameriške ustvarjalce od IHandla, Byrona, Poea, Woolfove do Crana in Lowella in ugo-  tavlja zanje manično depresivnost. Vendar pa odkrito prizna- B va, da za večino velikih ustvarjalcev ta bolezen le ni značilna. B
Zanimivo je, da so se nekateri umetniki zavedali te pove-B zave in se niso pustili zdraviti; raje so nosili v prsih pekel in B B nebo, kot bi se odrekli sadovom ostrih razpoloženjskih nihanj. I
74 let po največji pomorski katastrofi
Raziskovalna oceanografska ladja Knorr je že več kot dva tedna rezala mrzle valove severnega Atlantika in po natančno določenem raziskovalnem vzorcu prečesavala območje, ki ga je določila spremljevalna ladja Suroit kot kraj, vreden natančne preiskave. Za seboj je vlekla podvodnega robota Arga, ki je kakih 2.000 metrov pod morsko gladino z močnimi žarometi razsvetljeval temine oceana in z elektronskimi očmi televizijskih kamer in fotoaparatov opazoval turobno vodno pokrajino, ki je dotlej še niso videle človeške oči. Preko kabla je pošiljal video posnetke na matično ladjo, kjer so člani raziskovalne odprave strmeli v televizijski ekran in sledili robotovemu potovanju skozi globine Atlantika.
1.	septembra lani okoli 2. ure zjutraj je oceanograf Robert Ballard zagledal na ekranu nekaj zanimivega — velikanski trup in množino drobnarij okoli njega. To je bil trenutek, na katerega je. čakal desetletje. Podvodni robot je namreč odkril ostanke potopljene ladje. A ne katerokoli, marveč slovito potniško preko-oceanko, »nepotopljivi« čudež ladjedelniškega inženirstva na začetku stoletja, ki pa je po trčenju z ledeno goro potonil kot stara konzervna škatla in potegnil s seboj v mrzli grob okoli 1.500 ljudi, hkrati pa je z njim simbolično potonilo tudi brezmejno zaupanje ljudi v moč tehnike. Robot s starodavnim imenom Argo je našel slovito ladjo Titanic.
Titanic je nedvomno er. a najbolj slavnih ladij iz zlate dobe razkošnih parnikov, ki so vozili med Evropo in Ameriko, pa čeprav je bila ladja kratkega življenja in je prevozila komaj omembe vredno morsko pot. Toda svoj
čas je predstavljala ponos bntan skega ladjedelništva, bila je vrhunec razkošja, in kot so mislili, tudi varnosti. Zgradili so jo z dvojnim trupom in 16 neprepustnimi komorami. Morda je bilo zaradi vsega tega na ladji premalo rešilnih čolnov. Čemu pa naj bodo?
Aprila 1912 je Titanic odplul na svojo prvo vožnjo. Vozil je iz angleškega pristanišča Southampton proti New Yorku. Vsega skupaj je bilo na luksuznem 'parniku 2.224 potnikov in članov posadke. Predvideno je bilo, da bo ladja že na svoji prvi vožnji dosegla nov rekord v prečkanju Atlantika in si prislužila »modri trak«. Morda je Titanic tudi zaradi takih teženj rezal brazdo precej bolj proti severu, kot so peljale običajne morske poti.
Sicer pa poglejmo", kako največjo pomorsko nesrečo opisuje ena od 713 preživelih, 85-letna Ruth Blanchard, ki zdaj živi v ZDA.
»Bil je pravzaprav lep prizor. Vse luči so gorele in slišati je bilo muziko. Na vseh štirih ali petih krovih Titanica so se gnetli ljudje, ki so upali na rešitev. Ko je ledena voda vdrla v kurilnico, je prišlo do eksplozije in ljudje so med vpitjem in klicanjem na pomoč in jokom skakali v vodo. Pravijo, da ni bilo res, a mislim, da sem prav videla, ladja se je preklala na dvoje. Prednji del je hitro potonil, krma pa je stala še kakšno minuto in potem prav tako zelo hitro potonila.«
Zdaj, po 74 letih, se je izkazalo, da je Ruth Blanchard imela prav. Titanic se je zares preklal.
Raziskovalna ladja Knorr je nekaj dni stala nad globokim in ledenim grobom Titanica (točnega položaja nočejo izdati) in z robotom Argom preiskala, kolikor je bilo mogoče, potopljeno ladjo. Titanic počiva blizu 2.000 metrov globoko in na dnu stoji pokonci. Zadnji del ladje je kakih 70 metrov proč od glavnine trupa. Posnetki so pokazali tudi zarezo na prednjem delu ladje.
Globina pa ni ladje le ohranila in konzervirala, marveč jo zaenkrat tudi varuje pred lovci na potopljene zaklade. Titanic leži v mednarodnih vodah, torej po pomorskem zakonu razbitina ni nikogaršnja last. Kdor se bo dokopal do nje, tistemu bo na voljo. Toda priti do takih globin je izjemno težko, če ne celo nemogoče. Edino podvodni roboti, kot sta Argo in mala žepna podmornica Alvin, so sposobni nekaj narediti.
Francosko-ameriška skupina, ki je razbitine Titanica Odkrila, ima seveda v načrtu, da bo potopljeno ladjo še raziskovala. Znano je, da je na Titamcu polno dragocenosti, saj se je na njem peljalo veliko bogatašev, pa tudi sama oprema ladje je dragocena.
1OO LET AVTOMOBILA
Najprej je bilo »prakolo«
Prihodnji torek bodo v Stuttgartu slavili 100-ie-tnico avtomobila. Zakaj prav v tem zahodnonem-škemu mestu? Ne brez vzroka; tu ima svoj sedež koncem »Daimler Benz«, ki ga poznamo predvsem po mercedesih in tukaj sta pred sto leti Got-lieb Daimler in Karl Benz pričela izdelovati prve avtomobile.
Zgodovina avtomobila pa je seveda mnogo daljša. Brez kolesa ne bi šlo, tega pa je človek »odkril« verjetno pred 6 tisoč leti. To nam dokazuje neki azijski relief, ki je nastal okoli leta 4000 pred našim štetjem.
ment leta 1865 sprejel tako imenovani Zakon rdeče zastavice, ki je določal, da hitrost vozil na parni pogon ne sme presegati 5 kilometrov na uro, in še to: pred takšnim vozilom je moral stopati pešec z rdečo zastavo v roki!
Leta 1801 je Francoz Philippe Lebon patentiral prvi motor na svetilni plin. Ze šest let kasneje je
Kolo so najprej uporabljali pri napravah za prevažanje tovorov. Šele kasneje je postalo sestavni del različnih mehanizmov in strojev. Že v starem veku so poznali bojne vozove, v srednjem veku oklopne vozove, francoski vojni inženir Cugnot pa je leta 1769 skonstruiral prvi top na kolesih, ki jih je poganjal parni kotel. Kolesa so bila lesena in z železnimi obroči. Ker pa je bilo vozilo strahovito nerodno, ga francoska vojska ni osvojila, toda Cu-gnotova ideja ni bila pozabljena; v 19. stoletju so začeli Angleži izdelovati nekoliko bolj okretna vozila na parni pogon. Nasprotniki teh novotarij — predvsem vozniki kočij — so uspeli, da je parla-
Benzov motorni tricikel iz leta 1885
Švicar Isaac de Rivaz patentiral »samohodni voz«, Britanec Samuel Brown pa se je leta 1826 ukvarjal z vozilom, ki bi ga poganjal plin. Bilo je za tem še veliko poskusov, vendar pripada izumiteljstvo avtomobila Daimlerju in Benzu, ki sta naredila vsak svoj avtomobil. Pravzaprav je rojstni dan avtomobila 29. januar 1886, ko so pod številko 37435 registrirali Daimlerjev patent in sicer pod oznako »vozilo, ki ga poganja plinski motor.« (Dalje)
Napaka in neuspeh
Nekaj takšne »voditeljske« narave naj nas spremlja skozi to leto, da bo lepše in srečnejše!
Na tekmovanju oseb, ki se imajo za dvojnika p^vca Boyja Georgea, člana britanske skupine Culture Club je zmagal pes Ivor, ki ga vidite na sliki
KRALJESTVO KNJIG SE RUŠI
Pred nekaj leti je eden od mlajših vodstvenih v veliki in močni IBM zapravil več milijonov dolarjev, ker se je spustil v tvegan posel. Ustanovitelj IBM Thomas Watson ga je poklical k sebi v pisarno. Mladi mož je seveda takoj ponudil svoj odstop, prekaljeni poslovnež pa mu je odgovoril: »Saj ne mislite resno. Pravkar smo izgubili nekaj milijonov za vaše šolanje.« Watson je pač imel v mislih staro reklo: Na napakah se učimo.
Odnos do lastnih napak dela prave voditelje. Tako misel sta v knjigi, ki je izšla lani, oblikovala in podprla z zgledi W. Bennis in B. Nanus. Anketirala sta 90 vodstvenih in uspešnih ljudi, od politikov, direktorjev do profesorjev, po zglede pa sta šla tudi v zgodovino.
Za navadne ljudi je napaka konec, za voditelje pa je storjena napaka zgolj spodbuda za novo delo, gonilna vzmet in poduk. Pravi voditelj sploh ne razmišlja o napakah in neuspehu, v misel ju vzame le kot poduk, nikakor pa ga neuspeh ne potre in mu ne vzame volje za nova dejanja.
Harry Truman je nekoč izrekel tole misel: »Kadarkoli naredim neumnost, grem in naredim še eno.«
Dolga leta so Japonci sloveli kot najbolj marljivi bralci in kupci knjig na svetu. Na prebivalca te dežele je prišlo daleč največ kupljenih in prebranih knjig, v pismenosti pa so dosegli skoraj neverjetnih 98 odstotkov. Toda ta prelepa podoba se je začela, kot menijo nekateri poznavalci, neustavljivo krušiti. Ne samo, da trg preplavljajo stripi, magazini in knjige dvomljive vrednosti, tudi sama prodaja je zadnje leto upadla. To je bilo prvič od zadnje svetovne vojne, da so statistiki zabeležili upad prodaje knjig in časopisov. Vse kaže, da počasi umira stara dobra Gutenbergova galaksija, svet tiska.
Vse to seveda še ne pomeni, da je založništvo knjig in revij ter
ostalih publikacij v težavah. Na Japonskem še vedno natisnejo neverjetne množine tiskanega gradiva. Kar 30 naslovov novih knjig in revij pride vsako leto na enega prebivalca. Vsako leto pokupijo Japonci 3,6 milijarde izvodov magazinov in knjig.
»Če gledamo zgolj količino, smo v vrhu,« pravi strokovnjak za publicistiko Kazuhiro Kobajaši, »toda kakovost je že nekaj drugega.« Res je dandanes mogoče videti na podzemnih železnicah, ki so kot nekakšne stoječe čitalnice, še ljudi, zatopljenih v branje, toda berejo nekaj povsem drugega kot pred leti. Namesto resnih knjig, poslovnih, poučnih in dobrih literarnih del prebirajo zdaj stripe, zabavni tisk in malovredno leposlovje.
Japonski pisatelji so zaskrbljeni. Med njimi prevladuje mnenje, da je bodočnost knjige hudo meglena, saj mladina ni opustila branja, kot menijo nekateri, marveč se knjig sploh oprijela ni. Zaradi tega zamira tudi kultura branja.
Mladi niso več sposobni ustvarjalno brati, ne znajo tvoriti bogatih predstav iz tiskanega ideografe, sposojene od Kitajcev, mnogi med njimi pa nič več ne poznajo. Tuji so jim tudi številni pregovori in literarne prispodobe, kar vse bogati človekovo dojemanje knjig. Od stripov in pogrošne literature tudi vse bogati človekovo dojemanje knjig. Od stripov in pogrošne literature tudi ni mogoče pričakovati, da bodo poznali in razvijali bolj prefinjene stvari.
STRAN 8
VESTNIK. 30. JANUARJA 1986
za vsakogar nekaj
v '	
NIC NAS NE SME PRESENE
RADIO MURSKA SOBOTA
SOTA V VRTNARSTVU
Taborništvo nadaljuje
5 NAJ
___4_I
Lahko si jih zaželite:
1.	Debela deklica — Fiend e s vous
2.	Polka — Poker! s Moravo
3.	Jeanny — Falco
4	Vienna Calling — Falco
5.	Dečko, ajde o 'ladi — Poslednja igra teptira
6.	Ugasi me — Parni valjak
7.	Election day — Arcadia
8.	I'm you man — Wham
9.	Say, you, say. me — Lionel Pichie
10.	Idi, dobro je — Jasna Zlokič
11.	Žao mi je — Džurdžica Bariovič
12.	Living in the bacground — Baltimora
13.	In the heat of the night — Sandra
14.	Mesarjev sin — Agropop
15.	Daj mi usne slatke k'o med — Danie!
16.	Blue night shadow — Two of us
17.	The sweetest taboo — Sade
18.	Franček Piromanček — Agropop
19.	Std neznam, gdje si sad — Zana Nimani
20.	Nikita — Elton John
21.	Saving all my love for you — Whitney Huston
22.	Holiday — Madona
23.	Hungry like a pig — Agropop
24.	Vazda — Gazda — Nervozni poštar
25.	Maria Magdalena — Sandra
26.	Part time lover — Stevie Wonder
Oddaja bo na sporedu v sredo 5. februarja na Radiu Murska Sobota.
Kaj je šota in zakaj jo tako cenijo? Šota je le delno razgrajena organska snov rastlinskega izvora. Ponekod nastaja na močvirjih. Ce predelujejo mikroorganizmi rastlinski material v anaerobnih razmerah, razgradnja ni popolna. Šota deluje kot goba, lahko veže velike količine vode. Suha je lahka in preprosta za pakiranje in prav zato idealen material za vrtičkarje.
Šoto v vrtnarstvu dodajamo za hu-mifikacijo oziroma zboljšanje zemlje. Šota pa je predragocena, da bi jo po-
tratno uporabljali, zato si na vrtovih raje pripravljamo kompost iz raznih odpadkov. Kompost ima vse prednosti šote, prepustnost za zrak in vodo, dobro vpliva na sestavo tal, ima pa še dodatne dobre lastnosti. S kompostom nc izboljšamo le sestave, dodajamo tudi hranilne snovi, torej je tudi s tega vidika bistveno boljši od šote. Zato v zadnjem času vse bolj priporočajo uporabo komposta. Šota se namreč bolj uveljavlja tudi v industriji, medicini in prehrambni industriji.
Moj mali svet
tradicije NOB
Italijanski kritik in novinar Romeo Carugati ni ravno slovel zaradi svoje čistoče, zraven pa je čisto resno trdil, da izhaja od Poncija Pilata.
-Kje neki!« je vzkliknil neki njegov prijatelj. »Če smemo verjeti bibliji, si je Poncij Pitat vsaj enkrat roke umil.«
Kadar je profesor Francesco Carrara, slavni govornik in kriminalist, zaslišal univerzitetni zvon, ki je takrat po običaju objavljal podelitev doktorskega naslova, je navadno dejal: »En študent manj in en ose! več«
Maurice Chevalier je dejal:
»Pri sedemdesetih letih izgubiš tek, spiš trdneje, počutiš se mirnejši kot pri tridesetih. Očitno je za zdravje bolje imeti ženske v spominu kot na kolenih «
Na začetku H. svetovne vojne je Winston Churchill v neki radijski oddaji za Francoze dejal:
»Čakamo na že dolgo obljubljeno nemško invazijo. Ribe tudi.«
Radenska Radenci
vabi v
NARODNO RESTAVRACIJO RARK
Obiščite narodno restavracijo Park v Radencih. V prelepem domačem okolju vam bodo postregli z jedmi, ki so jih pripravljale že naše babice.
Vljudno Vabljeni
Radenska Radenci
ZDAJ JE PRAVI ČAS
— Kdor reskira, profilira. Si že slišal za ta pregovor?
s — Sem. Za kaj pa gre?
— Maximarket je poskrbel za hlačne žepe, ki si jih lahko doma kar sam »siješ.
— Hvala za opozorilo. Sest parov žepov bom kupil, čeprav imam za jugoslovanske kovance, ki jih med sabo komaj prepoznam, že posebno torbico.
— Pa kupi ceker. Rabil ga boš.
KOMAJ ČAKAM
— Enkrat v februarju si bom vzel dva dni dopusta in se napil kot bik.
— Si zagrenjen?
— Deloma. Napil se bom španskega vina z oznako TORRO. ki smo ga uvozili poceni, v grlo pa bo teklo kot nekaj dragega, domačega ...
recept za vas
Mladi piščančji zrezki
Za pripravo te okusne mesne specialitete potrebujete: 500 g piščančjih prsi (brez kosti) 2 jajci, žlico vegete, 3 žlice drobtin, sol, rdečo sladko papriko, poper, muškatni orešček, 7 žlic sladke smetane, 2 žlici moke, 400 g margarine, 4 žlice olja. Priprava jedi: Piščančje meso zmeljite ter zmešajte s sladko papriko. Nato dodajte drobtinice, sol, jajca, vegeto, poper, muškatni orešček, smetano, moko in raztopljeno margarino. Vse dobro zmešajte, razdelite na enake dele in ocvrite na vročem olju. Ponudite z dušenim rižem in solato. Omenjena jed je lahko posebnost na vašem jedilniku.
Kaj moramo vedeti o medu
Sredi zime smo in zaradi pogostih prehladov, značilnih za ta čas, radi segamo po enem od najbolj preizkušenih domačih zdravil — po medu. Ker pa nastajajo pri nakupu medu včasih nesoglasja in sumničenja, bi radi naše bralce nekoliko seznanili s poglavitnimi značilnostmi tega zdravila. Ena izmed značilnosti medu je, da prej ali slej kristalizira, zato se zanj uporablja tudi stara beseda strd. Nekatere vrste medu, repični ali sončnični, se strdita že nekaj tednov po točenju. Tisti, ki imajo doma strjen med, pa bi ga radi spravili nazaj v tekoče stanje, ga preprosto segrevajo, dokler se ne raztopijo vsi kristali. Najbolje je posode z medom postaviti v vročo vodo, ki pa ne sme imeti več kot 45 stopinj. Pri višji temperaturi začenja med izgubljati nekatere svoje do-
bre lastnosti. Predvsem izgubi svojo dobro aromo, ki mu jo v glavnem dajejo rastlinska eterična olja. Zato naj bo posoda, v kateri hranimo sveži med, čim tesneje zaprta.
Ker je med dragoceno živilo, ga moramo znati tudi pravilno shranjevati. Najboljša temperatura za shranjevanje je okoli 10 stopinj, idealna vlaga pa je pod 60 odstotkov. Da se med kvari, nas opozorijo beli mehurčki na površini kozarca. Če opazimo takšen pojav, si pomagamo takole: odlijemo tekočo, fermentirano plast, ki v začetku ni globlja od centimetra, ostali med prekuhamo do temperature 71 stopinj in ga nato hitro ohladimo. Na vsak kilogram dodamo pred ohlajevanjem še gram vinske kisline.
Moj mali svet
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
Duhovite pripise k novi risbi pošljite do četrtka, 6. februarja, na nasltjv Vestnik, 69000 Murska Sobota, Titova 29/1. Objavljene pripise honoriramo. .
— Shematsko prikazana veriga hidrocentral na Muri. (L. Kramberger)
— Naše gospodarstvo je kot pionirček v prvem razredu osnovne šole. Tudi tam dobivajo črne pike. (Anton Bukovec)
— Tako vidi vse letošnje mesece upokojeni pesimist. (Srečko Roškar)
— Dinar spet tava po temi! (Milan Sernek)
— Pot do slave je tudi s packami posuta. (Martin Mertiik)
Taborništvo je organizacija mladih, ki opravlja pomembno poslanstvo v okviru splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. To je organizacija, katere program izhaja iz tradicij NOB in katere naloga je, da te tradicije tudi nadaljuje. Zato je razumljivo, da večji del vsebine dela taborniške organizacije obsegajo prav revolucionarne tradicije NOB, ki so jih mladi sprejeli kot vrednota. Z razvojem zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je taborniška organizacija prevzela posebne naloge, ki ne predstavljajo le etični, idejni in vzgojni vidik, ampak tudi prenašanje in spoznavanje borbenih izkušenj NOB. Osnova in sestavni del taborniških veščin so torej elementi obnašanja in življenja v naravi. Zato se taborniki v zadnjem času tudi vse bolj Vključujejo v prizadevanja za ohranitev zdravega človekovega okolja. Zveza tabornikov Slovenije je že doslej izvajala nekatere ekološke obdelave, ki pa so v glavnem imele vzgojni namen članstva. Odslej pa naj bi prizadevanja tabornikov za ohranitev zdravega človekovega okolja dobila večje razsežnosti. Taborniki naj bi v prihodnje obdelovali in zaznamovali vse vire onesnaženosti v svojem okolju, to so smetišča, izvire odpadnih voda, dimnike, umiranje gozdov in drugo, hkrati pa tudi ugotavljali posledice onesnaže-
vanja okolja, voda, rastlin drugo. Vse te podatke bodo borniki zbirali in obdelovali
in tana
celotnem slovenskem prostoru. Tudi v Pomurju, kjer trenutno deluje blizu 300 tabornikov — po občinah zelo različno, se bodo zavzeto in odgovorno vključili v prizadevanja za ohranitev zdravega človekovega okolja.
Poleg omenjenih usmeritev pomurskih tabornikov pa bodo le-ti posebno skrb namenili vzgoji kadrov, kjer naj bi uveljavili vse možne oblike, tekmovanju v taborniških veščinah, se udeleževali zletov in razvijali sodelovanje z drugimi taborniškimi odredi. Pred dnevi so se v Lendavi sestali predstavniki predsedstev republiških taborniških zvez Hrvaške in Slovenije ter preverjali uresničevanje sprejetih dogovorov, ki so jih sprejeli na prvi skupni seji. Ugotovili so, da se je dosedanje medsebojno sodelovanje med taborniki Hrvaške in Slovenije pokazalo zelo koristno tako pri izmenjavi izkušenj, kakor tudi načrtovanju in izvajanju skupnih akcij. To velja tudi za sodelovanje tabornikov Medžimurja in Pomurja. Dogovorili so se, da bodo s takim delom nadaljevali ter skupaj izoblikovali program za zlet tabornikov Jugoslavije v Kumrovcu ob praznovanju 100-le-tnice rojstva tovariša Tita.
Feri Maučec
VINOGRADNIŠTVO
V tem mesecu v vinogradništvu navadno ni nujnih opravil. Ce pa vremenske razmere le dopuščajo, lahko kaj opravimo, zlasti še, če z opravili nismo na tekočem. Če še nismo pognojili z osnovnimi hranili, lahko to opravimo zdaj, zlasti na težjih zemljah. V težji zemlji se hranila počasneje pomikajo v območje korenin, zato jih tudi prej potrosimo. Za to uporabimo kompleksno gnojilo, namenjeno- za vinograd. Samo količino pa določimo na podlagi analize tal (na 3 do 4 le ta) in količine pričakovanega pridelka grozdja. Če gnojimo s hlev skim gnojem, ga podkopljemo ob globoki obdelavi. Če zemlja r i zmrznjena, lahko opravimo še globoko obdelavo. Zemljo bo tak mraz lepo »predelal«. Če načrtujemo obnovo mladega vinograda, e zadnji čas za pripravo zemlje — rigolanje. Za uspešno sajenje je ze >o pomembno, da zemljo pripravimo pravočasno, da se do sajenja usede in pod vplivom temperature primerno razpade. Tako bomo lažje sadili, mladi trsi pa bodo bolje uspevali.
Količino in vrsto rudninskega gnojila določimo na podlagi anal: ze tal, ki naj bi bila obvezna pri pripravi zemlje za obnovo. Le ob rigolanju lahko spravimo potrebna hranila v območje korenin, ki bodo na voljo mlademu trsu že kar na začetku.
Spomnimo se najpomembnejših opravil, ki vinogradnike čakajo v bližajoči se sezoni: gnojenje, zimski rez, nega tal, popravilo opore, vez šparonov. V tem mesecu bomo opravili tudi drugi pretok, kar je pomembno za vsebnost kisline.	^oj ma]j svet
SESTAVIL MARKO NAPAST	SLOVENS« PISATELJ (»CIKLAMEN*)	BREZ-VERSTVO	NASTAVEK LISTA SPOMLAD	RUDARSKE MESTO V JUŽNI ŠPANUI	ORIENTAL SKA RAŠEVINA	MANDLJEVA ALI OREHOVA SLAŠČICA	NAPAD. NASKOK
SADNO DREVO							
STAVČNI ČLEN PRILASTEK							
UMAZANIJA							
SPLET LAS					ANNA KARINA	-	
					SEČ		
OZIROMA			NAGLAVNI ROBEC				
			BIZMUT				
HROŠČ						VELIKA GLOBEL. NAPOLNJENA Z VODO	DRUGO IME ZA MINERAL TITAN
IZDAJA DENARJA							
AVTOMOBILSKA OZNAKA ROMUNIJE		NAREJENA TELESNA DRŽA	DEL NJIVE	REKA V ANGLIJI			
				TENIŠKI IZRAZ			
SLOVNIČNI POJEM					PREDLOG		
					POLJSKA CVETLICA		
POPULAR- NA IGRA Z ŽOGO							
ENA OD ČRTNA ZEMLJEVIDIH						i	
MONGOLSKI VLADAR				VEČJA PTICA PEVKA		m'	
tor
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: detel«:.- enuel spletka, Mikim LN, Oradea, ne, Agra, D, oni, telstar, uruii tenisač Ub, strd.
VESTNIK, 3C IANUARJA 1986
%N 9
h šolah
TRAGI STARŠI!
9.	: uarja bo v naši občini referendum za samoprispevek. Ve-• de! ustev je namenjen tudi za dokončno zgraditev naše šole. Prideš; b mo učilnice in kuhinjo z jedilnico. Tako bomo imeli vsi
•. pogoje za delo v šoli, pa tudi malica nam bo bolj teknila.
Xe:	si novo šolo, zato vas prosimo, da glasujete »ZA«! S
. t olepšali šolsko življenje nam danes in bodočim rodovom.
Učenci OŠ Videm ob Ščavnici
PEKA KRUHA
Naj / s opozorim, da to ni noben recept za okusen domači kruh, u ga rade pečejo naše babice, ampak neslana šala mojega brata. Pa ne da bi mislili, da ga je on mesil, pa tudi pekel ga ni. Gotovo ste radovedni. kaj neki je pa potem naredil.
Kot \ >! dobro veste, nekoč ni bilo mogoče kupiti kruha v trgovini pa tudi denarja ni bilo. Zato so ga pekli doma. Dandanes pa je stvar drugačna. Kruh dobimo v vsaki trgovini z živili, vendar naše babice ali prababice prerade nergajo nad kupljenim kruhom. Dobro se še spominjam prababice, ki je ob vsakokratnem rezanju kruha iz trgovine namršila čelo in godrnjala, da ta kruh ni dober, da plesni, da je v njem premalo tega ali onega, da nima okusa . .. Obraz pa ji je sijal od sreče, ko sem prosila domač kruh. Vendar roko na srce: ta kruh se nikoli ne more kosati z domačim. S takim, kot gaje pekla moja prababica, sploh ne. Njen kruh so poznali sosedje, tete, strici .. .
Večkrat sem jo pri delu opazovala. Njeni nagubani roki sta poča-> gnetli testo, kot da bi držali nekaj najbolj dragocenega, kot da hoče . kruhu deliti ljubezen do vseh nas. Z občutkom in ljubeznijo ga je pekla.
Nekega dne je k nam prišla neka znanka prosit babico, naj ji speče domač kruh. Prababica ni mogla reči ne. Takoj popoldne je začela mesiti kru n jaz pa sem ji pri tem pomagala. Prinašala sem ji stvari, ki ih je- potrebovala. Končno je iz tega prišlo nekaj, kar bi kasneje naj dl okusen kruh. Prababica ga je dala v posodo, ki je bila le za to, in jo je porinila v ogreto pečico. Tako sva si oddahnili. Prababica je dala :e eno pob no na ogenj in potem sva odšli ven. Ona je pobirala semena iz buč. jaz pa sem se žogala. Čez čas se je vrnil brat strašno lačen. Zdirjal je kuhinjo. Kmalu je bilo slišati tritšč iz kuhinje, kar je po-nenilo, da išče hrano. Kosilo je bilo že mrzlo. Vse lonce s kosilom je navlekel na štedilnik, v katerem seje počasi pekel kruh. Nevedoč, da e v štedilmku kruh, je naložil peč z drvmi, da bi se mu kosila čimprej pogrelo. K a seje najedel, se mi je pridružil pri igri. Nenadoma sva iz kuhinje zadišala krik. Stečeva v kuhinjo in obstaneva, ko nama prababica pomoli pred nos črno kroglo. Začudeno sem jo'vprašala: »Kaj je to!« S tresočim glasom mi je odgovorila: »Janja, to je kruh, oziroma ostanek najinega kruha. Sežgal se je.«
Pogledala sem ji v oči. Bile so solzne. Dala ga je na mizo in odšla ven. Neki.j časa sem nepremično zrla v črno kepo, potem pa stekla za prababico. Sedela je na klopi pred hišo in zrla nekam v daljavo. Sedla sem poleg nje in premlevala spomine izpred nekaj ur. Bilo mi je tež-ko. Solze so mi začele teči po licih. Prababica me je objela in tudi njej o pritekle rebrne solze, ki so močile moje mehke lase. Čez nekaj ča-a sva odd: noter. Prababica je vzela veliko skledo in rekla: »Janja, prinesi moko, sol, kvas ...« Vedela sem, da bova pekli kruh. In sva ga. Vendar sva ga zdaj ves čas budno čuvali, da se ne bi osmodil. Če mi dni se je znanka vrnila in prosila prababico za njen kruh. To je bilo priznanje, da je bil kruh dober.
Zopet sva pekli kruh . .. in pekli bi ga še danes, ko bi moja prababica še živela. A Ostal bo lep spomin nanjo in na peko kruha.
Janja RAJ, 7. a OŠ Štefan Kovač, Turnišče
Kulturni praznik
8. februarja bo 137. obletnica smrti največjega slov, pesnika dr. Franceta Prešerna. Ta dan bomo v šoli svečano proslavili. Pripravljamo tudi igrico z naslovom Najlepša beseda. Sodeluje 11 učencev iz 4., 5. in 8. raz. Pod vodstvom tov. Safranove vadimo že dva meseca. V igrici otroci iščejo najlepšo besedo, ki pa je nikakor ne morejo najti. Sprašujejo ljudi različnih poklicev, vendar nihče ne ve, katera je najlepša. V šolski knjižnici zvejo, da najlepše besede ni, ampak so lepe vse besede, ki so napisane v knjigah. Veselimo se nastopa, ker do sedaj takšne in podobne igrice še nismo igrali.
Simona in Dominika, 4. r. OŠ Kapela
Življenje v našem zavodu
Ali ste se že kdaj vprašali, kaj je to zavod? Verjetno si predstavljate ustanovo, v kateri je veliko otrok. Res je, da je to ustanova, pa tudi otrok je veliko. Ne veste pa, kakšno je življenje v zavodu. Ker vem, da ste že nestrpni, bom kar začela s poročanjem.
Sem dekle, ki je staro 15 let in njen dom je začasno zavod. Življenje v njem je polno zanimivosti, kajti vsak dan se zgodi kaj zanimivega. Tako čas hitro mineva. Imam prijateljico Karmen. Vedno toži, kako ji je zavod zoprn in da komaj čaka, kdaj bo zopet lahko odšla domov. Večkrat jo vidim s solzami v očeh in takra* vem, da ima domotožje, da hoče k mami, ki je daleč od nje. Jaz nimam domotožja. Včasih res že komaj čakam, kdaj bom odšla domov, a to hitro mine. Moj dom ni več tisti topel dom, ki sem ga nekoč imela. Na zavod sem se navezala, saj sem tukaj že tretje šolsko leto. Mislim, da ste zdaj spoznali, kakšno je življenje v zavodu Veržej.
Bernarda KASMAN, 8. r.
OŠ VERŽEJ
SODOBNA KMEČKA POVEST
LIN'D AN
Moj Lesi je velik,
'M se igra, je rjavi in bel tudi debel.
Rad za muco se podi, i čeprav komaj že beži, mama ga hrani, , očka masira.
: jaz pa dresiram.
Sebastjan Karaš. 2. a OŠ Odranci
Ugriznil me je pes
Nekega dne, ko sem se vrnila iz šole, sem šla k sosedovim. Tam ni bilo nikogar doma. Ko sem prišla do hiše, sem zagledala psa, ki je utrgal verigo. Mislila sem zbežati, vendar me je pes zagrabil. Takoj me je vrgel na tla in me začel grizti. Ko je končno zbežal, sem komaj vstala in čisto počasi šla proti domu.
Ko sem prišla do ceste, ki pelje proti naši hiši, nisem mogla več naprej. Dedek je slišal, kako prosim za pomoč in je hitro pritekel ven.
Mislil me je odnesti v hišo, toda bila sem preveč obgrizena po rokah in nogah. Tako me dedek ni mogel nesti.
Ker mame ni bilo doma, je dedek odhitel k sosedovim. Takoj so me odpeljali v bolnico. Tam sem bila deset dni. Zašili so mi vse rane. V bolnici mi je bil zelo dolg čas.
Ko sem se vrnila dbmov, so me rane še malo bolele. Zdaj pa že hodim v šolo. Tega dogodka ne bom nikoli v življenju pozabila.
Marta Baum, 3. raz. OŠ Stara gora
Moja glasbena pot
Že od ralih nog sem želel igrati kakšen instrument. Kupili so mi klarinet. Spn r s o. hotela učiti doma z očetom, vendar mi je navdušenje začelo plahneti. zato s ; me vpisali v glasbeno šolo. Malo sem se bal. kako bo tam, vendar ni tako hudo. Že na koncu prvega letnika sem prvič nastopil v Radencih in na šolskih proslavah. Imel sem tremo, vendar je kmalu prešla. Vadi! sem veliko, zato tudi uspeh-ni izostal. Bil sem tudi na republiškem tekmovanju, kjer sem se zelo dobro »drezal. Z željo, da bi spoznal še kakšen drugi instrument, sem se začel učiti :sr.ui tudi klavir. Zdi se mi, da mi ustreza in imam veliko veselje z njim.
Čuom. da mi bo glasba izpolnjevala življenje. Ko bom končal osnovno šo-io, bom nadaljeval s študijem glasbe, saj želim postati glasbeni pedagog.
Tomi Vočanec, 6. r.
OŠ Kapela
Moja prijateljica
Moja prijateljica je Leja Tišler. Doma je v Grabšincih in hodi v 5. razred osnovne šole. Je srednje velike postave, ima sivo-zelene oči in črne lase. Najraje nosi žametne hlače" in pulover. Oblači se zelo lepo. V šoli dobiva same dobre ocene. Rada pride k meni na obisk. Igrava se šolo, s punčko in včasih tildi šah. Tudi jaz grem večkrat k njej. Sedaj, ko bodo zimske počitnice, bova še več skupaj. Hodili se bova sankat, smučat in kepat.
Včasih se tudi skregava, vendar sva si kmalu spet dobri prijateljici. Skupaj hodiva tudi na avtobusno postajo.
Bernarda Kepe OŠ Videm ob Ščavnici
Oh, kako lepo je pozimi na zapečku! —- Narisal Simon Kocet, 4. raz. OŠ Vinko Megla, Odranci.
Moje želje
Želim si, da bi v Bakovcih uredili ulično razsvetljavo. Tako bi bolj obvarovali ljudi pred prometnimi nesrečami. Vsaka družina bi morala nekaj prispevati, ker je elektrika zelo draga. Zgraditi bi morali tudi avtobusno postajo in zakrpati ceste. Nekatere bi celo morali ponovno asfaltirati. Potem se ne bi kadilo za vsakim avtomobilom. Cesta je zelo pomembna. Če bi imeli vse asfaltirane, bi se lažje vogili s kolesi. Upam, da se mi bodo te želje, uresničile. To si želim zato, da bi bilo lažje živeti prebivalcem Bakovec. Tudi meni bi bilo lažje hoditi h godbi, ko bi nesel instrument. Tudi šolo bi morali zgraditi. Staro poslopje se že podira."
Andrej KOČAR, 4. a
OŠ Bakovci ’
Ko je potem mati odšla, je Nežka stopila s postelje. a so jo bolečine spodnesle; kakor bi šla čeznjo mlinska kolesa. Iz teme je reža! spačen očetov obraz in vsenaokoh so se pretakale materine besede . . »Da bi me parili?« jo je spreletelo. »Torej mislite, da sem noseča? »In je krčevito zaprisegla. da se bo maščevala tej lahkoverni pameti. tej hlimbi in skrbi, ki dela iz strahov bogove . . .
Obrnila je ključ v vratih in se jela počasi, s težavo oblačiti.	<»
»Prav nič te ne bo bolelo,« ji je obljubljala mati pred vrati, Nežka pa stlačila nekaj cunj v polivinilasto vrečko in se napotila.
»Naj gre« je žuga! Vrajoski. »Bo že še pricvilila nazaj, a takrat bo zaman klečala pred očetovimi vrati.«
Še daleč iz teme je slišala materin jok. ki pa je ni več ganil.
Cirkusanarsko naselje je raslo iz snega kakor velikanske marogaste prikazni. Za okni avtomobilov in prikolic je bila tema, tudi sicer se je vsena-okoli votlila grobna tišina, le neznane sapice so kdaj pa kdaj zazibale sedeže na vrtiljaku, da je srhljivo zaškrtalo. Sredi temne lise pepela ob šotoru se je včasih za hipec prebudila iskrica nedo-gorelega polena. . . Nežka je obstala in izbirala besede, s katerimi bo Kobsi vse to pojasnila. Pravzaprav mu najrajši ne bi pravila. »Prišla sem« bo rekla, »ker sem tako odločila.« On pa jo bo gledal, gledal in ne bo verjel. »Tri dni te ni bilo, bo ošteval. »Si sedemkrat premislila, Nežka?« je ne-’ nadoma zaslišala lasten glas. »Premislila!« je pritrdila. in čudim se, da sem zmogla . . .« Nato je počasi stopila do avtomobila in potrkala na pločevino. Kobza je odškrnil vratca in si pomel oči — nasmehnila sta se. »Vedela sem. da spiš v kombiju,« je zašepetala.
»Samo srat hodiš!« je zabrunda! glas iz avtobo-mila.
»Jopi.« je pojasni! Kobza in zlezel na piano. Ko jo je hotel objeti, se je umaknila in nehote zastokala. »Stari me je premikasti!« je skušala pojasniti momogrede.
»Premlatil?« je poudaril Kobza.
»Misli, da sem noseča . . :«
»Noseča?« je skorajda izlogoval.
Želela se je zasmejati, a jo je stisnilo čez pas, da se ga je krčevito prijela. »Tako hudo te je?« je kriknil. Nato je pozval Jopija in molče, kakor bi kradla, sta jo zvlekla na ležišče. Kobza jo je pokril in onemu ogorčeno dopovedal, kaj se je zgodilo. Nato je planil: »Po pištolo grem!«
»Ne,« se je 'zgrozita, »ne delaj zdaj še ti neumnosti!«
Neodločno je zastal in kresnil s pestjo po pločevini, da je zabobnelo vsenaokoli. »Tega ne bom mogel prenesti,« je rekel tiho, kakor bi se opravičeval. »Preveč sem jih skupil v tistem prekletem domu . . .«
»Pa ga imaš, pit, put, in kopsasa — a?« se je zvonko zasmejal Jopi, ki je ves ta čas molčal. »Kar! — ko še nisi bil v kehi!« Nato se je zleknil na preostali pograd in vzdihnil: »Plehki štosi, fant! Raje si nekje poišči kaj za pod glavo.«
Kobza je še nekaj časa slonel pri vratih, nato je smuknit v noč in nalahno zaprl za sabo.
»Ne boj se,« je zamrmral Jopi v strop. »Premehak je za te stvari.«
»V napoto vam bom,« je zašepetala Nežka, ki jo je tiščalo in bolelo ž vseh strani.
»Za ljubezen bi spal tudi na špagi,« se je znova zahahljal oni. »Drugače pa je včasih še pernica pretrda.« Nato se je namestil, in nenavadno plašno zasmrčal.
Zjutraj Nežka ni mogla iz avtomobila praske in-podpludbe so jo bolele, da se niti s hrbtom ni upala nasloniti. Z rokami na trebuhu je v dve gumi ždela v kotu pločevinastega prostora in se bojevala s čustvi. Ne, zadelj doma se ni žalostila, kajti dopovedala si je, da je bila to edina izbira : begala jo je ta čudna prihodnost. »Oče Valent je samo skomignil« je. naznani! Kobza ko ji je prinese! čaja. »Jaz pa bom nakrade! bencina, da se bova ob mrazovih pogrela v avtomobilu.« Koneckoncev? kdo si ne bi želel iz te divjine? je pomišljala. In midva prav gotov kmalu pojdeva ...
» Ti me boš zdaj branil, kajneda ?« se je oklenila Kobzine roke. »Zdaj nimam nikogar več.«
»Še danes zaprosim Dinga za pištolo.« je požuga! »Dve ima.«
»Mislim, tam,« se je nasmehnila, in široko razklenila roke, »kamorkoli že pojdeva.«
»Pojdeva,« je pokimal, »kmalu.«
»Na pomlad?«
»Ko se stopi sneg ...«
»Pa zdaj?« se je vznemirila. »Ne bi lahko šla že zdaj?«
To vprašanje je Kobza zmeraj preslišal. »Jopi bo poslej spal v kabini in jaz pojdem popoldne nad jerebice.«
Potem jih je res prinašal dan za dnem, kakor bi se mu iz usmiljenja same nastavljale. Lovi! jih je na načine, ki si jih je Nežka le stežka predstavljala — na zanko, pod šotorsko krilo in v snežne luknje — kuhala in pekla pa sta jih nad ognjiščem pred šotorom ali v prikolici pri očetu Valentu.
»Tvojega starega sem sreča!« je neki dan rekel, Kobza.
Nežka se je zdrznila, da jo je zabolelo.
»Pa sem mu pokazal nož!« se je še zmeraj
smehljal Kobza. »Takole, čez potok. In jo je popihal proti domu. ..«
»Pusti mojega očeta pri miru!« je skorajda kriknila. »To niso tvoji računi«
»Kaj pa misliš, da bi mu storil s temi rokami’’« je stegnil proti njej ozke dlani. »Kaj misliš, da bi ga lahko?«
Nežka se je samo posmehnila.
»Še kakšen dan in odtacata mu boš v naročje kakor ovčica.« je tiho rekel čez čas. »Potlej bo vse to zaman.«
»V očeh sem mu videla, da bi. .« je zašepetala. »Ne mene,« je nato pohitela, »tistega otroka, ki si ga je zamišljal v mojem trebuhu . . Ampak, ali jp \/ tpm Ij-pilzšn-d ra-ylilp'sQtc
»Nisem še srečal človeka, ki bi ga hotel za očeta,« se je Kobza zazrl mimo. »Včasih v domu sem veliko pomišljal o tem. Tehta! in meril sem ljudi, kakor da utegne sleherni zdaj zdaj stopiti k meni in reči: jaz sem!«
»In materi je bilo v glavi edino, kako bi povrgla ...«
»To je drugače,« je rekel, »mati bi mi lahko bila marsikatera. Zmeraj sem si bolj želel matere.«
Marsikaj sta si tako zaupala in Nežka je ugotavljala, da ga komajda pozna. Za tisto njegovo nerodnostjo in prekucaštvom na drugi strani, se je skrivalo nešteto drobnih misli in pomislekov — in za sleherno mislijo je bila potem ponavadi še ena. ki jo je zmeraj prikriva! do slednjega. Zdaj ji je še zaupa! o vsakdanjih skrbeh in črvičkih, toda vsa druga čustva je skrival, kolikor je le zmogel. Včasih je iz gole hudomušnosti bezala vanj, da se je presedal in se praskal potem mu zopet puščala tiste drobne laži, ki so mu zagotavljale varnost.
Kobza je še najbolj zaupal očetu Valentu, pri katerem sta večkrat posedala. Starec-je od priložnosti do priložnosti napredal samogovore o njuni usodi in zmeraj budno oprezal da ni zini! kake preveč. Ko je na njunih licih opazil senco, je po-kašljal, se odmahnil in zamrmral v brado, da tako hudo vseeno ne more biti.
s
»Naj se le petelinijo,« je potem ponavadi požugal, »do pomladi nas niti s kačjo slino ne morejo premakniti! Kaj mislijo, da bo potem država skrbela za nas?«
»Potlej pa tako pojdemo v druge kraje,« ga je bodrit Kobza.
»Novih ljudi bi bito treba,« je tuhtal oče Valent, »nečesa takega, kar svet še ni videl. Samo tako bo šlo . . .«
»Pripravil bom točko s palicami,« je plosknil Kobza.
»Že tretje leto jo pripravljaš,« je odmahnit starec.
»Res jo bom! Obljubim, tn tudi ona bo nastopala . ..«
Starec se je vprašujoče ozd k Nežki. »Za te stvari mora biti človek od malega,« je rekel »pa tudi veselja je treba...«
Ni ju upata razočarati, a je vedeta, da pred publiko niti enega samega gibljaja ne bi zmogla.
»Kajbi to,« je zamrmrat oče Valent. »So še druge, boljše stvari na svetu. Zdaj lahko še oba izbirata.«
»Nekoč bova imela svoj cirkus,« se je odtoči! fant, cirkus New Lindan.«
»Živali bi bito treba,« je opozarja! starec. »Brez slonov in levov skorajda ne bi šlo več.«
Kobza je nemočno obsedet v kotu.
»Ston je dražji kakor avtomobil« je bit neizprosen direktor varieteja Lindan. »A če bi imeti vsaj enega, ne bi zdaj tičati v tej močvari.«
Starka, ki je ves ta čas nekako na pot dremata na svojem prostornem ležišču, se je nenadoma vzpela in zaplahutala. »Vrane!« je kriknila. »Otročički moji — črne vrane prihajajo!« Iztegnila je koščene prste s skrbno negovanimi, rdeče polakiranimi nohti in zavreščala, da je šlo skozi ušesa. Oče Valent se je skobaca! pokonci in vihravo zagrinjat rožnate zavesice na oknih, Kobza je planil iz prikolice in tolkel po pločevini: »Bim. bum, bam!«	v
»Odhajajo!« je kukat starec izza zavese. »Preklete spake copraste — nikoli več se ne bodo vrnile!«
»Vse sem jih!« je pokukat Kobza skozi vrata. »Niti ena samcata ni ostala.«
»Lažejo?« je mati Terezija zgrabita Nežko za obteko. »Zmeraj mi lažejo ...«
»Prav zares so odletele,« se je tudi Nežka nagnita k oknu. »Niti ene same ni več. .. Poglejte!« tn je odgrnila zaveso. Starka je dolgo oprezala v nebo, nato se je končno pomirita in tegta. »Prišle bodo,« je šepetala. »Zmeraj pridejo! In tudi vam bodo izkljuvale oči.«
Ko je potem Kobza prilezel nazaj v prikolico, je mati Terezija zopet dremala, kakor da se ni nič zgodilo. »Ptice roparice so ji odnašate ptiče,« je pojasnit oče Valent. »Samo tega sp še spominja, drugače pa le malokdaj ve, kako ji je ime.«
» V bolnišnico bi morala.« je zašepetala Nežka.
Starec je samo odmahnit in naslonit roke na potico. »Tablete imam.« je čez čas pomignit na škatlico ob posteljnem vzglavju. »Pri dobrih zdravnikih smo bili ..«
Ženica je odprta oči in se mu dobrodušno nasmehnila.
/Dalje)
STKAN 10
VESTNIK, 30. JANUARJA 1986
FHH2H	sport SHESHS
SPORTN! OBRAZ!
BORUT BENKO
Namiznoteniški klub Sobota iz Murske Sobote ima v svojih vrstah nekaj perspektivnih igralcev. Med te prav gotovo sodi Borut Benko — učenec drugega letnika pedagoške usmeritve na Srednješolskem centru v Murski
Soboti. Z namiznim tenisom se je začel resneje ukvarjati v drugem razredu osnovne šole, zanj pa ga je navdušil sošolec. Za
igro z belo žogico se je navdušil in ji ostal zvest. Vidnejši uspeh je dosegel leta 1983, ko je postal republiški pionirski prvak. V mladinski konkurenci pa je skupaj z Miranom Močanom osvojil naslov republiškega prvaka v dvojicah. Na lanskem državnem prvenstvu za mladince pa je igral za ekipo Sobote, ki je zasedla tretje mesto.
Za letošnjo sezono se je dobro pripravil. To je pokazal na nedavnem turnirju za nemorial Lovra Ratkoviča v Kranju — bil je to zvezni mladinski turnir, kjer je zasedel drugo mesto, potem ko ga je v finalu premagal klubski kolega Kuzma. To je bil zanj tudi največji uspeh doslej. Sicer pa je letos na zveznem članskem turnirju premagal dva igralca prve zvezne lige — Škoriča in Petroja. Želi si, da bi se ekipa Sobote ponovno uvrstila v medrepubliško ligo, iz katere je lani izpadla, da bi se uvrstil v državno mladinsko reprezentanco in da bi ekipa Sobote postala državni mladinski prvak. p M.
MARKO SLAVIČ NAJUSPEŠNEJŠI REJEC Konjeniška zveza Slovenije je ob koncu lanskega leta izplačala skromna nadomestila najboljšim slovenskim rejcem kasačev. Po pravilniku za nagrajevanje so 31 kasačem izplačali 800.000 dinarjev. Daleč najuspešnejši rejec kasačev je Marko Slavič ij KJjuča-rovec, ki ima med nagrajenimi kar štiri konje, in sier Dorico MS, Adonisa MS, Ani MS in Arna MS. Največ točk je osvojila Dorica MS — 34. Sledijo Fit (L. Slavič), Adonis MS (M. Slavič), Liša B (Kobilarna Brdo) in Eli (Pogačar) po 13 točk.
Petdeset let odbojke v Pomurju
ŠD RADENSKA POMURJE MURSKA SOBOTA
Tekmovanje krajevnih skupnosti 16. februarja
Nogometaši Mure se vestno pripravljajo
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote, ki je nosilec razvoja šahovske igre v naši regiji, že vrsto let uspešno deluje. Enega največjih tekmcr-valnih uspehov je društvo doseglo v predzadnji sezoni, ko so v republiški šahovski ligi zasedli tretje mesto. Slabše pa je bilo v zadnji sezoni, ko je ekipa izpadla iz slovenske lige, vzrok je treba iskati v menjavi mladinske in ženske vrste, pa tudi v premajhni skrbi za vzgojo mladega naraščaja. Zato v društvu menijo, da je ena osnovnih nalog, da v prihodnje tesneje sodelujejo z osnovnimi šolami in jim tudi strokovno pomagajo. Na nekaterih osnovnih šolah je namreč med mladimi dovolj zanimanja za šahovsko igro, potrebno bo le uskladiti razpoložljivi čas, kajti v dopoldanskem času društvo ne more zagotoviti strokovnjaka, ki bi lahko obiskal šolo in vodil krožek.
ŠD Radenska Pomurje organizira vsako leto več tekmovanj. Tako so pred kratkim izvedli odprto prvenstvo društva z na-
menom, da bi k sodelovanju pritegnili čim več šahistov iz celotnega Pomurja. Tekmovanja se je udeležilo 24 šahistov. Sicer pa se člani društva udeležujejo vseh tekmovanj, ki so organizirana v pomurskem in slovenskem pro-
IZ DRUŠTEV
Nogometaši Mure iz Murske Sobote, ki so po jesenskem delu tekmovanja v slovenski ligi zasedli šesto mesto, se že dalj časa vestno pripravljajo na drugi del tekmovanja. Trenirajo štirikrat tedensko izmenično v telovadnici in na prostem pod strokovnim vodstvom trenerja Zorana Cir-kvenčiča in tehničnega vodja Vladimirja Škofa. Treningi .so dobro obiskani, načrtujejo pa tudi nekaj dni skupnih priprav. Dogovorjene imajo že tudi nekatere prijateljske tekme z Vartek-
štoru. V društvu skrbijo tudi za množičnost. Tako so postala že tradicionalna tekmovanja krajevnih skupnosti, na katerih sodelujejo ekipe iz krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela, mladinskih organizacij in drugih. Tako tekmovanje bo 16. februarja letos v Murski Soboti. Pričakujejo, da se bo tudi tokrat tekmovanja udeležilo več ekip. Poleg tega je društvo tudi nosilec sindikalnih tekmovanj v šahu, ki ga vsako leto organizira komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Murski Soboti.
POL - MOŠKI			
Jesenski del			
Pomurje 1	8 8 0	16:2	16
Ljutomer II	8 6 2	14:7	14
G. Radgona	8 5 3	12:7	13
Radenci 11	8 5 3	11:6	13
Veterani	8 5 3	10:8	13
Cven	8 3 5	9:10	11
Pomurje II	8 2 6'	5:12	10
Puconci	8 2 6	5:12	10
Apače	8 0 8	0:16	8
POL - ŽENSKE			
Jesenski del			
Puconci	3 3 0	9:2	6'
Ljutomer	3 2 1	8:5	5
Mladost	3 1 2	5:6	4
Mladost II	3 0 3	0:9	3
som iz Varaždina, s Slobodo iz Varaždina ter pomurskimi klubi.
V zimskem odmoru je’ prišlo do nekaterih sprememb pri igralskem kadru. K vojakom sta odšla Kreslin in Idič, prišli pa so Marko Kosi, Markovič, Slavic, Cener in Nedeljko. Tekmovanje se bo začelo 16. marca; najprej bodo igrali zadnje jesensko kolo, ki je bilo zaradi slabih vremenskih razmer preloženo. Za Muro je izredno pomemben dober štart, kajti prav na začetku imajo najtežje tekme. Tako se bodo v prvih štirih kolih srečali s Slovanom in Mariborom doma, gostovali v Titovem Velenju in igrali doma s trboveljskim Rudarjem.
. V zadnjem obdobju se odbojka v Pomurju spet uveljavlja. I Dokaz za to je, da kar tri ekipe nastopajo v drugi slovenski ligi: I Ljutomer in Radenci v moški ter Pomurje v ženski konkurenci. " Poleg tega pa je steklo tudi tekmovanje v pomurski moški in ženski ligi. K temu je gotovo prispevala pomemben delež Pomurska I odbojkarska zveza.
Prvi del tekmovanja v pomurski in drugi slovenski ligi je po-  kazal določen napredek tako v množičnosti kot kakovosti. Če ocenjujemo nastop Ljutomera in Radenec v drugi slovenski mo- K ški odbojkarski ligi, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da sodita I med najboljše, saj je Ljutomer pristal na drugem, Radenci pa na I petem mestu, vendar je razlika v točkah minimalna. Ta uvrstitev pa bi lahko bila še boljša, če bi imela pomurska ligaša nekoliko več športne sreče. Sicer pa še ni nič zamujenega. V nadaljevanju I tekmovanja lahko pomurski ekipi svojo uvrstitev popravita in nič  čudnega ne bi bilo, če bi se katera znašla tudi na samem vrhu. V * spomladanskem delu tekmovanja imajo Ljutomerčani več tekem doma, vendar težje nasprotnike: Topolšico, F. Malgaja in Ra-  dence. Radenci pa imajo več tekem na tujem, vendar vse močnej-  še nasprotnike, kot so Ljutomer, Topolšica in F. Malgaj, doma. I Pomeni, da bo nadaljevanje prvenstva izredno zanimivo. Tudi z uvrstitvijo ženske ekipe Pomurja iz Beltinec smo po jesenskem delu tekmovanja lahko zadovoljni, čeprav so pristale na predzad- g njem mestu, vendar imajo enako število točk kot dve ekipi pred " njimi. Upajmo, da bodo trenerji ekip: Tone Ficko (Ljutomer), Edi Starčič (Radenci) in Ludvik Janža (Pomurje) dobro izkori- S stili zimski počitek ter da bomo lahko ob koncu tekmovanja v H drugi slovenski odbojkarski ligi poročali o še boljših rezultatih. B Po jesenskem delu tekmovanja v pomurski moški odbojkarski li--gi, kjer sodeluje devet ekip, je največ pokazala mlada ekipa Po-  murja iz Murske Sobote, ki je brez poraza zasedla prvo mesto. V H ženski konkurenci, kjer tekmujejo štiri ekipe, pa so na prvem H mestu odbojkarice Puconec.
V Pomurju letos praznujemo 50-letnico igranja odbojke. To lepo in dinamično igro so začeli igrati pred petdesetimi leti v K Ljutomeru, pri takratnem Sokolu, kjer so se zbirali napredni E Slovenci, ki pa so bili tudi dobri telovadci. Med njimi so bili: B
Pol, Jože Horvat, Mirko Horvat, Lojze Zavratnik, Lubej, Albert , Drago Šumak, Franček Šumak in
'Džedžuti, Janko Škrajnar,
JUDO
Cerič in Duh prva
V Mariboru je bil pozivni turnir mlajših mladincev v judu, na katerem so sodelovali tudi pomurski tekmovalci in se lepo odrezali. To še posebej velja za Ceriča, ki je zmagal v kategoriji do 53 kg In Duha, ki bil prvi v kategoriji do 57 kg. Šooš je v kategoriji do 62 kg zasedel tretje mesto.	T. K.
drugi. Odbojka se je tako v prleški metropoli obranila vse do danes. Kot nam je povedal predsednik Pomurske odbojkarske zveze Murska Sobota dr. Jože Šumak, bodo petdesetletni jubilej dostojno proslavili čez vse leto. Tako bodo pripravili vrsto kakovostnih turnirjev, s katerimi naj bi še bolj prispevali k popularizaciji odbojke v Pomurju. Tako bosta že v nedeljo, 2. februarja, v Pomurju kar dva kakovostna turnirja. V Murski Soboti bo ženski turnir, na katerem bodo sodelovale državne prvakinje — odbojkarice Palome/Branika iz Maribora ter prvoligaški ekipi Obilič iz Beograda in Haladas iz Szombathelya z Madžarske. V Križevcih pri Ljutomeru pa bo isti dan turnir moških ekip, na katerem bodo sodelovali: Stavbar iz Maribora — član prve zvezne lige, Fužinar z Raven na Koroškem — član druge zvezne lige, ter domači ekipi Radenci in Ljutomer. Že v soboto, 8. februarja, bosta v Pomurju spet dva turnirja. V Beltincih bo turnir ženskih ekip, na katerem bodo sodelovale ekipe Pomurja, Puconec, Mladosti in Ljutomera, v Križevcih pri Ljutomeru pa turnir moških ekip, na katerem bodo nastopili odbojkarji Ljutomera, Pomurja, Radenec in Čakovca. V počastitev dneva mladosti bo že tradicionalni odbojkarski turnir pionirjev in pionirk Radenska 86, in sicer 25. maja. Konec septembra je predviden turnir moških ekip v Križevcih pri Ljutomeru. V počastitev dneva republike, 29. novembra, bo v Murski Soboti že tradicionalni turnir ženskih ekip, v počastitev 22. decembra, dneva JLA, pa v Murski Soboti turnir moških ekip. Tako bodo torej v Fomurju dostojno proslavili petdeset let igranja odbojke.
MALI NOGOMET
Feri Maučec
“m>™ Sobočani pri vrhu
Z razpletom prvega dela tekmovanja v prvi A republiški ligi za moške sta lahko obe pomurski ekipi zadovoljni, čeprav so Sobočani v srečanju z Vesno zamudili veliko priložnost, da bi bili že po jesenskem delu na vrhu. Drugo mesto in minimalen poraz v derbiju jim daje možnost, da o naslovu prvaka odločijo na domačih mizah in le dosežejo zastavljeni cilj — prek kvalifikacij uvrstitev v MRLZ. To seveda ne bo lahko, saj jih že v prvem kolu nadaljevanja čaka težko gostovanje pri Braniku, poleg tega je ekipa Vesne mnogo bolj izkušena, kar je še kako pomembno v takšnih srečanjih. Vendar mladi Sobočani — vsi so še mladinci — iz tekme v tekmo postajajo bolj izkušeni in boljši, kar sta Kuzma in Benko dokazala na zveznem turnirju. Najuspešnejši igralec ekipe je bil Benko z rezultatom 23:4 in je bil tretji igralec lige, Kuzma je bil z rezultatom 22:5 četrti in Benkovič z rezultatom 21:6 peti igralec lige. Ekipa Radgone je s sedmim mestom dosegla željeni cilj, da se ji ni treba bati izpada iz lige. Zlasti je razveseljivo, da sta ob izkušenih Vinčecu in Zekšu dobro zaigrala mlada Unger in Žitek, ki jima je igranje v republiški ligi zelo pomembno za kakovosten razvoj. Igralci so dosegli naslednje re-*ultate: Žekš 10:7, M. Unger, 14 13, Žitek 7:16 in Vinčec 4:10.
Zenska ekipa Sobote je v prvi A ligi pristala na zadnjem mestu, ^ar je bilo pričakovati, saj je na-',opala pretežno s pionirkami, Sim<eva je odigrala le nekaj te-'em ker ji nastop za ptujsko Pe-
tovio v MRLS, za katero uspešno igra, tega več ne dovoljuje. Sicer pa bo iz lige izpadla le ena ekipa in tako so še možnosti za obstanek v ligi. Igralke so dosegle naslednje rezultate: Sinic 10:0, Drozdek 3:7, Korošec 2:21, Breznik 0:15, Maučec 0:12, Zrim 0:2. V B republiški ligi vzhod za člane smo lahko zadovoljni z uvrstitvijo ekipe Sobote, za katero so igrali pionirji, od Mladosti iz Lendave pa smo pričakovali nekoliko več kot četrto mesto, saj je nastopala z izkušeno ekipo.
LESTVICA L A LIGA MOŠKI		
Vesna	9 9 0 52:29	18
SOBOTA	9 8 1 66:15	16
Kočevje	9 6 3 54:27	12
Kranj	9 5 4 40:41	10
Kemičar	9 5 4 44:37	10
Branik “	9 5 4 46:35	9
RADGONA	9 4 5 35:46	8
Gorica	9 2 7 19:62	2 '
Polikem Olimp.	9 1 8 23:58	2
Novo mesto	9 0 9 26:55	0
LESTVICA I. A LIGA ŽENSKE		
Ilirija	8 8 0 57:15	16
Vesna	8 6 2 50:22	12
Polikem Olimp.	8 5 3 44:28	10
Jesenice	8 5 3 40:32	10
Petovia	8 4 4 37:35	8
Vrtojba	8 4 4 32:40	8
Kemičar	8 2 6 24:48	4
'Triglav	8 1 7 25:47	2
SOBOTA	8 1 7 15:57	2
LESTVICA L B LIGA VZHOD		
MOŠKI Maribor	6 6 0 36:18	12
Radlje	6 5 1 35:19	10
SOBOTA	6 4 2 36:18	8
MLADOST	6 3 3 36:18	6
Ingrad	- 6 2 4 25:29	4
Petovia	6 1 5 18:36	2
Poljčane	6 0 6 3:51	0
	M. U.	
V NEKAJ VRSTICAH
— NAMIZNI TENIS — ZTKO Murska Sobota bo organizirala tekmovanje v občinski ligi. Prijave zbirajo na ZTKO, Murska Sobota, Mladinska 3, do 5. 2. 1986. V prijavi je potrebno navesti igralni dan in dvorano.
— KOŠARKA — V prvenstveni tekmi druge slovenske moške košarkarske lige so Ruše premagala Radgono z 91:8 L Najboljši strelci pri Redgoni: Fidau'32, Lah 19 in Roškar 16 točk.
— STRELSTVO — SD Štefan Kovač Beltinci je pripravila družinsko tekmovanje za zlato puščico in Bedičev memorial. Udeležilo se ga je 47 tekmovalcev, največ pionirjev. Rezultati — zlata puščica: 1. B. Gjerek 526, 2. I. Kouter 522 in 3. J. Kolarič 520 krogov; Bedičev memorial: 1. Gjerek 516, 2. Kouter 507 in 3. Kociper 500 krogov. (F. Matko).
— NAMIZNI TENIS — V Mariboru je bilo regijsko prvenstvo za mladince in mladinke. Pri mladincih je nepričakovano zmagal Fridrih iz Murske Sobote, v polfinale pa sta se uvrstila Unger in Žitek. Dvojica M. Unger in Žitek je zasedla drugo mesto. Pri mladinkah je zanesljivo zmagala Siničeva. (MU)
— STRELSTVO — SD Štefan Kovač Turnišče je pripravila družinsko tekmovanje za zlato puščico. Sodelovalo je 20 strelcev. Zmagal je Jerebic s 361 krogi pred Žaligom 356 in Gruškovnjakom 355 krogov. Normo za občinsko zlato puščico je izpolnilo 11 strelcev. (AS)
— ROKOMET — RK Bakovci je pripravil odprto prvenstvo v streljanju sedemmetrovk. Udeležilo se ga je 8 ekip. Zmagala je ekipa Buzeti iz Bakovec pred drugo ekipo Bakovec in Bistrico. Najboljši strelec je bil Lebar, najboljši vratar pa Buzeti.
Šahovske vesti
— Na decembrskem mesečnem hitropoteznem turnirju, ki ga organizira Radenska iz Murske Sobote, je sodelovalo 19 šahistov. Zmagal je Igor Kos s 15,5 točke pred Gaberjem 15, Danilom Harijem 14, Alojzem Kosom 13,5 in Ivanom Neratom 12,5 točk.
—	Končano je bilo odprto prvenstvo Radenske Pomurja v šahu, na katerem je sodelovalo 24 igralcev. Zmagal je Igor Kos pred Borisom Kovačem, oba sta zbrala po 7 točk. Tretje do četrto mesto pa sta zasedla Logar in Bolčič s 6,5 točke. Bolčič in Gabor sta osvojila naslov mojstrskega kandidata.
—	Na januarskem mesečnem hitropoteznem turnirju Radenske je nastopilo 16 šahistov. Zmagala sta Gabor in Kovač s po 13 točkami pred Logarjem 12, A. Košom 10,5, Radosavljevičem in D. Harijem po 9 točk.
Prvenstvo SRS
V telovadnici osnovne šole Draga Lugariča v Lendavi bo Občinska nogometna zveza v nedeljo, 2. februarja, ob 9. uri pripravila četrtfinalni turnir za slovensko prvenstvo v malem nogometu. Nastopile bodo ekipe Mure, Nafte, Aluminija in Drave. Občinske nogometne zveze iz Murske Sobote, Lendave in Ptuja pa imajo možnost, da zraven navedenih ekip pošljejo na turnir še po eno ekipo. Zunaj konkurence bodo v Lendavi, kot osma ekipa nastopili Veterani (Lepdava). Zmagovalna ekipa bo severovzhodno območje zastopala na finalnem turnirju v Ljubljani, ki ga bo pripravila Nogometna zveza Slovenije.
tg
STRELSTVO — II. SLOV. LIGA
Zmaga Noršinec in poraz Mure
V nadaljevanju prvenstva v-drugi republiški strelski ligi — vzhod sta pomurski ekipi dosegli polovičen uspeh. Ekipa Noršinec je v Murski Soboti premagala ekipo Uniorja iz Zreč s 1468:1444 krogov. Posamezni strelci Noršinec pa so dosegli naslednje število krogov: Branko
Bukovec 369, Karel Turner 367, Štefan Balašo in Alenka Belšak pa po 366 krogov. Ekipa Franc Lešnik-Vuk pa je v Hotinji Vasi premagala Muro iz Murske Sobote s 1457:1456 krogov. Posamezno: Janez Horvat 376, Mirko Horvat 363, Andrej Šiftar 360 in Martin Karo 357 krogov.
KOŠARKA
Zmaga Pomurja na Madžarskem
V Szombatheyii na Madžarskem so gostovali košarkarji Pomurja iz Murske Sobote in v prijateljem srečanju premagali drugoligaša Saba-rijo z 90:82 po podaljšku. V regularnem času se je tekma končala 78:78. Strelci: Juteršnik 23, Rajbar 18, Sakovič 15, Fujs 14. Titan 12 Marinič in Horvat po 4.
VESTNIK, 30. JANUARJA 1986
STRAN 11
Z L PRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE M. SOBOTA
Povzročil prometno nesrečo in pobegnil

ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD ZA POMURJE, p. o.
21.	januarja ob 14.00 se je voznik osebnega avtomobila Franc Šibrat iz Apač peljal iz Apač proti Podgradu. V naselju Šegovci je nenadoma zapeljal na. levo stran cestišča \ trenutku, ko je nasproti pripeljal Ignac Pozderec z Me-linec. V čelnem trčenju se je Šibrat telesno poškodoval, škode pa je za 500 tisoč dinarjev.
22.	januarja ob 19.10 je voznik osebnega avtomobila Anton Belna z Aženskega Vrha vozil po lokalni cesti iz Lastomercev proti Spodnji Ščavnici. Med vožnjo se je srečal z voznikom traktorja Ivanom Tro-penauerjem iz Plitvice. Belna je trčil v traktor in se telesno poškodoval, ob njem pa tudi sopotnik K. T. iz Lomanoš. Škode je za 230 tisoč dinarjev.
24. januarja ob 17.30 je voznik osebnega avtomobila Stanko Lepša iz Šalovec vozil iz Petro-
vec proti Mačkovcem. V ovinku izven naselja Stanjevci ga je zaneslo na njivo in se je prevrnil. Voznik seje telesno poškodoval.
24. januarja ob 21.30 je voznik kolesa z motorjem Branko Koren iz Lendave vozil iz D. Lakoša proti Lendavi. V Kolodvorski ulici je dohitel pešca Jožeta Kelenca iz G. Bistrice in ga zbil po cestišču. Oba sta se poškodovala, oba pa sta tudi kazala znake vinjenosti.
24. januarja ob 17.30 je voznik osebnega avtomobila Janez Ška-lič iz Radenec vozil proti M. Soboti. Ko je pripeljal v Cankarjevo ulico, mu je iz nasprotne smeri z .dolgimi lučmi pripeljal nasproti neznani voznik in se zaletel vanj. Povzročil je za 100 tisoč dinarjev škode. Na kraju nesreče se ni zaustavil, vendar so ga delavci milice izsledili in ugotovili, da je nesrečo povzročil Konrad Vogrinčič iz Gradišča
POŠKODB PRI DELL VEDNO VEČ
Nepazljivost je čestokrat vzrok za nezgode pri delu, še zlasti, če delamo nestrokovno.
20. januarji se je pri prekrivanju gospodarskega poslopja poškodoval Ludvik Gerič iz Brano-slovec. Pri prekrivanju strehe so se mu izmaknile lestve, padel je 4 metre globoko in se hudo poškodoval. 21. januarja so pripeljali v bolnišnico Valentina Ga-šparja iz Čepinec, ki se je poškodoval s petardo. Nudili so mu zdravniško pomoč.
20. januarja se je hudo telesno poškodoval Srečko Breznik iz Ivanjkovec, zaposlen v Tehnostro-ju Ljutomer. Pri montaži kolesnic mu je delček železa padel v oko in ga hudo telesno poškodoval. Od-
peljali so ga na Klinični center v Ljubljano.
POŽAR NE POČIVA NITI POZIMI
23. januarja je zagorelo, na gospodarskem poslopju Pavla Ga-špariča iz Kobilja. Požarje uničil ostrešje, večjo količino sena in kmetijske stroje. Škode je za 1 milijon- dinarjev. Požar so pogasili domači gasilci.
26. januarja je zagorelo v stanovanjskem bloku na Lendavski cesti v M. Soboti. Zgorelo je ostrešje, leseni stropi v zgornjih stanovanjih. Škoda znaša 8 milijonov dinarjev. Pri gašenju požara je voda poškodovala tudi nižja stanovanja, kjer je za 2 milijona dinarjev škode. Zagorelo je zaradi odlaganja pepela na podstrešju. Zadevo še raziskujejo.
MURSKA SOBOTA
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
strokovni sodelavec
za izdelavo naložbenih elaboratov
Pogoj:
diplomirani ekonomist,
3 leta delovnih izkušenj.
V 6 mesecih mora izbrani kandidat opraviti strokovni izpit na podlagi Zakona o graditvi'objektov (Ur. SRS štev. 34/84).
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh od dneva objave.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po njej.
NEPOKLICNO SOCIALNO DELO
Vedno bolj se zavedamo, da bistva naše socialistične samoupravne družbe, njenih vrednot in socialnih ciljev brez razvijanja sodelovanja med ljudmi ne bor..o dosegli. Prav razvijanje iskrenih medčloveških odnosov ter vzajemnosti in solidarnosti pa je osnova prostovoljnega dela v socialnih dejavnostih.
V praksi smo v zadnjih letih v mnogočem razvrednotili pomen prostovoljnega dela. Z inštitucio-nalizaciio socialnega dela se je vedno bolj uveljavljala misel o preživelosti, nepotrebnosti prostovoljnega dela, katerega vlogo bodo mnogo bolje nadomestile strokovne službe. Vedno bolj pa spoznavamo, da odvisnost človeka od inštitucij omejuje razvijanje medčloveških vezi in človekovo družbenost. Prostovoljno delo v socialnih dejavnostih pa tudi ni nadomestilo strokovnemu delu, ampak z njim predstavlja celoto ir. ima tako ekonomske rot etične dimenzije.
O pomenu prostovoljnega dela v Pomurju, o njegovi živosti p: nas ter nadaljnjem uveljavlja-
nju pa smo se pogovarjali s socialno delavko na centru za social no delo v Murski Soboti, Majdo Leden.
— Prostovoljno delo v socialnih dejavnostih smo pri nas razvrednotili in omejili v razvoju. Kake vi kot socialna delavka zaznavate praznino, ki naj bi jo zapolnjevalo prostovoljno delo?
V Pomurju imamo vedno več ostarelih ljudi, ki potrebujejo pomoč. Njihov delež je višji kot drugje po Sloveniji. Mnogi prihajajo k nam s prošnjo, da bi jim dali denarno pomoč, vendar pa se ob pogovoru izkaže, da v bistvu ne potrebujejo denarja, ampak pomoč pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb, in
sicer pri prinašanju vode, kurjave, potrebščin iz trgovine in drugo. Mi poskušamo najti ljudi, ki bi bili voljni pomagati. Nekoliko laže je, če človek, ki potrebuje pomoč, živi na vasi. Prav živa sosedska pomoč na vasi velikokrat tem ostarelim omogoča lepšo starost. Vedno pa ni tako. Mnogokrat moramo ostarelega občana, ki bi ob manjši pomoči še l^hkp živel doma, premestiti v dom za ostarele.
Neprijetno je spoznanje, da človeku ne moreš pomagati tako kot bi bilo zanj- najbolje, ravno tako pa tudi to, da v svojem ponosu in boli ob nemoči odklanjajo ponujeno pomoč. Večkrat se nam zgodi, da ljudje, ki resnično potrebujejo pomoč, tega ne priznajo in zavračajo prostovoljne delavce. Mogoče pa je vzrok za to tudi v miselnosti ljudi, da je treba vsako pomoč ali uslugo povrniti ali plačati.
CERTUS MARIBOR
TOZD AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA
V skladu z določili pravilnika o oblikovanju cen storitev v javnem cestnem potniškem prometu, določili Zakona o sistemu družbene kontrole cen (Ur. list SFRJ, štev. 64/86) in navodilom o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja (Ur. list SRS, štev. 43/85) objavljamo tarifno lestvico za primestni promet:
KM	Enosmerna cena	Cena mesečne vozovnice
1-2	63,-	2.835,-
3-5	73,-	3.285,-
6-9	83,-	3.735,-
10—14	93,-	4.185,-
15-17	103,-	4.635,-
18-22	113,-	5.085,-
23-25	123,-	5.535,—
26-29	133,-	5.985,-
30-33	143,—	6.435,-
34-37	153,-	6.885,—
38-41	163,-	7.335,-
42-45	173,-	7.785,—
46-48	183,—	8.235,-
49-50	193,— /	8.685,-
a)	Cena delavske mesečne vozovnice v tabeli je dokončna cena za mesečno vozovnico, ki že vključuje dogovorjene popuste.
b)	Cena dijaške (študentske) mesečne vozovnice se oblikuje z dodatnim 10 % popustom. Mesečne vozovnice prodajajo od 25. I. 1986 dalje.
c)	Doplačilo za prtljago:
— potniška prtljaga 50 din,
— nespremljana prtljaga 150 din.
d)	Za oblikovanje cen nad 40 km je vzpon kilometrske lestvice 3 din. Cena se zaokrožuje na 10 din.
V celoti ostanejo v veljavi javno objavljeni prevozni pogoji avtobusnih prevoznikov v SR Sloveniji.
e)	V objavljeni ceni je zaračunana postajna storitev v višini 3,00 din.
m
! .in*.'' <	-
Nove cene prevozov in storitev v javnem cestnem potniškem primestnem prometu veljajo od 1. februarja 1986 dalje.
— Pri nas imamo humanitarne in druge društvene organizacije, ki imajo osnovo za razvoj prostovoljnega dela, vendar pa so se odmaknile od konkretnih akcij v fo-rumski način dela. Kaj menite, kako bi jih ponovno spodbudili h konkretnim akcijam?
Čeprav je nepoklicno socialno delo prostovoljno, torej ni plačano, pa se vendar brez denarnih sredstev ne more razvijati. Tudi ob sedanjih pripravah za akcijo zagotavljanja nege na domu bolnikom, ki ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja, še vedno ne vemo, kdo bo dal potreben denar. Pa ne samo denar, tudi javna priznanja prizadevnim prostovoljnim delavcem bi pomenila spodbudo za nadaljnje delo. Prav bi SZDL lahko bolj spodbujala in cenila delo nepoklicnih socialnih delavcev.
— Kako ste si zamislili izvedbo te akcije?
V vse krajevne skupnosti smo poslali vprašalnik o ljudeh, ki bi bili potrebni take pomoči. Predstavniki socialnozdravstvenih komisij v krajevnih skupnostih pa naj bi predlagali ljudi, ki bi bili pripravljeni pomagati. K sodelovanju bi povabili tudi mlade člane Rdečega križa. Naša strokovna služba pa bi z navodili, pomočjo in usklajevanjem prispevala k uveljavitvi take oblike pomoči. Do Sedaj se je že nekaj krajevnih skupnosti odzvalu povabilu, upam pa, da jih bo vsaj še nekaj.
— V povojnih letih je prav prostovoljno delo v socialnih dejavnostih prispevalo k ustanovitvi in oblikovanju strokovne službe. Kakšna pa je sedaj vaša vloga pri ponovnem oživljanju te oblike pomoči?
Določene oblike prostovoljnega dela, predvsem sosedska pomoč, so bile žive tudi vsa ta leta, ko je prevladovala miselnost o samozadostnosti strokovne službe. Vendar pa tako delo ni bilo cenjeno niti zabeleženo. Letos pa bomo poskušali te prostovoljce zbrati ter nripraviti ustrezne seminarje. Želeli bi, da bi imela vsaka vas vsaj enega prostovoljnega delavca, mi pa bi to delo usklajevali ter nudili ustrezno pomoč. Koliko pa bomo pri tem uspeli, še ne vemo. Velikokrat se nam zgodi, da ob pozivu človeka, za katerega vemo, da pomaga ostarelim ali drugim ljudem, leta ne želi, da bi ga »zapisali. Poskušali pa bomo pritegniti tudi člane Rdečega križa, ki že imajo določene tečaje, vendar niso aktivni.
Prostovoljno delo pa ne sme sloneti samo na posameznih ljudeh. Prav vsi moramo prispevati k družbenim prizadevanjem za uresničevanje socialnih ciljev, kar pa je seveda tudi osnovna se-stavinaprostovoljnega dela v socialnih dejavnostih.
MAJDA HORVAT
DOPISUJTE V VESTNIK
INA-NAFTA LENDAVA
Razpisna komisija
delavskega sveta delovne organizacije
RAZPISUJE
v skladu s statutom ter drugimi splošnimi samoupravnimi akti in sprejetimi sklepi prosta dela in delovne naloge članov
kolegijskega poslovodnega organa — poslovodnega odbora delovne organizacije
1.	predsednika
2.	dveh članov
— koordinatorja za proizvodno-tehnično področje
— koordinatorja za (ekonomsko) komercialno področje Kandidati za predsednika in člana kolegijskega poslovodnega organa morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
— dajmajo ustrezno visoko ali višješolsko strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ali družboslovne smeri,
— da imajo najmanj pet let delovnih izkušenj v organizacijah združenega dela, zbornicah ali pri gospodarskih 'delih in nalogah v organih družbenopolitičnih skupnosti,
— da imajo dokazane organizacijske in vodilne sposobnosti, — da so moralno in politično neoporečni.
Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 leta.
Pisne ponudbe s potrebnimi dokazili sprejema kadrovska služba INA-Nafte Lendava, Rudarska 1, z oznako »za razpisno komisijo« 15 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
TKO PRIMAT, n. sol. o., MARIBOR TOZD SKLADIŠČNA OPREMA, n. sol. o., Lendava, Kolodvorska 43
na podlagi sklepa DS o razpisu
OBJAVLJA
prosta dela in naloge s posebnimi pravicami in odgovornostmi
(mandat 4 leta)
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
(direktorja) TOZDA
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— visoka ali višja izobrazba strojne, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri;
— štiri oziroma pet let delovnih izkušenj na odgovornih opravilih v gospodarstvu;
— da pasivno obvlada vsaj en tuji jezik. .
Rok prijave je 8 dni od objave. Kandidati bodo o izidu razpisa
obveščeni v 30 dneh od izbire.
Prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljite na gornji naslov.
sobota
DO SOBOTA, TOZD KOMUNALA Murska Sobota, Kopališka 2
objavlja
po sklepu delavskega sveta
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih osnov;ilh sredstev:
— BAGERJA — nakladalnika, leto izdelave 1977, nevozen, izklicna cena 1,000.000,— din
— BLOK MOTORJA—motorno gred, komplet, tip IDA KARA-VAN-OPEL, leto izdelave 1981, izklicna cena 150.000,— din.
Javna dražba bo v ponedeljek, dne 3. februarja 1986, ob 9. uri na dvorišču DO Sobota, Kopališka 2, Murska Sobota.
Ogled je možen na dan dražbe od 7. do 9. ure.
Interesenti morajo pred začetkom dražbe položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene. Plačano varščino kupcu vštejejo v kupnino, drugim udeležencem pa vrnejo.
Prometni davek piača kupec.
STRAN 12
VESTNIK, 30. JANUARJA 1986
s
Radijski in televizijski spored od 31. januarja do 6. februarja

PETEK
> .	. . _ _	---r-—---—-—......
SOBOTA _____NEDELJA PONEDELJEK TORfK
SREDA
ČETRTEK
RADIO /
MURSKA SOBOTA
. . . ,/RADIO #
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO"
RADIO /.
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
- '_________i_____________
RADIO
---- z /RADIO
MURSKA SOBOTA | MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v petek, 31. januarja (oddaja za pionirje, Kam konec tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 1. februarja (sobotna reportaža. Iskanje-znanje-ustvar-janje), 18.00 — Najlepše želje s čestitkamčin pozdravi, 19.00 — Vklj»či(pv osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
9.30 Pusti me na miru, 5. del dokumentarno kontaktne serije TV Zagreb. 10.30 B. Čosič: Ljubezen pri enajstih, drama TV Beograd. 11.30 Risanka. 11.35 Gremo naprej, jugoslovanski film. 13.00 Kje, kam, kako med počitnicami (do 13.05). 17.30 Poročila. 17.35 Oživele strani, 5. del nanizanke TV Skopje. 17.55 Sokoli, angleška nadaljevanka. 18.25 Obzornik ljubljanskega območja. 18.40 Industrijsko oblikovanje, 1. del izobraževalne serije. 19.30 TV dnevnik L 20.00 Vojna: Smrtonosna igra med narodi, 4. del kanadske dokumentarne serije. 21.00 Ne prezrite. 21.15 Pod krinko, 4. del ameriške nanizanke. 22.00 Tv dnevnik II. 22.10 Fellinijev Rim, italijanski film
TV LJUBLJANA
10.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Pred referendumom v radgonski občini, Minuta za varstvo okolja, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 3. februarja (šport, prispevek s področja SLO in DS), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdra-. vi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega programa.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v torek, 4. februarja (pogovor v živo, Predstavljamo vam ..., ISKRICA), 18.00 - Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v sredo, 5. februarja (gospodarska tema, Iz delegatskih klopi), 18.00 — »21-232« — propagandno glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v četrtek, 6. februarja (kultura, IŠČEMO ODGOVORE NA VAŠA VPRAŠANJA), 18.00 -Najlepše želje s čestitkami in podzravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV ZAGREB
/ * v •
Prvi program
9.30 Spored za otroke, 12.35 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.20 Poročila in kronika reških občin, 17.45 Mladinski spored, 18.45 Izobraževalna oddaja, 19.05 Tv koledar, 19.15 Ri-sanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vojne vihre, 21.00 Zabavna oddaja, 21.45 Dnevnik, 22.00 Kulturni magazin. 23.30 Poročila.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored,, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, ] 19.00 Avstrija danes, 19.30 j Čas v sliki, 20.15 Komisar (nadaljevanka), 21.20 Jolly
Joker, 22.05 Ocvirki varne sanj (film), Umetnine.
Drugi program 16.00 Poldark,
iz to-23.30
16.50
Zemlja živi, 17.35 SP v smučanju, 18.00 Tednik, 18.30 Knight rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zakaj umirajo kiti? 21.00 Obrazi Evrope, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 21.45 Šport, 23.15 Ameriška glasbena lestvica.
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.55 Upokojenski dopoldan. 14.25 Šolska TV. 15.35 Poročila. 15.40 Pored za 3 dni. 15.45 100 mojstrovin. 15.55 Strategija zmage, 1. del sovjetske serije. 17.15 Jezikovne Uganke. 18.00 Okno, notranja politika. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zgodbe o moških, ženskah in otrocih, drama. 21.35 Mexica ’86. 21.55 EP v umetnostnem drsanju 23.10 TV dnevnik, himna
TVKOPER \_
14.15 TV novice. 14.20 Uboga Klara. 15.00 Velikani — film, igrajo: Jean Gabin, Jeanne Moreau, Roger Hanin; režija: G. Grangie. 16.45 Risanke. 17.30 Kanadska narava — dok. 18.00 Mladinski TV film. 18.30 Pacific International Airport — tv film. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD — novice. 19.50 Odprti prostor. 20.30 Ljubezenska drama. 21.35 Umetnostno drsanje — evropsko prvenstvo. 22.30 TVD vseda-. nes. 22.40 Judita in Holofernes — film, igrajo: Massimo Girotti, Isabel Corey; režija: Fernando Cerchio.
8.00 Poročila. 8.05 Otroška matineja — ponovitev oddaj: 10.20 Potovanje skozi osončje: Planet Zemlja, 4. del ameriškega niza. 10.50 Slovenski ljudski plesi: Prekmurje — 2. del. 11.20 j^epec širnega sveta: Curry po svetu, ponovitev 8. dela angleškega izobraževalnega niza. 11.50 Wengen: Svetovni pokal v alpskem smučanju-smuk (m), prenos. 13.10 Vojna — ponovitev dokumentarne serije. 14.10 Poročila. 14.15 Kjdbenhaven: EP v umetnostnem drsanju — moški prosto, posnetek Zagreb 1 15.00 Kjobenhaven: EP v umetnostnem drsanju — plesni pari, vključitev v prenos Zagreb L 17.00 PJ v ko-
slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 13.00 (telefon: 21-232)
do
TV LJUBLJANA
šarki
Smelt Olimpi-
ja:Partizan, prenos (za JRT I) V odmoru Propagandna oddaja in športni non stop. 18.35 Na zvezi. 18.55 Kratki film. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Na gori daj dam, kabaret Svetlane Makarovič. 21.00 Zrcalo tedna. 21.20
8.20 Poročila. 8.25 Otroška matineja: 9.55 Wengen: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (m), prenos 1 .'teka. 11.25 Domači ansambli: 25 let ansambla Mihe Dovžana. 12.00 Ljudje in zemlja. 12.40 Wengen: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (m) prenos 2. teka. 13.30 F. Žižek: Ipavci — Benjamin, ponovitev. 14.30 Kjobenhaven: EP v umetnostnem drsanju —, revija, prenos. 17.05 Pop(ek) moje dežele, glasbena oddaja. 17.35 Poročila. 17.40 Kapitan Lahkonogi, ameriški film. 19.30 TV dnevnik. 20.00 G. Mihič: Sivi dom, 4. del nadaljevanke TV Beograd. 21.00 Športni pregled. 21.30 Slovenci v zamejstvu. 22.00 Poročila.
8.40 Zimski počitniški spored: 10.40 J. Radulovič: Kaljenje Pavla Pletikosa, drama TV Beograd. 11.35 Risanka. 11.55 Crans Montana: Svetovni pokal v alpskem smučanju — superveleslalom (m). 13.00 Pikica in zajček, avstralski risani film (do 14.15). 16.20 Poročila. 16.35 Svetovni pokal v alpskem smučanju — superveleslalom (m), posnetek iz Crans Montane. 17.35 Spored za otroke: 18.25 Podravski obzornik. 18.45 Vi-
deogodba
ponovitev.
Čajnica, ameriški 23.20 Poročila.
film.
TV ZAGREB ,
20.05 H. Wouk: Vihre vojne, 3. del ameriške nadaljevanke. 21.00 Omizje. 23.00 Poročila.
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.30 Beograjski TV program. 18.55 Premor. 19.00 Telešport. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Raziskovanje: Satelitska TV. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Propagandna oddaja. 21.10 Dina- / stija, 84. del ameriške nadaljevanke. 22.00 Premor. | 22.05 Branje (do 22.35)
8.15 Zimski počitniški spored: 9.20 Poslednja Oaza: Prebivalci, 1. del dokumentarne serije. 9.55 Pian-cavallo: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (ž), posnetek 1. teka. 11.45 Od Ohrida do Hera-kleje, izobraževalna oddaja TV Zagreb. 12.15 Risanka. 12.25 Piancavallo: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (ž), prenos 2. teka. 13.30 Ko je kraljevala komedija, ameriški film (do 14.35). 16.30 Poročila. 16.40 Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (ž), posnetek iz Piancavalla. 17.40 Tamburaši iz Rateč. 18.10 Sonce v žepu, pravljični portret Toneta Pavčka. 18.25 Dolenjski obzornik. 18.40 M. C. Masowietcky: Murphijeva noč, TV film. 20.00 Damir Feigel — Boris Grabnar: Supervitalin, TV drama.21.35 Mednarodna obzorja. 22.20 TV dnevnik II.
'TV ZAGREB
TV ZAGREB Z”
Prvi program
8.50 Tv v šoli, 14.30 Poročila, 14.35 Tv koledar, 14.45 EP v drsanju, 17.00 Košarka: Smelt—Olimpija: Partizan, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Sahara (film), 21.45 Dnevnik, 22.00 Koncem tedna, 23.30 Poročila.
TVAVSTR^A
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 družinski spored, 13.15 Poročila, 14.35 Moja hčerka živi na Dunaju (film), 15.55 Spored za otroke in mladino, 18.00 Tedenski Tv spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Na Zdaj, gremo,
22.05
Gledališče groze
(film), 23.45 Zahodno od Santa Feja (film).
TV MADŽARSKA
8.25 Ponovitve do 12.05. 13.20 Igra Benko Dixieland Band. 14.20 Plesi, polka. 14.40 Kviz iz biologije. 16.10 Kuhajmo, TV lonec. 16.45 Vroči severni tečaj, reportaža. 17.30 EP v umetnostnem drsanju, posnetek. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Risanka. 20.15 Ciklus A. Delon, franc, film. 21.55 Pesmi in plesi iz SZ. 22.05 Hrepenenje Veronike Voss, nemški č/b film. 23.45 TV dnevnik. himna.
-TV KOPER
13.00 Smučanje: Wengen — svetovno prvenstvo. 14.15 TV novice. 14.25 Uboga Klara. 15.15 Film: Judita in Holofer-nes — film, igrajo: Massimo Girotti, Isabel Corey; režija: Fernando Cerchio. 17.00 Košarka Jugoslovansko prvenstvo. 18.30 Zgodbe iz življenja rastlin, dokumentarec. 18.55 TV novice. 19.00 Snežni planet. 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Sestanek z modo. 20.30 Rossini! - prvi del. 22.00 TVD - vsedanes. 22.10 Rossini — nadaljevanje. 22.35 Kopenhagen — Umetnostno drsanje evropsko prvenstvo. 23.40 Zdravnik in pacient — medicinska oddaja-
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
J „ .
I Prvi program
|	10.20 Poročila, 10.30 Ne-
I deljsko dopoldne, 12.00
Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Mali koncert, 14.15 Grizly Adams, 15.05 Sestanek brez dnevnega reda, 17.15 Primer Odessa (film), 18.55 Smrkci, 19.30 Dnevnik, 20.00 Sivi dom, 21.00 Športni pregled, 21.30 Jugoslo-vansko-albanski odnosi,
 22.50 Poetično gledališče.
n TV AVSTRIJA
Prvi program
9.55 SP v smučanju, 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 12.30 Veličastne reke, 12 40 SP v smučanju, 14.50 Mesečevo jagnje (film), 16.30 Spored za otroke in mladino, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ognjeni vihar (film), 21.50 Šport, 22.10 Zemlja živi, 22.55 Nočni studio.
/© SuMjsriska banka
Pommeka banka
TV .MADŽARSKA
8.30 Spored za otroke.
11.25 pon.
15.20
16.10
16.35
17.25
Potovanje na Luno, 14.50 Breki in drugi.
Nedeljska glasba.
Oglejmo si skupaj. Dva, kriminalka.
Blaževo. 17.45 Kaj
mislim o TV ... 17.55 Poročila. 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Mr. Hobbs na počitnicah, amer, film. 22.00 Moj rojstni kraj Somogy. 22.50 Poročila, himna.
ijtsbljsnska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 12.30 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika bjelovarskih in varaždinskih občin, 17.45 Otroški spored, 18.45 Kviz, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Recepcija, 21.15 Mali koncert, 21.30 Svet danes, 22.00 Dnevnik, 22.20 En avtor, en film, 22.40 Poročila.
TV AVSTRIJA lagali_i . <
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 14.00 Počitniški spored za otroke in mladino, I 8.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Cagney in Lacey, 22.05 V senci inkovskega sonca.
TV MADŽARSKA
17.05 Poročila. 17.10 Kratki film. 17.40 Potovanje na Luno, pon. 3. dela serije po J. Verne-u. 18.40 Video strani. 18.45 Operetna ladja, odlomki iz operet
(Dunajevski,
Miljutin,
Blantyer), pon. 19.45 TV dnevnik. 20.00 Srebrna maska, angleški TV film. 21.00 Ključ podjetniškega uspeha, 1. del. 21.50 Legenda; Bulat Okudžava: Pesmi.
22.20 Poročila, himna.
/TV KOPER
12.15 Primomercato — predstavitev in prodaja. 14.15 Smučanje: Wengen — svetovno prvenstvo. 15.00 Film. 16,30 Risanke. 17.30 Veliki greben, Tf. 18.00 Pozor — otroci, Tf. 18.30 Zgodbe iz življenja rastlin, dok. 19.00 Kinoteka. 19.30 Kugy, TV nadaljevanka. 20.30 Prevara V San Frančišku, Tf. 21.30 Tatort, Tf. 23.00 Kopenhagen: Umetnostno drsanje, zaključna revija-
14.15 TV novice. 14.25 Uboga Klara. 15.10 Zdravnik in pacient — medicinska oddaja. 15.45 Glasbena oddaja. 16.30 Otroški program; Risanke; Kanadska narava, dok. 18.00 Zdravnik in otrok, nasveti pediatrov — oddaja v živo. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Vse knjige. 20.30 Namizni tenis. 21.00 Film: Postelja — I. del, igrajo: J. Moreau, R. Todd, V. De Sica; režija: H. Decoin. 22.00 TVD — vsedanes. 22.10 Film, nadaljevanje. 22.40 Delta, dok.
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 13.35 Ponovitve, 16.00 Dober dan,
17.35 bona, Kviz,
19.15
Košarka: Zadar—Ci-18.15 Znanost, 18.45 19.05 Tv koledar,
Risanka, 19.30 Dnev-
nik, 20.00 Reforme na Kitajskem, 21.00 Andrej Ru-bljov (film), 23.55 Poročila.
8.20 Zimski šolski spored: 9.55 Valzoldana: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (ž), prenos 1. teka. 11.00 TV galerija: Dubrovnik, izobraževalna oddaja TV Zagreb. 11.24 Risanka. 11.30 Benji — štirinožni detektiv, ameriški film. 12.55 Valzoldana: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (ž), prenos 2. teka (do 13.45/14.20). 16.30 Poročila. 16.40 Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (ž), posnetek iz Val-zoldane. 17.40 Desetnica. 17.55 Ko se korenin zavemo: Pred viharjem, 1. del dikumentame serije. 18.50 Obalnokraški obzornik. 20.00 Film tedna: Atomska postaja, islandski film. 21.40 Portret. ... TV dnevnik II.
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.25 TV dnevnik. 17.45 Benji, Zax in deček iz vesolja, otroška serija. 18.15 Skrivnost zlatega nakita, izobraževalna oddaja. 18.45 Iz glasbene produkcije RTV Skopje. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Resna glasba. 20.50 Premor. 21.05 Grabljači, dokumentarna oddaja. 21.50 Dnevi jazza *85 v Novem Sadu (do 22.35).
8.30 Periskop: Kolesarji. 9.00 Športnik Billi, 9. del. 9.25 Kje, kam, kako med počitnicami. 9.30 Poslednja Oaza: Obstanek, 3. del dokumentarne serije. 10.00 Meštrovič v Zagrebu, izobraževalna oddaja TV Zagreb. 10.25 Risanka. 10.35 Dodoviščine psa Goroja, japonski film (do 12.05). 17.30 Poročila. 17.35 Spored za otroke: 18.25 Notranjski obzornik. 18.40 Delegatska tribuna. 19.30 TV dnevnik L 20.05 Tednik. 21.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. 21.10 C. Harrison: Freud, 2. del angleške nadaljevanke. 22.10 TV dnevnik II.
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
14.50 Vsi 'na sneg. 15.50 TV dnevnik. 16.10 »Fazoni i fore«, otroška serija. 16.40 Zrenjanin: Rokomet (m) — Jugoslavija—Madžarska, prenos, v odmoru ... 18.15 TV mozaik, znanstvena oddaja. 18.45 Humoristični klub, zabavnoglasbena od
daja.
19.30 TV dnevni
20.00 In življenje se nadaljuje, 5. del italijanske nadaljevanke. 21.00 Premor.
21.05 Umetniški večer: Fabijan Šovagovič (do 23.05).
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.05 Poročila, 14.00 Počitniški spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.10 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 'AIDS — svetovna kuga, 21.15 Dallas, 22.00 Maske iz’San Marca, 22.45 Galerija, 23.15 Tekmeca.
/© gubljanska banka
Pomurska bank«
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 10.00 Madžarska pusta, 1. del. 10.50 Železna rešetka, film. 15.00 Šolska TV. 16.05 Poročila. 16.10 Spored za 3 dni. 16.15 Nacinalni parki v Aljaski. 17.00 Za mladino. 18.05 Diagnoza. 18.30 Industrijski svet. 19.30 TV’ dnevnik. 20.00 Afroditina zapuščina, 5. del angleške serije. 20.55 Studio ’86. 21.55 Ponujam gospodarstvu. 22.35 TV dnevnik, himna.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 13.00 Ponovitve, 16.00 Dpber dan, 17.25 Kronika karlovških, siških in gospiških občin, 17.45 Otroški spored, 18.15 O nakitu, 18.45 Kviz, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Jezdeci na dolge proge (film), 22.31 Dnevnik.
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 13.40 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.35 Rokomet: Jugoslavija—Madžarska, 18.15 Mladinski spored, 18.45 Kviz, 19.05 Tv koledar, 19.15 Risanka, 19.30'Dnevnik, 20.00 Razmišljanja, 21.00 Izbrani trenutek, 21.10 Kvizkoteka, 22.15 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.05 Poročila, 14.00 Počitniški spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v, sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.15 Ognjeni vihar, 23.20 Show o showu.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 14.00 Počitniški spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pesmi štirih letnih časov, 21.50 Spomini na človeštvo.
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.50 Delta, pon. 10.15 Igrani film. 11.45 Čao, mami! 15.40 Šolska TV. 15.50 Maškare. 16.15 Igre prof. Dienesa. 16.35 Poročila. 16.40 Kviz iz matematike. 17.15 Mi in računalnik. 17.55 F. Liszt, pon. I. dela. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Potovanje v Quizland, skupni kviz Madžarske TV in lista Magyarors-zag 21.35 Glasba ... 22.25 TV' dnevnik, himna.
9.00 Šolska TV. 10.00 Beg v zapor, TV film. 10.55 Rdeče in črno, pon. 15.05 Šolska TV. 16.15 Poročila. 16.20 TV borza. 16.30 Za najstnike. 17.25 Telešport. 17.55 Novi Reflektor, magazin. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Starsky in Hutch, kriminalka. 20.45 Panorama, svetovnopolitični magazini 21.50 Nekaj minut o gledališču. 22.00 Alpe, 1. del, pon. 22.25 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
12.25 Smučanje: Pianoavallo — svetovno prvenstvo; Smučanje: Crans Montanta — svetovno prvenstvo. 14.15 TV novice. 14.25 Uboga Klara. 15.10 Film: Postelja. 16.45 Otroški program; Risanke; Veliki greben, Tf.; Pozor — otroci, Tf. 18.30 Pacific International Airport, Tf. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD-— stičišče. 19.50 Rokomet. 20.30 Diplomatske skrivnosti, Tf. 21.30 Stoletje uničevanja, dok. 22.40 TVD — vsedanes. 22.50 Divji konji, TV nadaljevanka. 00.20 Odbojka.
13.00 Smučai
— svetovno pnenstvo, 14.15 Tv novice. 14.25 Uboga Klara. 15.10 Film. 16.45 Otroški program; Risanke; Kanadska narava, dok.; Pozor — otroci. Tf. 18.30 Pacific International Airport. Tf. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Rugby time. 20.30 Film. 22.00 TVD — vsedanes. 22.15 Film: Otroci ločitve, igrajo: R. Hanin, C. Mesnier, F. Berse; režija: L. Grospierre.
ga Klara. 15.10 Film: Otroci ločitve. 16.45 Otroški program; Risanke; Veliki greben, Tf.: Pozor — otroci, Tf. 18.30 Pacific International Airport, Tf. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja - oddaja v slovenščini. 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Sloven ski muzeji in galerije. 20.30 Moški za nagrado — film, igrajo: Fernando Ray, Dalila di Lazzaro; režija: J. Jaeckin. 22.15 TVD — vsedanes. 22.25 Variete.
VESTNIK, 30. JANUARJA 1986
STRAN 13
Tedenski koledar
PETEK, 31. januar — Janez
SOBOTA, 1. februar — Brigita
NEDELJA, 2. februar - Marija
PONEDELJEK, 3. februar -Blaž
TOREK, 4. februar — Andrej
SREDA, 5. februar — Agata
ČETRTEK, 6. februar - Ljubo
prodam
KOSILNICO BCS z brusom in obračalnikom prodam. Plitvica 26, p. Apače. GR-12523
NOV VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI, nosilnost 2500 kg, in HANOMAG, vozen, z novimi gumami, prodam. Alojz Kovač, Spodnja Ščavnica 59, Gornja Radgona. GR-12526
BELO VINO, 200 1, letnik 1985, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. GR-12532
TRI GARDEROBNE OMARE PRODAMO ZA 45.000 din. Lendava, Kranjčeva 25, telefon: 75 672.
LE-29
KOMPLET BATNIH OBROČKOV ZA TRAKTOR IMT 542 prodam. Juraj Biškup, Babinci 45, Ljutomer. IN-18789 ZASTAVO 101, staro devet let, neregistrirano, vozno, ugodno prodam. Informacije dopoldne po telefonu: 81 758 ali popoldne 81 452. IN-18788
KOSILNICO BCS PRODAM. Telefon dopoldne: (062) 716 160 ali 716 130. IN-18786
BULDOŽERJA TG 90 C in TG 75, stroja sta v odličnem stanju, prodam. Moravci 34, 69243 Buč-kovdci. IN-18785
ELEKTRIČNI KLAVIR HOH-NER CLAVINET D 6 (mehanični) prodam. Telefon: (069) 81 615, int. 52 - Vlado. IN-18791 MEŠANI GOZD prodam. Naslov v upravi Isita. M-455 TELEVIZOR, čmo-beli, prodam. Gradišče 1, p. Tišina. M-459
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM IN NEKAJ ZEMLJE PRODAM. Gornji Slaveči 115. M-466
ZENSKO POROČNO OBLEKO, št. 36-42, IN OSEBNI AVTO FIAT 850, letnik 1970, registriran do 25. 9. 1986 z rezervnimi deli prodam. Pajek, Murska Sobota, Lendavska 17 c.
M-464
TRAKTOR FERGUSON, mali, 39 KM, dobro ohranjen, s klinasto br. no, ugodno prodam. Bokrači 28 ah telefon: 72-650. M-465 TRAKTOR ŠTORE 402, s koso, star štiri leta, prodam. Alojz Vukan, Čevljarska 17, Turnišče. M-466 ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA domače izdelave, primemo za poč. hišico, prodam. Ratkovci 21. M-467 GOZD V STANJEVCIH, 65 arov, prodam. Barbarič, Zenkovci 29. M-471
KUNCE, bele novozelandce, različne starosti, prodam. Rankovci 15. M-472 HIŠO S SADOVNJAKOM prodam. Naslov v upravi lista. M-474 ŽREBICO, staro 2 leti in pol, prodam. Mačkovci 23. M-475 SENO PRODAM. TRAVNIK ODDAM V NAJEM. TELEFON: 23-093. M-476
RENAULT 4, v voznem stanju, prodam — tudi po delih. Telefon: Horvat, 21-750, interna 44, od 7. db 15. ure. M-477
JAWO 34, staro eno leto, in 125 P KARAVAN, letnik 1978, prodam. Jožef Marič, Skakovci 14. M-479 SVINJSKO MAST, večjo količino, prodam. Strukovci 24. M-480 HONDO F 42 FREZO, malo rabljeno, prodam. Mlin Dankovci 21, telefon: 77-032. M-483
TRAKTOR ŠTORE 404, prednji pogon, s kabino, malo rabljen, prodam. Dobrovnik 271. M-452
PSA, nemškega ovčarja, starega osem mesecev (odličnih staršev), prodam za 80.000 din. Jašinski-Kočar, Pmci 32, p. Apače. M-461
OZVOČENJE MONTARBO 100 W, kitaro GIPSON LES PAUL, kopija FENDER SOLO, MIKROFON, bass solton z zvočnikom JBL prodam. Jože Hajdinjak, Kruplivnik 88, p. Grad. M-463
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika),
Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Endre Gčnter (termični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-skopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 3.000 din, polletna 1.500 din; letna naročnina za tujino 322 ASch, 46 DM, 24 Can. dol., 18 USA dol., 38 SFR; letna naročnina za delovne organizacije. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005. Devizni račun priJugobanki Ljubljana 50100—620—00112—5049512. Cena posamezne številke je 80 din. Tiska CGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
WARTBURG, registriran do decembra 1986, ugodno prodam. Cena 150.000 dih. Janez Šarkezi, Arh. No-vaka 19, M. Sobota, telefon: 25-259. M-484
MOTORNO ŽAGO SACHS-DOL-MAR 122 prodam. Ivan Jerebic, Žižki 38, p. Črenšovci. M-486
ZASTAVO 101, letnik 1980, registrirano do septembra, prevoženo 45.000 km, v dobrem stanju,' ugodno prodam. Viljem Žekš, Vidonci 128. M-488
TRAKTOR ZETOR 67! 1 prodam ali menjam za IMT 542, IMT 533, s koso, oba registrirana, s kabinama prodam. Franc Babšek, Zg. Partinje 129. M-489
VW 1200, karamboliran, lahko tudi po delih, prodam. Štefan Novak, Sebeborci 31. M-490
KABINO ZA TRAKTOR DEUTZ prodam. Telefon: 21-507. M-491 KOSILNICO ZA FERGUSON prodam za 20.000 din. Vučja vas 16. M-492
TRAKTOR FERGUSON 35 prodam. Krog, Murska 125, telefon: 26-517. M-493
801 BOJLER ZA CENTRALNO OGREVANJE prodam. Cena ugodna. Naslov v upravi lista. M-495
Če želite kupiti lepe pletene bluze, puloverje in kvačkane izdelke ter modne dodatke, obiščite NOVI BUTIK SARA. Kidričeva 33/a v Murski Soboti v bližini avtobusne posta-je. Priporoča se Marjeta Toth.
Za okras vašega vrta pridelujem in prodajam najnovejše kmetijske pridelke:
— Buče velikanke, katerih teža je do 100 kg in so okusne za prehrano. Cena semena je 30 dinarjev.
— Najnovejša vrsta paradižnika-pa-prike (paradižnik kot paprika), ki doseže dolžino ploda od 18 do 20 cm. Z ene sadike se dobi od 10 do 15 kilogramov. Je zelo okusen za prehrano in se dobro hrani v hladilniku. Cena semena je 10 dinarjev.
— Paradižnik velikan doseže težo do 1,2 kilograma. Cena 1 semena je 10 dinarjev.
— Najnovejša vrsta stročjega fižola z dolžino stroka do 1 m, je zelo okusen za prehrano in se dobro hrani v hladilniku. Cena enega semena je 20 dinarjev.
— Paprike velikanke, ki dosežejo težo do 400 g. Cena enega semena je 10 dinarjev.
— Kumare velikanke z dolžino čez 60 cm, rastejo ob opori. Po potrebi jih lahko režemo. Okusne so za prehrano in obstojne v hladilniku. Rodijo do novembra. Cena 1 semena je 20 dinarjev.
— Buče velikanke, dosežejo dolžino do 1,5 metra, okusne so za zavitke, cvrtje in obstojne v hladilniku, lahko se režejo, a še dalje rastejo. Cena enega semena je 40 dinarjev.
— Seme osleza (hibiskusa), grškega izvora, je hranljiv in okusen. Cena enega semena je 20 dinarjev.
— Nova vrst dinj, kanadskega izvora, so zelo okusne in sladke, obstojne v hladilniku in odlične za pripravljanje. Cena enega semena je 20 dinarjev.
Po pošti vam pošljem za najmanj 1.000 dinarjev semen, ki jih želite. Pri vsaki pošiljki pošljem tudi navodila za gojenje vseh navedenih pridelkov. Živojin Jevdič, Ul. Vladislava Ribni-kara 7/1, 37240 Trstenik. M-PP ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK s pečico na trda goriva ugodno prodam. Jože Škof, Okt. revolucije L Ogled po 16. uri. M-512
PARCELO V SREDIŠČU MORAVSKIH TOPLIC prodam. Telefon: 069 26-434. M-513
OPEL REKORD 1,9 prodam. Trnje 101, telefon: 70-150. M-497 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Fokovci 1. M-498 ENOOSNO PRIKOLICO TEHNO-STROJ s povišanimi stranicami in vzmetmi, prekucnik, ZASTAVO KOMBI 750 in koruznjak, železen, s pletivom, prodam. Martin Bogdan, Pristava 26 a, p. Ljutomer. IN-18792 KOČIJO (fijaker) in kompletne zimske gume, radialne, z zračnicami 165—13, prodam. Matija Mikulič, ulica V. Vlahoviča 28, Mursko Središče. M-387
DVE KRAVI S TELETOMA (bikec, telička), prodam. Satahovci 18, p. Murska Sobota. M-551
TRAKTOR FERGUSON 65, nizki, generalno obnovljen, prodam. Gradišče 31, p. Tišina. M-552
-AVTO 125 PZ prodam — tudi po delih, Petanjci 104. M-553
CISTERNO ZA GNOJNICO, 3.200 1, PRODAM. Bakovci, Mladinska 47. M-501
ORGLE CRUMAR ORGANIZER T 1 prodam. Janez Čizmazija, Turnišče, Žitna 6. M-502
NOV VARILNI APARAT IN PLINSKO PEČ prodam. Telefon: 24-383. M-503
PRIKOLICO ZA TRAKTORJE, enkrat rabljeno, prodam. Telefon: 26-457. M-505
RENAULT 4, letnik 1979, delno karamboliran, prodam. Cimerman, Petanjci 108 — pri Muri. M-508 ZASTAVO 1300 z rezervnimi deli prodam. Cifer, Panovci 40. M-509 BREJO TELICO ali kravo, brejo sedem mesecev, prodam. Jože Kuhar, Sodišinci 29. M-511
AVTO ŠKODA 110, letnik 1976, poceni prodam. Janez Osterc, Vučja vas 5 a, p. Križevci pri Ljutomeru. M-515 HLADILNIK, štedilnik in pomivalno korito prodam. Mojstrska 1, stanovanje 50. Ogled v nedeljo. M-516 ZASTAVO 750, letnik november 1976, prodam. Albin Hajdinjak, Murska Sobota, Lendavska 25. M-517 TRAKTOR ZETOR 6011 z originalno kabino prodam. Ropoča 64. M-518
OJAČEVALEC ELKA in ZVOČNIKA LESLIE 2 x 100 W prodam. Telefon: 24-538. M-519	__
TRAKTOR IMT 558 s kabino in koso ter prikolico, 5 t, prodam. Naslov v upravi lista. M-520
TAM 4500, primeren za prevoz čebel, prodam. Murska Sobota, Lendavska 69. M-521
TOVORNI AVTO MAN 635, prekucnik, prodam. Slavko Štefanec, Hrastje Mota 28. M-523
TRAKTOR FERGUSON 539, letnik 1984, prodam. Ferdinand Benko, Sve-tinci 7, p. Destemik. M-524
ŠKODO 105 S, letnik 1980, prodam. Naslov v upravi lista. M-525
LADA 1300, stara dve leti, karambo-lirana, naprodaj. Nemčavci 24. M-526
TELE (okrog 100 kg), prodam. Varga, Murska Sobota, Partizanska 26. M-527
AKUMULATOR VESNA 12 V-135 ZA TRAKTOR URSUS prodam. Alojz Idič, Bakovci, Ob potoku 15. M-528
KRAVO, staro štiri leta, prodam. Pečarovci 103. M-529
MOPED PUCH E 50 prodam. APN 4 kupim. Telefon: (069) 74-153. GR-12525
ZASTAVO 750 PRODAM. Informacije dopoldne, telefon: (069) 83-211 ali popoldne: (069) 81-983. IN-18795 KRMILNO PESO, 1500 kg, prodam. Srša, Banovci 1, p. Veržej. IN-18794 MURA GORENJE s koso in frezo, enoosno prikolico in traktor varšalov-ski, 22 KS, prekucnik, naprodaj. Ce-zanjevci 17 a, p. Ljutomer. IN-18798 SPAČEK, motor brezhiben, in novo nemško žago prodam. Perneka, Kajuhova 14, telefon: 21-980. M-530 KABINO ZA TRAKTOR URSUS 360 (355), prodam. Branko Rituper, Križevci 110, p. Križevci v Prekmurju. M-532
GRADBENO PARCELO Z LOKACIJSKIM DOVOLJENJEM v Puconcih prodam. Informacije po telefonu (065) 23-343. M-533
TRAKTOR ZETOR 2511 s kabino, dobro ohranjeno, in kravo, staro štiri leta, brejo, ter nove gume 600 x 16, 550 x 16, prodam. Gomboc, Pečarovci 42, p. Mačkovci. M-535 FIAT 125 P, registrirano do 12. 9. 1986, prodam. Jože Kuzmič, Serdica 11. M-537
HRASTOVE IN SMREKOVE PLOHE, debeline 5 in 8 cm, prodam. Anton Fartek, Trdkova 105. M-538 MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Murska 43. M-540
BARVNI TELEVIZOR PRODAM. Vprašati po 15. uri. Slana, Vrtna 3. M-541
RENAULT 18 prodam. Karel Horvat, Gorica 37, telefon: 72-606. M-542 ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1980, prodam za 500.000 din. Bogojina 73 a, telefon (069) 76-273. M-543 DVA KAVČA, fotelja in mizo prodam. Telefon: 24-736. M-544 NOVI BATNI SESTAV ZA ŠKODO 110 (1100 cmJ), prodam. Krog, Plečnikova 33, telefon: 26-151. M-548
SVEŽE ZELJE, večje količine, prodam. Cigut, Noršinci 62, Martjanci.
Zdomec — povratnik s pravico uvoza strojev oz. opreme gre v družabništvo z obrtnikom ali uvozi stroje za podjetje. Pogoj: zaposlitev. Ponudbe pod šifro »50.000 DM« na upravo lista.
POPRAVEK
Pri zahvali za pok. VIKTORJEM BALERJEM iz Sebeborec je nastala napaka v tekstu. Pravilno se glasi:... NK in strelskemu društvu Sebeborci za darovane vence.
ŠKOLJKO ZA ZASTAVO 101 GT 55 s tremi vrati, novo, z dodatno opremo, prodam. Tropovci 1 a. M-549 TRAKTOR IMT 542 s 100 delovnimi urami prodam. Bakovci, Mladinska 47. M-546
kupim
JERMENICO ZA TRAKTOR ZETOR ali FERGUSON kupim. Karel Čerpnjak, Ropoča 39. M-485
MOTORNO ŽAGO DRUŽBA 4 (sovjetska) ali dele za njo, kupim. Bokan, Vaneča 29. M-536
zaposlitve
ŽENSKO ZA VARSTVO OTROKA IŠČEM. Jasenka Ke-rec, Murska Sobota, Cankarjeva 41, telefon 22-334. M-482 DELAVKE S PRAKSO V ŠIVILJSTVU ZA SERIJSKO IZDELAVO ZAPOSLIM. Delovni čas dopoldne. Informacije dopoldne: telefon 22-709. M-562 ŽENSKO ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU IN VARSTVO DVEH DOJENČKOV iščemo. Štefanec, Murska Sobota, Zvezna 11. M-558
razno
SAMSKI MOŠKI, upokojeni obrtnik, star 52 let, s svojo hišo, želi spoznati žensko, staro do 52 let, lahko upokojenka, ločenka ali vdova. En otrok ni ovira. Ponudbo pošljite na upravo lista pod »NA GORIČKO«. M-457 ODKUPUJEM KARAMBOLI-RANE ALI DELNO VOZNE AVTOMOBILE TER RAZNE KMETIJSKE STROJE. Ponudbe s primemo ceno pošljite na naslov: Janko Antolič, Žerovinci 24, 62259 Ivankovci. Delovni čas od 11. do 16. ure, v soboto od 9. do 11. ure. Telefon: (069) 714-113. M-468
VDOVA, stara 30 let, s srednjo, mehanizirano kmetijo, želi spo-nati moškega, starega do 40 let, nealkoholika. Ponudbe na upravo lista. M-473
OBVEŠČAM JAVNOST, da popravljam kmetijske stroje. Informacije po telefonu: 76-578. M-478
KLAVIRSKO HARMONIKO, 13 registrov, skoraj novo, zamenjam za bas ali bobne. Razlika cene po dogovoru. Etažno peč za centralno ogrevanje, 20.000 kalorij, novo, še nerabljeno, prodam za 60.000 din. Konrad Recek, Plitvički vrh 43, p. Gornja Radgona. GR-12529
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS Majdi Andrejek za poslovilne besede ob odprtem grobu ter godbi na pihala iz M. Sobote. Iskrena hvala kolektivu Veletrgovine Potrošnik, PE Sebeborci in TO Preskrba M. Sobota, NK Sebeborci in vsem tistim, ki ste nam ob tem žalostnem trenutku priskočili na pomoč.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Kruta usoda je nenadoma iztrgala izmed nas, komaj v 55. letu starosti, dragega moža, očeta, sina in brata
Jožeta Fariča iz Vidonec
Ob težki izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Lepa hvala sosedu Martinu, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem razredoma s C in 2 K4 za vence ter tov. Anici Kuzmič in Zlatku Ferku za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Vidonci, 12. januarja 1986
Žalujoči: žena Frida, hčerki Danica in Jožica, sin Milan, mama ter sestre in brata
IZDELUJEMO KOMBINIRANE ŠTEDILNIKE NA TRDA GORIVA in peči za centralno ogrevanje etažnih stanovanj — greta zgornja plošča. Telefon: (069) 21-174. M-496
PREKLIC!
Preklicujem neresnične besede, izrečene o Jožetu Zmazku in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Jože Granfola, Kokoriči 14. In-690 OSEBO, ki je na Silvestrovo v hotelu Jeruzalem Ljutomer pomotoma zamenjala črni ženski plašč prosimo, da se čimprej oglasi v recepciji hotela. IN-18790
LOKAL ZA SLAŠČIČARJA V MORAVSKIH TOPLICAH dam v najem. Telefon: (069) 26-434. M-513 IZGUBIL SE JE SREDNJE VELIK ČRN PES z belo liso pod vratom. Vse informacije sporočite po telefonu 23-512 ali Murska Sobota, Razlagova 32. M-531
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala pleskarske smeri Vajeniške šole Maribor, izdano v letu 1961. Jože Čontala, Sebeborci 123, p. Martjanci. M-547
Kdor živi v mislih svojih dragih — ni umrl.
(S. Kosovel)
N SPOMIN
12. februarja bo minilo pet žalostnih let, odkar je za vedno odšel od nas naš dragi sin, brat in stric
Janez Torok
Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate ter krasite njegov prerani grob z venci in cvetjem.
VSI NJEGOVI
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med 'nami si.
V SPOMIN
28. januarja 1986 minevata dve leti, odkar se je poslovil od nas ljubi mož, oče in stari oče
Anton Serec iz Črnec pri Apačah
Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite ob njegovem grobu.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta in starega očeta
Ludvika Balerja
iz Sebeborec 1904-1986
ZAHVALA
NAŠLA SEM ZLATO ZAPESTNICO. Klepec, Tomšičeva 12. M-534
GOSPODINJE POZOR!
Imate težave z zamrzovalno skrinjo: skrinja rosi, toči ali še na njej nabira led? Pokličite servis: telefon 062 774-806. Popravimo vam takoj in strokovno. Zlahtič, Ptuj, Zagrebška 54. M-MM
STAREJŠA ZAKONCA iščeta mlajšo družino za pomoč na kmetiji in oskrbo zakoncev. Možnost dedovanja. Informacije: Kerčmar, Vučja Gomila 146, p. Fokovci. M-506 SIMPATIČEN NEMEC z Bavarske, ne pije, išče dobro ženo od 25 do 38 let, majhen otrok ni ovira. Odgovorim na vsako resno ponudbo s sliko. Naslov: Postfach 1320, 8860 Nordlingen, BRD. M-EH
sobe
OPREMLJENO SOBO s kopalnico ali garsonjero iščem. Naslov v upravi lista. M-487
Kje si dragi mož in očka,° kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja roka, ki skrbela je za nas ?
STRAN 14
VESTNIK, 30. JANUARJA 1986
Jože Raj
iz Turnišča
Nikjer ne slišimo tvoj glas, tišina je zdaj okrog nas, a v srcu še spomin živi, dokler ho ta, boš z nami ti.
Barbara Režonja
iz Renkovec
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 81. letu zapustita naša draga mama, babica in prababica, sestra in tašča
V SPOMIN
31. januarja mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
VSI NJEGOVI
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo obiskovali, jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence, nam pa izrekli sožalje in nas tolažili. Posebej se zahvaljujemo zdravniškemu osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice za lajšanje bolečin, OŠ Štefan Kovač Turnišče, tozdu Tovarna obutve Planika, g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in govorniku.
Prisrčna hvala družini Režonja iz Renkovec, ki nam je v najtežjih trenutkih stala ob strani, in prijateljici Mariji Zver za številne obiske med njeno težko boleznijo.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
Renkovci, 16. januarja 1986
Žalujoči: hčerke Marija, Ana, Verona in Barbara z družinami ter sestre Ana, Marija in Verona z .družinami
ZAHVALA
Ob slovesu naše drage mame in stare mame
Marije Vrabl
iz Tropovec
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje na njen grob, prispevali zg gradnjo kirurgije in v druge namene.
Posebna hvala duhovnikom za pogrebni obred, domačim gasilcem, predstavnikom KS in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Franc z ženo, hčerka Marija z možem, vnuki z družinami in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni smrti moje drage sestre
Trezike Benkič
se najtopleje zahvaljujem vsem prijateljem, sorodnikom in kolektivu Mure Murska Sobota, tozd Ženski plašči, prijateljem in sosedom v Stari ulici 12 za vso pomoč v najtežjih trenutkih, izrečeno sožalje, tople poslovilne besede ter vsem, ki so jo pospremili na njeni poslednji poti ter njen prerani grob prekrili z venci in šopki cvetja.
Neizmerna hvala za trud in prizadevanje medicinskemu osebju intenzivne nege kirurškega oddelka soboške bolnišnice, predvsem dr. Sepešiju in dr. Kranjcu.
Žalujoča sestra Majda z družino iz Zagreba
Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 70. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
Helena Temlin
roj. Novak iz Lemerja
Iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom ter znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali.številne vence in šopke ter jo pospremili v tako lepem številu na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g duhovniku Balažiču in pevcem za pogrebni obred in predstavniku KS za poslovilne besede.
I	.emerje, I I. januarja 19X6
Žalujoči; hčerki Šarika in Irena z družinama, sinova Štefan iti I ibor / družinama ter vnuki la tjana, Hedvika, Brigita in Simon
Kadar nas loči snet, govori praznina!
V SPOMIN
V januarju mineva dve leti, odkar nam je kruta usoda prezgodaj iztrgala našo drago sestro, teto in ženo
Terezijo Tratnjek
iz Filovec
Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen prerani grob!

VSI NJENI
V SPOMIN

2	. februarja bo minilo boleče leto, odkar nas je zapustila naša dobra mama, babica, prababica, tašča ter teta
Terezija Šeruga
roj. Ivanič iz Razlagove ul. 17 v M. Soboti
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu in prižgete svečko.
Z bolečino v srcu tvoji najdražji
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k >jemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v 72. letu za vedno zapustil dragi oče, dedek in pradedek
Rudolf Klement
iz Matjaševec 38

Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje.
Posebna zahvala dr. Peričevi za lajšanje bolečin, čč. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma ob odprtem grobu ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Matjaševci, M. Sobota, Beltinci, Celje, 18. januarja 1986
Žalujoči: VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI
Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
8.	januarja nas je v 69. letu starosti tiho in brez slovesa, zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
Janez Kučan
s Suhega Vrha
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli iskreno sožalje.
Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnikoma KS in ZZB za poslovilne besede.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Milika, sinova Štefan z ženo Majdo in Karel, vnuk Dejan, vnukinje Majda, Marjetka in Matejka ter drugo sorodstvo
VE TNIK, 30. JANUARJA 1986
ST AN 15
| v esedi in sliki
rK	'W MK KH ME HSHB 
LE n POGOVOR DIREKTORJEV S PREDSEDNIKOM IZVRŠNEGA SVETA
Sozd ABC Pomurka — pod povečevalom
I 6500 dinarjev za bazen I
Ob koncu prejšnjega tedna je predsednik izvršnega sveta B skupščine občine Lendava Ludvik Jerebic povabil direktorje I organizacij združenega dela lendavske občine na delovni po-  I govor. Na dnevnem redu sta bili dve osrednji točki: start v no- I  vo poslovno leto in iskanje rešitev za dograditev bazena v Len- £ davi.
KAKO DO SOGLASJA?
Sodobne ekonomske raziskave dajejo velike možnosti tako velikim, združenim sistemom kot tudi majhnim gospodarskim organizmom, ki so okretni in bolj odzivni na gospodarske zahteve sodobne družbe.
I I I I I
I
i’rehod iz starega v novo leto v gospodarstvu lendavske obč: ni bil pretresljiv, saj se ni »nič spremenilo«: težave, s katerimi so se spopadali ob koncu leta, so »prenesli« v novo. Pri Nafti je to visoka cena nafte, zaradi nje pa tudi izdelka — n. v mola, s katerim zdaj niso konkurenčni na tujem tržišču. Pri kovinskopredelovalni industriji je tudi v novem letu breme vise . ena kovine in s tem (v končni ceni) premajhen delež »ži i < dela, posledice pa so izgube. Seje pa stanje precej iz-bol: Ao v čevljarski industriji, ki spet veliko izvaža. Kar zadeva . vrbo lendavskega gospodarstva s surovinami, ni težav. Uk  zveznega izvršnega sveta o ukinitvi deviznih računov v gos; iarstvu lendavske občine za zdaj niso pustili negativnih posl die.
i pogovoru z direktorji pa so načeli tudi problem gradnje Klavskega letnega kopališča, katerega investitor je krajevna ipnost. Gre pravzaprav za bazen, ki je v grobem že zgrajen zidar je še potrebnih 70 milijonov dinarjev, da bi ga do-grai i V krajevni skupnosti bodo skušali zbrati 20 milijonov, za : lilijonov bodo opravili prostovoljnega dela, ostanek — 45 m dijonov — pa naj bi zbrali v organizacijah združenega dela i d ; ,ke občine. O tem predlogu so razpravljali predsednik snega sveta in direktorji podjetij in ga podprli. Podan je • < n način, kako. Ker gre za javno kopališče, bo vsakomur dan nežnost kopanja, zato naj bi za njegovo gradnjo prispeva! : delovni ljudje lendavske občine in sicer posredno: v pon bi po zaključnem računu za lansko leto na zaposlenega < računali po 6500 dinarjev iz sklada skupne porabe. Predlog m podprt, na sestanku predsednika izvršnega sveta in dir . v podjetij zdaj pa so na vrsti še samoupravni organi. Če ' udi ti zanj, potem se res utegne zgoditi, da bodo kopali dprii za letošnji občinski praznik. K temu naj dodamo v lendavski krajevni skupnosti pred kratkim ponovne . celi samoprispevek, med drugim tudi za ureditev kopa: : r ito ni mogoče sprejeti morebitnega očitka, da ga bo-
I I I I I
I I I
: gradili«, le pomagali naj bi ga dokončno zgraditi in 
Š. SOBOČAN I
Sl asm KB3 KS MH bsmI
Sicer pa se pretekli petek na razširjeni seji koordinacijskega odbora sindikata v sestavljeni organizaciji ABC Pomurka v Murski Soboti z okrog 11.500 zaposlenimi, ki ima članice po vsej Sloveniji — govor je bil, v okviru priprav na kongres slovenskih sindikatov, o samoupravni organiziranosti sozda — predsednik KPO Gusti Grof in po naključju spraševal, kako do soglasja. Kar naravnost je namreč menil, da so v sozdovem sistemu preveč razvodeneli samoupravljanje (»preveč je sestankovanj«), da je pri posameznih, ne vedno strateških razvojnih vprašanjih, težko priti do popolnega soglasja, in da ni mogoče vedno za vse zadeve terjati (iskati) soglasje od vseh članic sozda. Ali kot smo mogli prebrati v predloženem gradivu za sejo: »v delu sestavljene organizacije se večkrat, zaradi razdru-ževalnih teženj, ki nimajo samoupravne in ekonomske opore, kaže določena nemoč poslovodnih sestavov pri učinkovitem vodenju sozda kot sistema. Tovrstne težnje, ki izvirajo iz volunta-rističnih obnašanj v nekaterih delovnih organizacijah, se morajo večkrat ublažiti s političnim vplivom vodstva sozda, kar je nedopustno, če je sozd integracija, ki temelji na izvirnih ekonom-
skih in samoupravnih intcicsih.«
Ce je bila svojčas — takoj po sprejemu zakona o združenem delu leta 1976 — doba ustanavljanja tozdov, je zdaj napočilo obdobje preverjanja njihove organiziranosti — bi lahko strnili del mnenja direktorja Potrošnika Jožeta Kovača, ki je še pripomnil: sicer pa je delavcevm navsezadnje vseeno, v kakšni obliki so samoupravno organizirani. Gre jim predvsem za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Ko je govoril o delitvi dela in spomnil na to, da se v sozdu še vedno ne morejo dogovoriti, kako naj se eni ukvarjajo samo s trgovino, drugi samo s kmetijstvom, tretji spet samo s kakšno drugo dejavnostjo, je dregnil v ena sila občutljivih vprašanj. Jože Horvat iz Agromerkurja ga je približno takole opredelil: ali so v sestavljeno organizacijo ABC Pomurka res združene vse take organizacije, ki imajo skupne interese ali pa je v posameznih primerih šlo tudi za politične pritiske? Uvodničarka Etelka Korpič-Horvat je to veliko spravljiveje predstavila rekoč: »Moč sozda je izključno v združevalni volji združenih organizacij. Intenzivnost te volje je pri različnih združenih organizacijah različna. Zaradi tega nekateri integracijski načrti tudi niso
uspeli, kljub izdelanim elaboratom o ekonomski upravičenosti.«
Še vedno pa je dovolj prostora za zdrave pobude in hotenja, zla-i sti pri uvajanju nove tehnologije in posodabljanju obstoječe, skupnih razvojnih vprašanjih, usposabljanju in zaposlovanju strokovnih, ustvarjalnih delavcev, večji in boljši izkoriščenosti surovin, osnovnih in obratnih sredstev, znanja itn. Oton Žunec iz tovarne mlečnega prahu je menil, da bi kazalo na ravni sozda okrepiti trženje, zlasti tisti del, ki zadeva gospodarsko propagando z uvajanjem novih izdelkov, poenotiti prodajo in pri avtomatski obdelavi podatkov čim prej ukrepati, saj zavoljo večkratne prezasedenosti Murinega računalnika, na katerega so vezani, lahko rabijo terminale samo takrat, ko Mura »ne dela«.
Na omenjeni seji je bilo izrečenih še več drugih presoj. Sklenili bi z eno od uvodnih misli, bolj »pobožno željo«, namreč naj sestavljena organizacija združenega dela ABC Pomurka ne bo mehanična zlepljenka, ne prazen balon brez vsebine, marveč ekonomski sistem z jasno opredeljeno vsebino, uresničeno prek čvrste organizacije in poslovne učinkovitosti.	B. Žunec
Muri znova kipec ljubljanski zmaj
M'	: rkem razstavišču v Ljubljani je bil prejšnji teden sejem
Mode <S • se predstavili najuspešnejši jugoslovanski tekstilci. Med njimi je ml Tovarna oblačil in perila Mura iz Murske Sobote, kije .ot stal/ -.tijalec tudi letos požela najvišja priznanja. Najpomemb-nejši je -	-: • ljubljanski zmaj 1986. ki jo je strokovna žirija pode-
t.. j mu moško kolekcijo tozda Oblačila Mura. To je že sedmič, da , . jo.	. ta dobila najvišje priznanje ljubljanskega sejma Moda,
kar zgo, : unča o kakovosti njenih izdelkov. Poleg tega je ženska ko-k: ja t diplomo ljubljanskega zmaja 1986, posebno diplomo s kip-em lju<	i zmaj pa je prejela oblikovalska skupina tozda Oblačila
pod vod	ike Fujs. Strokovna žirija jugoslovanskega časopisa za tr-
ženje in : komuniciranje Media marketing je podelila posebno pohvalo At; J je prejela tudi nagrado Z Jana, ki jo je letos prvič uvedla revija Ja m Ljubljane.	M. Jerše
V tozdu Montaža bodo letos med drugim izdelali tudi okrog 50 tisoč tipskih razteznih posod od 25 do 600 litrov, po posebnem naročilu pa narede tudi posode do 1000 litrov. Raztezne posode se uporabljajo pri centralnem gretju. Varstroj je z osvojitvijo tega izdelka nadomestil uvoz, poleg tega pa je domači izdelek še tehnično .popolnejši.	„	. . n c u -
Posnetek: S. Sobočan
i je čas. da se reši tisto, kar se p eje nikoli več ne bo dalo rešiti!
lOk MAJO BESEDO KMETIJCI!
Ijo mladih kmetovalcev, ki jih prihodnji razvoj kmetijstva v Po še kako skrbi in se jih tudi tiče, je mladinska organizacija Mlati	tužnik Kmetijske zadruge Ljutomer—Križevci sklicala
okrc.	no o nameravanih gradnjah hidroelektrarn na reki Muri.
Razp bo v petek, 31. januarja 1986, ob 18. uri v sejni sobi KZ Ljub - Križevci v Križevcih pri Ljutomeru.
pravo so vabljeni tudi predstavniki elektrogospodarstva, proj« Zadružna zveza Slovenije, inštitucije in organizacije, ki so p. e z nameravano gradnjo, kmetje ter vsi, ki jih tovrstna i prob ka posredno ali neposredno zanima.
PRIPRAVE NA VOLITVE V LENDAVSKI OBČINI
Mladi v hočejo več
Na skupni seji občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta so obravnavali potek evidentiranja kandidatov za skupščine interesnih skupnosti in skupščino občine. Ugotovljeno je bilo, da je evidentiranih 3617 kandidatov, kar je precej več kot jih bo potrebno izvoliti. V nadaljevanju seje so po daljši razpravi sprejeli dogovor o sestavi družbenopolitičnega zbora, ki bo tudi po novem štel 20 članov, čeprav je predsedstvo občinske konference zveze socialistične mladine predlagalo povečanje tega zbora. Mladi namreč menijo, da je njihova zastopanost s 3 člani, kolikor jim pripada po merilih, preskromna. Ob tem naj pristavimo, da v ta zbor kandidirajo delegate še ostale družbenopolitične organizacije, in sicer: Zveza komunistov 4, Socialistična zveza 7, zveza sindikatov 4 in Zveza borcev 2. Na seji so sprejeli pobudo, da si je treba v nadaljnjih postopkih prizadevati, da bo večja zastopanost mladih vsaj v delegacijah za zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela. V Lendavi so se že odločili, da tudi v teh dveh zborih ne bodo povečevali števila delegatskih mest in bo tako tudi v naslednjem mandatnem obdobju zbor krajevnih skupnosti imel 20 delegatskih mest — iz krajevnih skupnosti Turnišče in Lendava po 2, iz ostalih krajevnih skupnosti, ki jih je še 16, pa po 1. Enako ne bodo povečevali zbora združenega dela; v njem bo 35 delegatskih mest, za katera bo delegate pošiljalo 31 konferenc delegacij oziroma skupnih delegacij.
Na skupni seji Socialistične zveze in sindikata v Lendavi so sicer že tako obširne sezname možnih kandidatov za odgovorne funkcije v občinski skupščini in skupščinah interesnih skupnosti še razširili z nekaterimi novimi imeni, tako da bodo na seji občinske kandidacijske konference, ki bo 20. februarja, lahko izbrali kar najboljše kandidate za volitve v združenem delu, krajevnih skupnostih in naposled še v zborih občinske skupščine. § g
---------ČEPINCI-----------------------—---------------------
Prapor kot malo takih
Pri io leto dni je minilo, odkar so razvili prapor poverjeništva Društva upokoje krajevni skupnosti Čepinci. Pred kratkim so na priložnostni slovesnosti ut prapor pripeli 15 spominskih trakov in 31 zlatih žebljičkov, ki so jih prisp Pi izseljenci iz Kanade in Avstralije ter domačini, in to ne le upokojenci, ka:	Sloveniji redkost. Denar za »okrasitev« prapora so primaknili tu-
di Čepin portno in gasilsko društvo ter Gozdno gospodarstvo Bled. Šolarji podružn . i šole Markovci pa so pripravili pester kulturni program.
Steč; ;; še krajša slovesnost domačega gasilskega društva, na kateri so podelili c mje Kolomanu Korpiču iz Murske Sobote.	J. G.
---M M. A VSKE TOPLICE------------------------------
P idobitev za avtobusne potnike
Mer Ac Toplice so čedalje bolj vabljive tudi za tiste, ki so odvisni od avtobusni! evozov. zato so se v kraju — tega so se razveselili tudi domačini — odločili :; nadnjo postajališč. Eno je že zgrajeno s sredstvi iz krajevnega samoprispevka a turistične takse. Tudi gradnjo drugega bodo financirali na tak način Doslej m za nove pridobitve odšteli že okrog 800 tisoč dinarjev.
-js-
— »POPRAVEK"" 
^Oddaja Mostovi —Hidak pa naj bo tedenska ob pone-deljcih zvečer na i. in na 2. programu TV Ljubljana,« je bilo
zapietno v prispevku Po napredku še potrebni premiki, ki je m bil objavljen v 3. štev. Vestnika na str. I, Tiskarski škrat je iz-  pust : besedico ne, tako da bi se zadnji del omenjenega stavka  mor 4 glasiti »in ne na 2. programu TV Ljubljana«.	B
V pri evku z naslovom O vzgoji in izobraževanju na str. 3 B pa .dzadnjem odstavku izpuščena besedica kot, zadnji B sta’ a odstavka bi se namreč moral glasiti: »tako kot so preč republiški izobraževalni skupnosti«. Se opravičuje- B mo:	J. G. 
	 mn nna nn hm nn
Za prijetne počitnice
Občinska konferenca ZSMS je letos zbrala vse dejavnosti, ki se bodo odvijale med zimskimi počitnicami ter pripravila program po dnevih.
Klub mladih ponuja program dejavnosti za vse dneve razen sobote in nedelje. Videopredstave bodo ob 10. in 18. uri, razen ob petkih. Od 12.00 do 17.30 lahko igrate namizni tenis, šah in delate z računalnikom. Petkove večere pa preživite v ritmu disco glasbe. Delo z računalniki je pripravila tudi Delavska univerza, in sicer vsak dan od 8. do 13. ure.
Kulturni center nudi počitnikarjem razne igrice v knjižnici v gradu vsak dan od 8. ure naprej. V ponedeljek ob 11. uri pa si lahko ogledate risanko Robin Hood. Cena kinbpredstave bo le 50 din.
Tudi Občinska strelska zveza je za vse, ki želijo pridobiti strelske veščine, pripravila streljanje z zračno puško, ki bo 30. januarja ter 4. in 6. februarja po 15. uri na strelišču v Domu TK Partizan ter v stari šoli v Beltincih.
Pod strokovnim vodstvom pa bodo tudi vse dejavnosti, ki jih pripravlja Zveza telesnokultumih organizacij. Razen ob petkih lahko po 9. uri igrate nogomet in košarko v Domu TK Partizan, v četrtek, 30. januarja, in 4. ter 6. februarja pa igrate namizni tenis v telovadnici srednješolskega centra. Smučarji pa se lahko 30. in 31. januarja ter 3. in 4. februarja prijavijo za enodnevni smučarski izlet. Vplačila sprejema poslovalnica Kompas v Murski Soboti, cena izleta pa bo 1500 din.
Prireditelji torej vabijo, vi pa izberite tisto, kar vam ustreza.
M. H.
Po predavanjih še javna razprava o Muri
Aktiv mladih zadružnikov pri Kmetijski zadrugi »Ljutomer—Križevci« je organiziral v nedeljo predavanja o spomladanskih kmetijskih opravilih,
splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti in o prostem času mladih. Tudi nekaj filmov so si ogledali.	STRU
Zakaj nekateri razmišljajo
IZ PORABJA
drugače?
Prvo polletje šolskega leta 1985/86 seje pretekli teden izteklo tudi za porabske šolarje, vendar sedaj niso na polletnih (zimskih) počitnicah, kot je to pri nas, temveč imajo na Madžarskem prvič novoletne (tudi božične) in potem še spomladanske počitnice, pa seveda tudi letne, ki trajajo kar dva in pol meseca.
To šolsko leto pa je prineslo porabskim šolarjem vendarle nekaj povsem novega — v prvih razredih osnovnih šol so namreč uvedli dvojezično poučevanje predmetov spoznavanje narave in glasbeni pouk, na gornjeseni-ški osemletki pa še zgodovine v 5. razredu. Da bi izvedeli, kakšne so njihove prve izkušnje, smo se oglasili na osnovni šoli v Števa-novcih. Prijazno nas je sprejel ravnatelj Pusztai (po narodnosti Madžar) in predlagal, naj nas o tem kar seznanita njihova dvojezična učitelja, to sta Laci Kovač, ki v obeh jezikih poučuje predmet spoznavanje narave, in Magdalena Bartakovič, ki prvošolčke uči peti madžarske in slovenske pesmi, v obeh jezikih pa spoznavajo tudi nekatere pojme, ki so povezani z glasbenim poukom.
»V I. razredu je samo 7 učencev. Pri spoznavanju narave se učimo približno od 50 do 60 od-
stotkov v madžarskem jeziku, drugo pa v slovenščini. Včasih se več pogovarjamo v enem kot drugem jeziku, odvisno od teme, ki jo obravnavamo. Tako sem ugotovil, da so učenci poznali več slovenskih besed, ko smo se pogovarjali o delu njihovih staršev, o jeseni, poletju, zimi in nekaterih drugih temah. Sicer pa otroci pred vstopom v šolo doma malo govorijo slovensko, ker se starši ne pogovarjajo z njimi v maternem jeziku, zato imamo pri pouku težave. Doslej v Števanov-cih tudi nismo imeli vrtca. Končno smo ga dobili in upam, da bodo otroci sedaj bolje pripravljeni za vstop v osnovno šolo tudi pri poznavanju slovenskega knjižnega jezika,« nam je v pogovoru dejal Laci Kovač.
»Glasbeni pouk imamo enkrat tedensko. Tako kot pri spoznavanju narave potekajo naše ure približno polovico v madžarskem in polovico v slovenskem jeziku. Učenci so zelo veseli, ker se naučijo tudi več slovenskih pesmic. Najprej smo utrdili tiste, ki so se jih nekateri naučili že doma, v narečju, zdaj pa se učimo pesmice v knjižnem jeziku. V obeh jezikih pa spoznavamo tudi pojme, ki so povezani z glasbenim poukom. Prav zdaj se pripravljamo
na svoj prvi nastop, ko bomo pokazali, kaj smo se že naučili. To bo za pusta. Učenci že težko čakajo na ta trenutek,« nas je z dvojezičnim poučevanjem g‘as-benega pouka seznanila tovarišica Bartakovičeva.
Pogovarjali smo se tudi o sodelovanju števanovske osemletke z dvojezično osnovno šolo Gen-terovci. Dejali so nam, da je to sodelovanje za njih zelo koristno, ker si lahko pomagajo z izkušnjami dvojezičnega poučevanja.
Poleg dvojezičnih predmetov imajo porabski šolarji še naprej tudi pouk slovenskega jezika (od 3 do 4 ure v dveh tednih) kot reden predmet v vseh razredih. Sodeč po tem se stanje narodnostnega šolstva v Porabju torej premika na bolje, čeprav se menda nekateri starši (Slovenci!) sprašujejo, češ zakaj je potrebno toliko slovenščine, ko pa je pri nadaljnjem izobraževanju potem ne rabijo. Naj bi se raje več učili ruščine ali nemščine! No, to sta res svetovna jezika, vendar vredna več kot materinščina prav gotovo nista. Pa naj vsakdo o lem dobr azmi-sli! Najbrž pa ne kaže zavreči tudi izkušeni, ki jih imajo pri dvojezičnem vzgojno-izobraževalnem delu pripadniki madžarske narodnosti v Pomurju. Kaj bi bilo, če bi se tudi oni namesto madžarščine učili več nemščine, ruščine . ..
JOŽE GRAJ
»TRI
VESTNIK, 30. JANUARJA 1986
ODLOČAMO SE ZA NAPREDEK	/ *
Naš ZA-za šole, kulturne, telesnokulturne in zdravstvene objekte ter ceste
Zato smo pristopili k oblikovanju referendumskega programa, ki je rezultat naših skupnih hotenj in potreb. Medsebojno usklajevanje in dogovarjanje ni bilo lahko, saj je potreb veliko, možnosti za zadovoljevanje vseh teh potreb pa so omejene. V široki javni razpravi smo se z veliko mero solidarnosti in razumevanja skupno dogovorili za program, ki je tesno povezan s srednjeročnim in dolgoročnim načrtovanjem razvoja občine in ki kot tak dejansko pomeni uresničevanje naših skupnih razvojnih ciljev.
Naša občina ni bogata. Ima pa pridne in delavne ljudi, ki se zavedajo, da je vse, kar imamo, rezultat lastnega dela, rezultat lastnega prispevka, solidarnosti in enotnosti. Dokazov za to je veliko. Z dvema prejšnjima samoprispevkoma smo zagotovili našim otrokom svetle in sodobne učilnice, našim malčkom prijetne igralnice, obnovili smo zdravstvene domove, skupno z delovnimi ljudmi in občani Pomurja smo gradili kirurški blok. V vseh teh objektih, ki smo jih zgradili s samoprispevkom, je del prispevka slehernega izmed nas. Zato
cenimo dosedanje pridobitve in smo ponosni nanje. Veliko smo s skupnimi močmi in odrekanji že. ustvarili, veliko pa še želimo in tudi potrebujemo. Zavedamo se, da je »prihodnost v naših rokah«. Nihče nam ne bo ničesar podaril. Tako kot doslej bomo tudi v prihodnje morali biti aktivni soustvarjalci in oblikovalci našega razvoja. In pri tem nismo in tudi ne bomo nikoli pozabili, da je le v slogi moč, da bomo le s skupnimi napori sposobni uresničevati zastavljene cilje.
Obdobje, v katerem se spopadamo z gospodarskimi problemi, zahteva od slehernega izmed nas veliko mero pripravljenosti, sodelovanja, medsebojne povezanosti in razumevanja. Če hočemo nuditi boljše delovne razmere našim učencem v Vidmu ob Ščavnici, Stogovcih in Apačah, če želimo urediti vsaj nekatere pomembnejše ceste v krajevnih skupnostih, če nam ni vseeno kako je poskrbljeno za varnost
naših delavcev, ki dan za dnem prihajajo na delo po prometno slabo urejeni cesti v Avtoradgo-no, Gorenje Elrad in Muro, tozd Moda, bomo svoje delo in sredstva združevali, bomo s skupnimi napori in enotnostjo usmerili naša prizadevanja za napredek.
Zato bomo 9. februarja na referendumu glasovali ZA. Ta uan bomo vsi na najbolj neposreden način odločali o lastni prihodnosti, o prihodnosti nas vseh. Odločali bomo o jutrišnjem dnevu, ki ni zgolj naš. Ta jutrišnji dan pripada naši mladini. In če so naši otroci naše največje bogastvo, in če je mladina naša prihodnost, potem je vredno za te naše otroke tudi nekaj žrtvovati. Vsaka pridobitev je pomembna. Njen pomen pa je toliko večji, če je rezultat skupnih hotenj, skupnih odločitev in prispevka slehernega delovnega človeka in občana.
VIDEM OB ŠČAVNICI
Program, za katerega bomo glasovali nas obvezuje toliko bolj, ker zajema vse krajevne skupnosti.
Zavedamo se namreč, da se bo z razvojem sleherne krajevne skupnosti razvijala tudi občina kot celota. K temu v veliki meri prispevajo tudi krajevni samoprispevki, ki so že uvedeni ali pa. se uvajajo. V krajevnih skupnostih Stogovci, Apače, Črešnjev-ci—Zbigovciin Negova so se krajani namreč odločili, da bodo sočasno glasovali za krajevni in občinski samoprispevek. Programi KS so povezani z občinskim referendumskim programom in programi komunalne ter cestne skupnosti. Zato je toliko pomembneje, da se zavestno opredelimo ZA občinski in krajevni samoprispevek, ker bomo le na ta način lahko uresničili začrtane cilje.
Delovni ljudje in občani občine Gornja Radgona smo vselej znali pravilno odločati o pomembnih zadevah. Ves dosedanji razvoj občine temelji na skupnih odločitvah, prizadevanjih, skupnih vlaganjih in osebnih prispevkih.
Tudi 9. februarja bomo na referendumu dokazali pravilnsot naših skupnih odločitev, našo pripravljenost, da tudi v prihodnje z lastnimi napori in odrekanji, z veliko solidarnostjo in enotnostjo in z visoko socialistično zavestjo gradimo našo prihodnost.
ZA prinaša hitrejši razvoj, zagotavlja boljše delovne razmere našim učencem, ureditev kulturnih, telesnokulturnih in zdravstvenih objektov, zagotavlja zdravo pitno vodo, varne in urejene ceste. Napredek je torej v naših rokah. Marija Sedivy, predsednica OK SZDL Gornja Radgona
NOV PRIZIDEK -
BOLJŠE DELOVNE RAZMERE
SAMOPRISPEVEK ZA ŠOLE -
ZA CESTE
OBČINA GORNJA RADGONA, 9. FEBRUARJA 1986
Občinski referendumski program za obdobje 1986—1991
Na 23. skupnem zasedanju vseh treh zborov Skupščine občine Gornja Radgona, 13. januarja 1986, je bil sprejet sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Gornja Radgona. S samoprispevkom bomo sofinancirali:
1.	Program gradnje šolskih objektov. Ta obsega gradnjo II. faze osnovne šole v Vidmu ob Ščavnici, obnovi osnovne šole Stogovci s prizidkom kuhinje in gradnjo II. faze osnovne šole Apače.
Dograditev II. faze OŠ Videm ob Ščavnici je obveza, ki izhaja iz minulega referendumskega programa. Predvidena predračunska vrednost znaša 161,920.000 din. Iz samoprispevka namenjamo za ta objekt 40,000.000, 60,000.000 din pa smo v ta namen že zbrali z dosedanjim občinskim samoprispevkom. Pri osnovni šoli Stogovci se predvideva dograditev prizidka s kuhinjo in obnova šole. Predvi
dena vrednost znaša 3t^000.000, iz samoprispevka se namenja 15.000.000 dinarjev.
.II. faza gradnje osnovne šole Apače zajema kuhinjo in telovadnico v predvideni vrednosti 91,000.000 din. Iz samoprispevka se zagotavlja 55,000.000 din.
2.	Program gradnje objektov zdravstvenega varstva, telesne kulture in kulture zajema obnovo kulturnega doma v Gor. Radgoni. Predvidena vrednost znaša 34,750.000 din, sofinanciranje iz samoprispevka je predvideno v višini 10,000.000 din. Predvidena vrednost za prenovo vile Hold v Črešnjevcih znaša 68,490.000 din, iz samoprispevka se zagotavlja 9,660.000 din.
Za gradnjo telovadnice v Radencih se iz samoprispevka namenja 5,000.000 din od 70,500.000 din predvidene vrednosti. 7,000.000 gre iz samoprispevka za obnovo zdravstvene postaje v Radencih, za ureditev kinodvorane v Radencih pa
7,651.000 od 10,000.000 din predvidene vrednosti. Za obnovo Lekarne v Gornji Radgoni, predvidena vrednost je 29,000.000 din, namenjamo iz samoprispevka 15,000.000 din.
3.	Program modernizacije cest in komunalnih objektov zajema: — krajevno cesto Plice—Herce-govščak (2 km), lokalne ceste Stara gora (800 m), Negova— Ihova (1 km) Dragotinci —Biserjane (600 m), Sp. Ščavnica—Le-šane (3,8 km), mlekarna Očeslav-ci v smeri Ivanjševci (3 km), ureditev cest na Kapelsko-Raden-skem vrhu (1 km), preplastitev krajevnih cest v KS Radenci in obnovo prometne povezave Petrol- Avtoradgona, Petrol-Moda in Moda-Elrad.
Ta del programa zajema tudi ureditev oskrbe z vodo v krajevni skupnosti Apače.
Skupna naložbena vrednost za te objekte znaša 271,000.000 din, 45,2 odstotka vrednosti se pokriva iz občinskega samoprispevka.
»Osnovna šola Videm ob Ščavnici je šola s 17 oddelki. Od tega jih je 15 v Vidmu ob Ščavnici, dva pa sta na Stari Gori. Tam je sicer samo 26 učencev v dveh oddelkih, ker jih ne moremo priključiti v našo šolo zaradi prostorske stiske.«
Tako je pričela predstavljati problematiko - osnovne šole v Vidmu ob Ščavnici ravnateljica Rozina Kraner, ko smo se oglasili pri njej, da bi povedala nekaj o novem prizidku, ki je v referendumskem programu. Svojo pripoved je nadaljevala:
»V Vidmu ob Ščavnici je 313 učencev. Teh 15 oddelkov, ki sem iih omenila, pa je v Vidmu ob Ščavnici tudi ločenih: predmetna stopnja ima pouk v naši tako imenovani novi šoli (ki je tudi stara celih 15 let), ki so jo zgradili leta 1971 in je v njej osem učilnic brez vseh drugih prostorov na novi lokaciji, seveda s takratno obljubo, da bodo z gradnjo čim prej nadaljevali. Ta gradnja se je torej zavlekla za celih petnajst let. To pa je tudi razlog, da ima razredna stopnja pouk še vedno v stari šoli, ki je v zgradbi častitljive starosti prek 170 let. Delo v takšnih razmerah je resnično zelo težko.«
Ko smo opazovali utrip okoli osnovne šole — razdeljenost v dve zgradbi, smo videli, da otroci vozijo malice iz stare šole v novo?
»Kuhinja je v naših obeh šolah v Vidmu poseben problem. Imamo jo samo v stari šoli in že zdavnaj ne ustreza sanitarnim predpisom, pa tudi velika ni dovolj. Sanitarni inšpektor nam iz leta v leto piše odločbe. Mi smo naredili, kar smo mogli: namestili potrebna pomivalna korita, prostora pa seveda povečati ne moremo. Prevoz hrane iz stare v novo šolo — približno 350 metrov, pa je seveda tudi poglavje zase. Kupili smo potrebne posode, a to ni dovolj. To so opazili tudi naši kmečki ljudje, ki pravijo, da je pravi čudež, da se našim otrokom še ni nič zgodilo. Pravijo, da mimo otrok, ki vozijo malico, prevažajo gnoj, gnojila in vse drugo, prah se kadi, učenci pa prevažajo to malico iz dneva v dan. To je pravzaprav zelo žalostno.«
V referendumskem programu radgonske občine pa je tudi prizidek k osnovni šoli pri Vidmu ob Ščavnici. Kakšen bo ta prizidek? »O površini posameznih prostorov še ne morem povedati nič natančnega kajti le-ti se bodo morali podrejati republiškim normativom. Sicer pa bomo v prizidku dobili še 8 učilnic za predmetni pouk. To se pruvi, da bodo to učilnice, ki bodo v te namene tudi opremljene. Sedaj imamo namreč samo 8 klasičnih učilnic. Te učilnice v novem prizidku naj bi imele tudi potrebne kabinete, in kot sem že rekla, tudi potrebno opremo. Zgrajeni pa bi bili tudi dodatni prostori: čitalnica in predvsem šolska kuhinja. Tudi potrebne pisarne, arhiv in garderobe, sanitarije ter vse drugo, kar se bo zraven zgradilo. Vsega tega namreč nimamo.«
S tem še bosta seveda spremenila način in vsebina pouka, predvsem pa se bodo gotovo izboljšale delovne razmere?
»Potem bi imeli tako rekoč normalne razmere za delo, ker taka ločenost predmetne in razredne stopnje, pouk na dveh krajih in večna stiska s prostorom, prav gotovo niso normalne razmere dela. To drži za učitelje in za učence.«
Pred kratkim ste bili v Ljubljani — na republiški izobraževalni skupnosti. Je bil ta obisk pomemben?
»No, že iz dnevnega časopisja ste lahko razbrali, da je bilo v Ljubljani nadaljevanje 23. seje skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije. Že na prvi seji se nismo mogli poenotiti o solidar
nosti, ki jo prejemajo pomurske občine in glede gradnje osno-vno-šolskega prostora iz sredstev solidarnosti. V nadaljevanju seje smo sklenili, da solidarnost za letošnje leto ostaja takšna kot je bila doslej, da se pa v tem času pripravijo vsi potrebni no izračuni za zbiranje in delite solidarnosti. Obljubljajo, da naj bi bila ta delitev pravičnejša, kot je bilo do sedaj, tako za tiste, ki so solidarnost dajali, in za tiste, ki jo prejemajo. Glede graditve osnovnošolskega prostora pa je sprejet sklep, da imajo pravico na natečaju sodelovati vsi tisti, ki imajo do tega pravico po resoluciji, torej nerazvite občine, obmejna območja, ter manj razvite krajevne skupnosti na razvitih območjih. Tako bi tudi naša šola lahko bila deležna republiške solidarnosti.«
O potrebnosti gradnje prizidka smo že govorili, nekaj bežnih vtisov o mnenju krajanov smo mimogrede že tudi zabeležili, pa
nam povejte še vi, kakšen je siceršnji utrip pred referendumom med krajani?
»Osebno upam, da nas bodo krajani podprli, da bo referendum uspel. Moram reči, da je sodelovanje šole s krajevno skupnostjo, z družbenopolitičnimi organizacijami in tudi s starši, po moji oceni, zelo dobro. Starši se udeležujejo roditeljskih sestankov, predavanj, ki jih šola organizira skupaj z delavsko univerzo, prihajajo na posvetovalne ure, dajejo nam vso potrebno pomoč, ko prosimo zanjo. Še posebno, ko nas obiščejo pionirji in kolegi iz pobratene občine Mla-denovac. Podprejo nas tudi ob nabiralnih akcijah za šolsko mlečno kuhinjo, opravili so nam nešteto prevozov, ko smo priprav-
Ijali teren za zeleno igrišče (ki žal tudi še ni končano, upamo pa, da bo prav tako končano, ko bo zgrajen nov prizidek k osnovni šoli). O krajevni skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah pa se lahko izrazim samo najlepše, brez pretiravanja. Deležni smo pomoči, kolikor je pač sploh lahko dajejo.«
Skratka— menite, da 9. februarja v krajevni skupnosti Videm ob Ščavnici ne bo problemov?
»Jaz seveda upam, obenem pa moram povedati, da obstajajo drugi problemi — to pa so ceste. Le-te pa niso v pristojnosti ne krajevne skupnosti ne občine Gornja Radgona, ker imamo na našem območju veliko republiških cest, ki so doslej izpadle že iz mnogih načrtov, in to ljudi malo moti. Mi jim sicer pojasnjujemo, jih prepričujemo, upam, da nas bodo kljub vsemu podprli, saj razumejo tudi današnje težke gospodarske čase.«
STRAN 1 7
VESTNIK, 30. JANUARJA 1986
ODLOČAMO SE ZA NAPREDEK
PREDX IDENA l REDI I EV PROMETNE POV EZAVE V INDUSTRIJSKO CONO
Naložba v človeška življenja
Stotinam delavcev bo zagotovljena varna pot na delo in domov
V Gornji Radgoni prvi v Sloveniji sprejeli samoprispevek
Pridobitve za današnje in prihodnje rodove
Da doslej še ni prišlo do tragedije, se gre zahvaliti zgolj srečnemu naključju. Pa seveda voznikom, ki poznajo nemogoče razmere. in preprostemu vzroku, da industrijski tir le malokrat ječi pod težo vagonov in lokomotive, na drugi strani. Zjutraj in tam okoli druge ure popoldne priti peš v službo v Avtoradgono ali nove obrate Gorenja Elrad ali domov, že meji na pustolovščino. Zaenkrat, toda samo zaenkrat, še brez »davka«. Kako dolgo še igra s srečo?
»Akcija za ureditev prometne povezave in s tem do zagotovitve
vame poti na delo traja že od leta 1983,« razlaga Ščavničar, strokovni delavec za komunalno in cestno področje pri sisih materialne proizvodnje v občini Gornja Radgona. Že takrat so združeno
NAJKRAJŠA POVEZAVA Z APAŠKO DOLINO
Na ta način bodo za kmete privarčevani kilometri in kilometri
Krajani Spodnje Ščavnice zares nimajo vzroka, da bi se postavljali s cestami. Še dobro, da pretežni del krajevne skupnosti veže »magistralka«, sicer bi bili skoraj povsem v objemu blata oziroma prahu. Izmed treh lokalnih cest so uspeli pred leti položiti asfaltno prevleko z denarjem iz krajevnega samoprispevka in s pomočjo občinske komunalne interesne skupnosti (takrat je pod svojo streho združevala tudi ceste) le v smeri Lašto-mercev. Ostali dve, proti Lešanam in Policam, pa nista za voznike nič kaj privlačni, njuna velika obremenjenost le poglablja luknje v makadamu.
Cesta Spodnja Ščavnica—Lešane je 'izjemnega pomena, predvsem za kmete, saj je to daleč najkrajša pot do sušilnice kmetijskega kombinata v Črncih. Ker ni modernizirana in vabljiva, se mnogi odločajo za pot v Črnce prek Podgrada in na ta način za dodatnih več kot deset kilometrov. Sicer pa so od nje življenjsko odvisni v delu same vasi Spodnja Ščavnica, vaščani Zagajskega Vrha, Plitvičkega Vrha, kar četrtina krajevne skupnosti. Seveda pa ne gre prezreti sosednje krajevne skupnosti Apače, ki bi z modernizacijo postala bližja, nekaj zaselkov, ki se v nadaljevanju približujejo Benediktu in Zgornji Ščavnici v sosednji občini Lenart.
»Vse bi še šlo,« pravijo krajani, »ko bi ne bila cesta na tako ilovnatem območju. Tu gramoz ne more storiti dosti in cesto je izjemno težko, dobro pa praktično nemogoče vzdrževati. Ko poplavlja reka Ščavnica je še težje prevozna.«
Ob tej cesti so v zazidalnem načrtu krajani Spodnje Ščavnice predvideli cono za razvoj drobnega gospodarstva in tudi kakšnega manjšega industrijskega obrata. Tega, in s tem še večjega razvoja, si v Spodnji Ščavnici želijo. Ko bo cesta urejena, bodo temu bliže za pomemben korak. In še nečesa ne gre prezreti: asfalt je prvi pogoj, da bodo lahko sedli za mizo z avtobusarji in se pričeli pogovarjati o novi avtobusni progi. Avtobusna povezava Apaške doline čez Spodnjo Ščavnico z Gornjo Radgono in Lenartom, njuno industrijo, bi pomenilo bližja delovna mesta.
Seveda se bodo še leto, dve valili traktorji z zrnjem proti Apaški dolini po makadamu. Tako dolgo bo še moral tudi zdržati stari leseni mostiček. Ko bo položen asfalt, bo dobil betonsko preobleko in tako bo ta pomembna cestna povezava v radgonski občini primerna tudi za težje obremenitve in tovore.
Krajani se pomembnosti ceste zavedajo in za to namenjajo dober del krajevnega samoprispevka. Seveda pa sami denarja za 3,8 kilometra ne morejo zbrati, uvrstitev v občinski program pa priča, da so se slednjič tudi drugi zavedeli širšega pomena te cestne povezave.
Ko bo asfalt položen, bo v tej krajevni skupnosti lepše, lažje in prijetnejše življenje. Še bolj, ko bodo uspeli modernizirati še cesto v Police. V Spodnji Ščavnici so trdno na tleh, zato so ta zalogaj premaknili v prihodnje obdobje. Bo pa gotovo prva na vr
delo in sisi podpisali samoupravni sporazum, ki pa ni bil uresničen. Zataknilo se je seveda pri denarju. Potem se je to nekaj časa zaradi težkih materialnih razmer puščalo vnemar, akcijo pa so ponovno sprožili delegati občinske komunalne skupnosti ob razpravah o izhodiščih za samoupravni sporazum o temeljih načrta za to srednjeročno obdobje.«
Prvi projekt je bil narejen leta 1981. Seveda pa izjemno težko uresničljiv z vsem razkošjem — šlo naj bi domala za radgonsko »avenijo«. Sedaj pa so stvari
slednjič le dozorele. Delegatom sisa za komunalo se je pridružila radgonska krajevna skupnost in pa v pravi meri tudi same zainteresirane delovne organizacije: Avtoradgona,. Gorenje Elrad in
sti. Vaške ceste pa bodo še dolgo sive. Izmed skupno 76 kilometrov imata asfaltno prevleko le dva, v skupni dolžini kilometer in sto metrov. Prav lani, ko so uresničili ti naložbi, se je pokazalo, kaj pomeni dobra cesta. Vsi zainteresirani so prispevali velike vsote, tudi po nekaj sto tisočakov, eden pa kar skoraj dva milijona dinarjev, če bi prišteli prostovoljno delo za pripravo cestišča pa še več.
Danes jim ni žal, so izjemno zadovoljni. Tako kot bodo to vsi, ki uporabljajo cesto Spodnja Ščavnica—Lešane,_________________________________
IVAN CIPOT, Stogovci: Potrebni in še kako so potrebni samoprispevki, čeprav nekateri menijo drugače. Brez tega ne gre. Tako se zbere nekaj denarja od krajanov, od občanov, nekaj prispeva občina ali eden oziroma drugi sis in napredek je — tu.
Pri nas je najbolj potrebna obnova osnovne šole. Ta je v takem stanju, da otroci nimajo več pravih razmer za šolanje. Sam šoloobveznih otrok sicer nimam, toda že so bili in še bodo, vnuki. Če šole ni, potem tudi napredka v kraju ni. To je za podeželje najbolj potrebno.
S svojimi prispevki, seveda malce drugače, smo pričeli graditi domovino tudi po drugi svetovni vojni. Spominjam se še tiste zagnanosti in elana, ko smo postavljali zadružne domove. Rasli so kot gobe po dežju. Tu pa tam se je pojavil dvom, pa še danes veliko pomenijo. Spominjam se še srečnih in zadovoljnih obrazov tistih, ki so prejemali udarniške značke. V Stogovcih smo še naredili veliko. Samo če se spomnim nekdanjih cest. Če se ne bi znali pravilno odločiti, bi bili še vedno do kolen v blatu, Ze takrat sem prispeval petdeset tisoč dinarjev in ni mi žal. Drži, da šo samoprispevki obremenitev, za ene bolj za druge manj. Vendar se to pozabi, pridobitve pa ostanejo. Poglejte te današnje cene in jih primerjajte s samoprispevkom.
Mirina temeljna organizacija Moda.
»Za naložbo naj bi prispevala 33 milijonov občinska komunalna skupnost, prav takšen delež občani z občinskim samoprispevkom, 15 milijonov dinarjev pa ti trije delovni kolektivi«, razlaga pokritje predvidenih del tovariš Ščavničar.
Gotovo ne bo šlo za »razkošje«, ki gaje ponujal prvi projekt (ta bi po grobih ocenah stal okoli 200 milijonov dinarjev), ampak predvsem za zagotovitve vame poti na delo. Od servisa Petrola do Avtoradgone na eni in do temeljne organizacije Mode v Črešnjevcih na drugi strani. Problem, na katerega so pred dobrim desetletjem očitno ob ustanavljanju industrijske cone pozabili, se je seveda z leta v leto zaostroval. Združeno delo je v časih ekstenzivnega razvoja zaposlovalo precej in tako se je tudi število pešcev občutno povečalo in s tem gneča ob magistralni cesti.
Kot pravi Ščavničar, končna odločitev o tem, kakšna bo ta prometna povezava za pešce v industrijsko cono, še ni dokončno padla. Pojavljajo se namreč dvojna razmišljanja. Ali se bo na eni strani le uredil takšen pločnik, ki bo dovolj širok za vse, ali pa morebiti uredila posebna pešpot izven cestišča. Takšna pešpot in kolesarska steza, kot vodi iz Murske Sobote do Rakičana, je vabljiva, seveda pa je še vprašanje, če se bo lahko za to zagotovilo dovolj denarja. Na vsak način pa se bosta povezala Moda in novi proizvodni prostori Gorenja Elrad na Meleh. S približno tri metre široko stezo.
In kako dolgo bodo še nosili delavci na delo glavo v Žaklju?
Projekt in vsa spremljajoča dokumentacija morata biti pripravljena letos, tako da bi lahko pričeli izvajalci z delom prihodnje leto. Dela in naložba pa bodo sklenjeni leta 1988.
Še nekaj časa torej velja biti pazljiv na poti na delo v industrijsko cono Gornje Radgone. Vendarle pa je razveseljivo, da je slednjič prevladala zavest, da se s človeškimi življenji ne gre igrati. Zato je naložba v ureditev te povezave mnogo več kot naložba v cestno-komunalni objekt. To je naložba v človeška življenja. Če ne v lastna, v življenja soobčana, krajana, soseda, tovariša z ulice, kolego za sosednjim strojem.
BRANKO ŽURMAN, Kuno-va: Občani smo dejansko spoznali, da brez lastnega prispevka ne moremo zgraditi tistega, kar še potrebujemo in si želimo. V naši občini so bili pojavi, ko so poskušali posamezniki referendume spodnesti. Danes jim je žal, saj niso naredili, kar bi lahko. Tako so zamudili v razvoju. Zato je prav, da združimo vse moči, da poiščemo skupno pot v boljši jutri. Ne le za nas, tudi za prihodnje rodove.
Občinski program je dobro zastavljen, saj tudi pri sprejemu predloga ni bilo nesoglasij. Kaže, da smo uspeli prebuditi solidarnost v slehernem občanu in krajanu. Našim otrokom smo dolžni zagotoviti boljše razmere za šolanje. S tem se'bodo zlagoma manjšale razlike med mestom in podeželjem. Boljše ceste k temu prispevajo veliko. Veseli me, da je posluh za razvojne težave na vasi, zavel tudi v razvitih središčih občine. Tam so daleč pred nami, z oporo združenega dela so hitreje napredovali. Toda, ali ni to združeno delo tudi naše, niso v delovnih organizacijah zaposleni tudi delavci s podeželja ?
Kar se tiče krajevnega samoprispevka pomeni ta referendumski program dobro osnovo za hitrejši razvoj krajevne skupnosti. Vemo, kakšne ceste premoremo, zato jih moramo redno vzdrževati.
Pogovor z Vinkom Rousom, članom odbora za spremljanje izvajanja referendumskega programa
Ledino lastnega razvoja s pomočjo samoprispevka so zaorali Radgončani. V tej mestni krajevni skupnosti so pred dobrima dvema desetletjema prvi v Sloveniji uvedli samoprispevek in z njim zgradili vodovod za potrebe prebivalcev mesta in industrije v Radencih. Odločitev o prvem občinskem samoprispevku pa je padla leta 1976. Izvajanje programa tega, kot tudi drugega občinskega samoprispevka, ki se izteka, je spremljal Vinko Rous.
Doslej največ za otroško varstvo, šolstvo in zdravstvo
»Takrat, pred osmimi leti, smo dajali največ poudarka gradnji predšolskih in šolskih objektov, v zdravstvu pa predvsem zagotavljanju boljših razmer za osnovno zdravstveno dejavnost,« se spominja Vinko Rous. »Deloma pa smo že tudi odvajali denar za bolnišnico v Murski Soboti. Za naše najmlajše smo zgradili vrtca v Gornji Radgoni ter v Črešnjevcih in prizidali jaslični oddelek k otroškemu vrtcu v Radencih. V osnovnem šolstvu pa smo slednjič dokončno pokrili naložbo gradnje nove, sodobne šole v občinskem središču. Učenci na Negovi so postali bogatejši za telovadnico, ki služi tudi za kulturne prireditve, telovadnico in športno igrišče na prostem pa so pridobili še pri videmski osnovni šoli. Vaščanom Spodnje Ščavnice se je uresničila dolgoletna želja in potreba — vaško-kultumi dom.
V zdravstvu smo z drugimi občinami združevali denar za naše skupne potrebe na tem območju v regiji. Družno smo Pomurci tako postali bogatejši za rentgenološki oddelek v Rakičanu, posodobili smo stari interni oddelek in zbirali denar za pripravo projektov in drugega potrebnega za nameravano gradnjo kirurgije. V Rakičanu smo zgradili še kotlovnico, toplotne podpostaje in pralnice pri bolnišnici.
Pa je še ostalo za potrebe zdravstva v sami občini. Za obnovo zdravstvene postaje v Apačah, v Vidmu ob Ščavnici, za zobno ambulanto v Radencih in za dispanzerski oddelek pri Zdravstvenem domu Gornja Radgona.«
Očitno so se že takrat občani zavedali, da lahko naredijo za izboljšanje družbenega standarda največ sami. Velika zavest in pripravljenost se je ne nazadnje potrdila, ko so se za samoprispevek odločali. Uresničevanje programa pa je bil tudi »kapital« za pripravo naslednje občinske referendumske odločitve. Kaj je bilo osnovno vodilo za drugi samoprispevek?
TATJANA PETEK, Črešnjevci: Občinski program sicer poznam, vendar ne prav do podrobnosti. Menim, da je takšen način zbiranja sredstev pravi in v tem družbenem trenutku tudi edini način za zadovoljevanje potreb in interesov v krajevnih skupnostih, pa tudi v družbenopolitični skupnosti.
V naši krajevni skupnosti smo že asfaltirali precej kilometrov cest. Tudi tokratni krajevni program je dober. Z obnovovile Hold, kjer se odvija večji del krajevnega življenja, ne bomo pridobili le ustrezne prostore za delo krajevne samouprave in naših družbenopolitičnih organizacij, ampak tudi dvorano, ki je po mojem mnenju še pomembnejša. Ta dvorana bo za vse velika pridobitev, za kulturo, mladino in vse druge krajane. Normalne možnosti za delo bodo imeli naši tamburaši in dramska sekcija.
Vdori na cestah so za voznike že prave pasti. Nasploh pa moramo ceste, ki smo jih posodobili z žulji krajanov, redno in dobro vzdrževati. Rekonstrukcija prometne povezave v industrijsko cono pa bo pomembno skrajšala pot naših krajanov na delo v Avtoradgono in Gorenje Elrad.
Vinko Rous: »V prvi vrsti potrebe občanov in seveda razmere dela v stari kirurgiji. Vsi Pomurci moramo občudovati zdravstvene delavce, ki v takih razmerah dobro delajo. Med tem ko smo v zdravstvu dali prednost tej izjemno veliki in zahtevni naložbi, pa več kot potrebni, šmo se v občini odločili, da nadaljujemo z vlaganjem za nadaljnjo rast otroškega varstva in šolstva.
V tem času smo za zdravstvo v občini kupili le rentgenski aparat, zato so se z razširitvijo vrtca v Apačah podvojile njegove zmogljivosti in tako rekoč rešile te potrebe v celotni Apaški dolini za precej časa. V Radgoni smo postavili - sedem oddelčni vrtec, kjer je v enem prostor za razvojno motene malčke. Pri osno
vni šoli v Radencih so dočakali mlečno kuhinjo, žal pa je zmanjkalo denarja za pričetek gradnje druge etape osnovne šole v Vidmu.«
Denar občanov trošen smotrno
Kakšne pa so bile »žrtve« poti do teh mnogih objektov? Kako so bili obremenjeni občani in kako se je z denarjem gospodarilo?
»Že v času relativnega blagostanja, v sredini sedemdesetih let, je bila osnova združevanje le enega odstotka od osebnih dohodkov delavcev. Prav toliko drugič in enako načrtujemo tretjič. Vedno smo izhajali iz gospodarske moči in položaja naših občanov, našega delavca, kmeta, upokojenca. Zavedali smo se, da jih ne smemo preobremeniti, saj so v vrsti krajevnih skupnosti imeli in še imajo krajevne samoprispevke za reševanje njihovih najneposrednejših interesov in potreb.
STANKO BELAK, Kapela: O referendumskem programu, ki ga pripravljajo v naši občini za samoprispevek v naslednjih petih letih, sem seveda že slišal in bi rad odkrito povedal naslednje: Naš kraj — Kapela z okolico — v tem programu ni zajeta, se pravi, da ne bomo dobili ničesar. Seveda pa to ne pomeni, da bomo proti. Zavedamo se namreč, da je današnji trenutek v gospodarstvu, šolstvu in drugih dejavnostih zelo težak. Zavedamo pa se tudi, da je solidarnost danes na največji preizkušnji in da je to pravi trenutek, ko se moramo izkazati ravno na tem področju. Če samo pogledam Radence — obnova kinodvorane, gradnja telovadnice in preplastitev cest — je samoprispevek za takšen kraj nujno potreben, že zaradi gostov, ki prihajajo in tukaj puščajo devize, ki jih nujno potrebujemo. Na drugi strani pa, če pomislim ha osnovno šolo pri Vidmu ob Ščavnici — tamkajšnje razmere namreč tudi poznam — vem, da so učenci iz te šole tudi potrebni normalnega pouka, brez prostorske stiske.
Seveda bi se tudi na Kapeli našlo kaj takšnega, kar bi nujno potrebovali, a vsega naenkrat ne zmoremo in ne moremo zgraditi, narediti, zato bo potrebno počakati. Vsekakor se bo 9. februarja pokazalo, če vsi, ali pa vsaj dobra večina, mislijo tako, kot bi morali — tako kot jaz.
V preteklem srednjeročnem obdobju so bile gospodarske in tudi siceršnje družbene razmere težke. Tudi posojilna politika se je precej zaostrila in za naše programe ni bila več ugodna kot v preteklosti. Vse naložbe smo lahko uresničili le z lastnimi sredstvi, z denarjem, ki je moral biti zagotovljen, sicer se ni smelo niti pričeti graditi. Zato ni bilo mogoče narediti več, čeprav je bil ves program, razen dokončne zgraditve osnovne šole v Vidmu. uresničen.
Še več. Trdim, da smo denar trošili skrajno racionalno. Program smo uresničili že do konca leta 1984 in tako ušli kasnejšim podražitvam. Potem pa smo zaradi vrtoglavne rasti cen bili za pričetek tako obsežne naložbe enostavno »prekratki«.
Naši občani so se doslej vedno izkazali, v drugo še posebno. Poleg občinskega so namreč prispevali še dodatno iz dohodka za gradnjo kirurgije in za zdravstvo v občini. Tri petine za regijo in dve za občino.«
Ali so te izkušnje dober porok za novo referendumsko odločitev, se bodo občani izrekli za hitrejši lasten razvoj tudi v tretje?
Vinko Rous: »O tem sploh ne dvomim. Tako kot smo že in še bomo prispevali, da bo kirurgija slednjič usposobljena za delo, tako se bomo tudi v prihodnje razvijali v občini s samoprispevkom. Glede na potrebe in program, ki so ga praktično izoblikovali sami, sem prepričan, da se bomo zanj tudi izrekli.«
TOMO TOSlC, Gornja Radgona: Naša krajevna skupnost je bila prva v republiki, kjer smo uvedli samoprispevek. Z njim smo odpravili problem oskrbe z vodo.
Ko smo razpravljali o osnutku občinskega referendumskega programa. je bilo sicer močno prisotno mnenje, da smo tokrat premalo zajeti. Kajti nobena skrivnost ni. da naj bi zbrali izmed vseh desetih krajevnih skupnosti v občini največ prav naši krajani. Zato pa smo uspeli, da smo uvrstili v predlog še obnovo radgonskega kulturnega doma. Ta dom je izjemnega pomena ne le za mesto Gornja Radgona in okoliške vasi, ampak za celotno občino. Je pa v takem stanju, da pravzaprav več ne bi smel rabiti namenu. Sami namenjamo za njegovo ureditev več kot 15 milijonov dinarjev, z desetimi iz občinskega samoprispevka pa bi ga lahko pošteno obnovili, da bi bil nekaj časa mir.
Ureditev prometne povezave z industrijsko cono pa se lotevamo pet minut pred dvanajsto. Še dobro. da ni bilo žrtev. Če je pred leti združeno delo zamudilo, je skrajni čas. da sedaj to uredimo s skupnimi močmi. Vendar pa smo v krajevnih skupnostih vztrajali, da se združeno delo vključi še bolj. Na koncu smo to le dosegli. Tisti načrti pred leti pa so bili tako razkošni, da jih ne bi zmogle uresničiti tudi bogatejše občine, kot je naša.
STRAN 18
VESTNIK, 30. JANUARJA 1986
ODLOČAMO SE ZA NAPREDEK
TESNA POVEZAVA RADENSKE IN
Odločanje o samoprispevku za obdobje petih let je v vsaki krajevni skupnosti nujno povezano z vprašanjem, ali bo dovolj denarja za načrtovane naložbe, ali ne bo ta ljuba inflacija porušila načrtov, ali bomo krajani sami zmogli breme referendumskega programa. Ponekod sicer tudi razmišljajo tako, vendar pa je v zavesti krajanov vsaj malce tiste prijetne misli, da je v kraju nekdo, ki je pripravljen pomagati. Vzemimo tipičen primer Radencev in delovne organizacije Radenska. Delavci tega kolektiva so bili vedno pripravljeni pomagati kraju v svojih razvojnih načrtih. Teh skupnih akcij je bilo veliko. Zakaj? To je bilo prvo vprašanje, ki smo ga zastavili pomočniku generalnega direktorja PO Radenske, Herbertu Še-ferju:
»No, vsekakor je potrebno ugotoviti, da je povezanost zdraviliškega kraja in samega kraja zelo močna in tesna. Ne samo zaradi prebivalcev, ki tu živijo, ampak tudi zaradi gostov, ki so tukaj, saj samo hotel sam po sebi ne daje gostu tistega, kar bi moral dati. Zato je potrebno razvijati sam kraj. Točna je ugotovitev, da je Radenska v minulih obdobjih sodelovala pri programih krajevne skupnosti, omenimo sovlaganja ali skupno delo na cestah, skupno gradnjo pošte, telefonije in še določene druge objekte in naprave v kraju. To pa seveda pomeni dvoje: da se je ta infrastruktura razvila, da so domačini, ki živijo v tej
SEZNAM VOLIŠČ
Vratja vas — pri Francu Režoji, Podgorje — gasilski dom, Stogovci — prostori KS Stogovci, Grabe — pri Ani Kogoj, Žiberci — gasilski dom, Žepovci — zadružni dom, Črnci — jedilnica tozda Kmetijstvo Črnci (grad), Nasova — pri Francu Senekoviču, Nasova 20, Apače — prostori KS, Segovci — pri Stanku Trstenjaku, Lutverci — gasilski dom, Lešane — gasilski dom, Lo-manoše — pri Ivanu Vrbnjaku, Sp. Ščavnica — dom občanov, Zagajski Vrh — pri Vinku Baumanu, Čreš-njevci — vila Hold, Črešnjevci — gasilski dom, Orehovci — gasilski dom, Zbigovci — gasilski dom, Police — vila Rezač, Gornja Radgona — OŠ Jože Kerenčič, Mele — gasilski dom. Gornja Radgona — Element, Gornja Radgona — prostori KS, Gornja Radgona — zadružna dvorana. Gornja Radgona — avla kulturnega doma, Gornja Radgona — sodišče, Gornja Radgona — gasilski dom Podgrad, Gornja Radgona — Trate, Radenci — dijaški dom, Radenci — osnovna šola, Radenci — Prekmurski dom, Radenci — Kidričevo naselje, blok, Radenci — center za AOP, Šratovci — pri Malju Fašaleku, Boračeva — jedilnica tozda Marles, Janžev Vrh —
FREDI PERTOCI, Lutverci: V načrtu krajevnega programa je, da se na našem območju asfaltira cesta Segovci—Plitvica. To je za naše ljudi izjemno pomemben odsek, predvsem za kmete, ki prevladujejo. Vsak dan težko tovorijo posode z mlekom, delavci, ki hodijo na delo v Gornjo Radgono, pa nimajo avtobusne povezave. Ko bo asfalt, se bo vse to dosti lažje uredilo.
Kar se tiče občinskega referendumskega programa, z njim nisem ravno podrobno seznanjen, kolikor ga poznam, pa menim, da je dobro zastavljen. Napredek in razvoj prinaša vsaki krajevni skupnosti, predvsem pa našim otrokom.
Obremenitve? Za boljši jutri nam ne sme biti žal denatja. Ko smo se pogovarjali o krajevnem samoprispevku, sem lahko tu in tam slišal, da sta dva odstotka preveč. Toda, ljudje, kaj bomo ob današnjih in jutrišnjih cenah potem še sploh lahko zgradili? Poglejte, sam sem invalid in delam le štiri ure, pa nisem nikdar trdil, da so samoprispevki previsoki, še več bi lahko prispevali občani in krajani, potem bi se tudi naredilo več in čim prej. Sedaj pa se denar zbira leta, včasih tudi izgublja vrednost, in čez pet let smo za nekatere naložbe že »prekratki«.
Takšne pridobitve ljudi pritegnejo.
RADENEC
krajevni skupnosti dobili več in s tem seveda tudi naši gostje.«
9.	februarja bo v občini Gornja Radgona referendum o uvedbi samoprispevka za naslednjih pet let. Za Radence je zapisano, da naj bi zgradili prizidek k osnovni šoli z večnamensko dvorano, preuredili naj bi stari zadružni dom v kinodvorano in preplastili nekaj cest. O tem programu ste razpravljali tudi v vaši delovni organizaciji ter se odločili, da denar
gasilski dom, Rihtarovci — Turjan-ci, Hrastje-Mota — gostilna trgovskega podjetja SLOGA, Murščak — šola, Hrašenski vrh — gasilski dom, Kapela — osnovna šola, Kapela — stara šola, Kapela — zadružni dom, Okoslavci — gasilski dom, Sp. Ivanjci — gasilski dom, Grabo-noš — gasilski dom, Grabonoš — pri Francu Karlu, Stavešinci — gasilski dom, Očeslavci — dom občanov, Negova — osnovna šola, Negova — pri Mariji Klobasa, Lokav-ci — pri Slavku Lončariču, Radven-ci — pri Matiju Karlu, Gornji Ivanjci — pri Francu Karlu, Kuno-va — pri Rajmundu Rajšpu, Ivanj-ševci — pri Janezu Fekonji, Ivanj-ševski vrh — pri Mihaelu Strajnša-ku, Rodmošci — pri Janezu Ficku-Vogrincu, Videm — stara osnovna šola, Dragotihci — gasilski dom, Rožički Vrh — gasilski dom, Slap-tinci — gasilski dom, Selišči — pri Francu Lovrecu, Žihlava — pri Karolini Zamuda, Stara Gora — osnovna šola, Grabšinci — pri Ceciliji Debelak, Kokolanjščak — pri Heleni Fras, Kutinci — pri Karlu Kreftu, Sovjak — pri Jakobu Kreftu, Že-nik — pri Jožetu Tibautu, Kraljevci — pri Tereziji Horvat.
ALOJZ GOMZI, Spodnji Ivanjci: Mislim, da takšen način zbiranja denarja za skupne potrebe ni slab. Nekaj pa bi rad dodal. Ne kot osebno mnenje, ampak kot mnenja krajanov. V krajevni skupnosti prevladuje stališče, da bodo ponekod dobili preveč, drugod pa premalo. Tu mislijo predvsem na težke razmere v naši krajevni skupnosti, kjer smo pravzaprav »bosi« še na vseh področjih. Poštno poslopje pa smo spravili pod streho sami.
Cesta Očeslavci—Stavešinci je potrebna modernizacijea. Če jo bomo asfaltirali, bomo pomirili krajane: kajti v našem predelu se v zadnjih letih ni naredilo ničesar. Zato se mora tisto, kar je bilo obljubljeno občanom na zborih, uresničiti.
V krajevni skupnosti ponovno razmišljamo, da bi uvedli samoprispevek. Letos to verjetno ne bo mogoče, ampak v prihodnjem letu. Na nekak način pa bodo morali zbrati svoj delež za cesto v vaseh Očeslavci in Stavešinci. Naše ceste so v obupnem stanju, za njihovo popravilo in posodabljanje pa nimamo denatja. Razen te, ki pelje skozi vas proti Vidmu, in druge, proti Lenartu, ne premoremo niti kilometra asfalta.
Morali bomo zavihati rokave. Najprej pa seveda spremeniti odnose v sami krajevni skupnosti.
no podprete nekatere naložbe. Zakaj ste se tako odločili in katere naložbe boste podprli?
»No, razgovori in debate znotraj delovne organizacije še potekajo, čeprav smo te dni sprejeli temelje srednjeročnega programa. Najprej moramo ugotoviti, da se trudimo, da uskladimo, ali pa smo že uskladili srednjeročne programe krajevne skupnosti, turističnega društva in delovne organizacije Radenska na tistih področjih, kjer imamo skupne interese. Ce povem konkretno: pri referendumskem programu je predlog, da pomagamo
graditi telovadnico, ki ne pomeni samo nove pridobitve za kraj, ampak tudi za samo šolo — in seveda za delovno organizacijo. Tu je zelo zanimiv primer sofinanciranja iz več virov: po današnjih cenah naj bi nalož ba stala 70 milijonov dinarjev. Ta denar bi zbrali z občinskim in krajevnim samoprispevkom (če bo le-ta uspešen), iz sredstev delovne organizacije, sredstev osnovne šole in denarjem gostinske srednje šole. Tu se lepo vidi, kako se sofinancira, oziroma kako sodeluje več partnerjev ali interesentov. Vsekakor nas telovadnica zanima iz več razlogov: našim gostom bomo lahko ponudili možnosti rekreacije, večjo možnost bodo imele tudi različne športne ekipe, ki prebivajo pri nas pozimi — s tem imajo omogočeno večjo aktivnost.«
Poleg skrbi za goste pa so vas gotovo vodili tudi kakšni drugi nagibi. Vemo, da je športna rekreacija za delavca zelo pomembna. Verjetno bodo tudi vaši delavci delovne organizacije Radenska našli v tej telovadnici tudi svoj čas in prt^tor za športno rekreacijo?
»Vsekakor je to res. Mi imamo nekaj športnih ekip, ki sodelujejo na različnih tekmovanjih in v katerih so ljudje, ki tu živijo. Ta telovadnica bo za njih pomenila tudi boljše možnosti dela in, v kar sem prepričan, mbožič nejše razvijanje telesne kulture v samem kraju, saj v sedanjih razmer®, kot je, to ni možno, ker je vse skupaj prenatrpano in ni pravih možnosti za izvenšolsko dejavnost v obstoječih objektih. Tako menim, da denar, ki ga bomo vložili, ne bo zaman.«
KATICA SLEMENŠEK, Radenci: Ta naša kinodvorana, ki jo imamo v Radencih, je v svojem obstoju doživela že veliko sprememb — od tiste prve, ko smo jo uporabljali za prvotni namen — kulturne prireditve, do skladišča in tako naprej. No, potrebe Radencev, ki se že dalj časa uspešno razvijajo v, pravo svetovno turistično mestece, pa zahtevajo tudi boljšo opremljenost, pestrejšo ponudbo in vse drugo. Res je sicer, da imamo krajani Radencev možnost ogleda kulturnih prireditev in kina v hotelu Radin — v kongresni dvorani, a za takšno obliko zadovoljevanja potreb se odloča zelo malo krajanov, predvsem pa tistih starejših. Razlog je prav preprost: hotel Radin imajo za nekaj boljšega, nekaj več in tako menijo, da v takšno okolje morajo priti tudi ustrezno opravljeni. A za to nimajo niti volje, niti želje. Želijo biti pač nekoliko bolj udobno, vsakdanje oblečeni. No, seveda je to le eden od številnih razlogov, zakaj kinodvorana. Seveda pa ne smemo ostati že na začetku pri tem, da želimo kinodvorano. Že sedaj, ko se odločamo o obnovi, moramo misliti na to, kakšno vsebino ji bomo dali. Vsekakor sodi sem kino, s primernim izborom filmskega programa. Na oder bi sodile tudi kakšne primerne komorne, gledališke predstave, koncerti pevskih zborov in še kaj drugega, pač v okviru, ki ga bo omogočal prostor kinodvorane.
V GORNJI RADGONI BODO OBNOVILI KULTURNI DOM
Da bo še lahko koristil namenu
V sedanjem stanju ne ustreza niti osnovnim požarnim predpisom — Obnova: pogoj za predstavitve zahtevnih kulturnih stvaritev
V mestu ob meji že dolgo ni več skrivnost, da je radgonski kulturni dom v takšnem stanju, da bi ga požarna inšpekcija lahko zaprla. Dom, zgrajen v letih povojne zagnanosti s prostovoljnim delom in kasneje še nekajkrat obnovljen, je močno načel zob časa.
»Ob ugotovitvah, da je potrebno obnoviti celotno ostrešje, predvsem pa zvbčno in toplotno ter električno napeljavo, je naš upravni odbor začel razmišljati o temeljiti obnovi,« pravi Dušan Zagorc, predsednik DKUD Svoboda Gornja Radgona. »Je namreč pomemben za kulturo cele občine in ima izjemno ugodno lego v občinskem središču. Tudi notranjost ne ustreza več zahtevam kulturnega življenja. Tu predvsem mislim na oder in prostor za občinstvo, dotrajane pa so tudi sanitarije.«
Potrebno je dodati še en pomemben razlog, ki terja obnovo doma kulture. Mesto Gornja Radgona in s tem celotna opčina bo prihodnje leto ponovno gostila mlade iz 12-tih jugoslovanskih mest iz vseh republik in obeh avtonomnih pokrajin na festivalu
Ob občinskem še štirje krajevni referendumski programi
Brez samoprispevka ne gre
Za hitrejši razvoj se bodo odločali v KS Apače, Stogovci, Negova in Črešnjevci—Zbieovci
V štirih krajevnih skupnostih bodo glasovali volilni upravičenci dvakrat. Kajti spoznanje, da brez lastnega truda, denarja, volje i predvsem dobrega programa ni napredka, je že staro preizkušeno pravilo razvoja v krajevnih skupnostih. Tako in seveda v povezavi z občinskim samoprispevkom bo mnogo načrtov tudi lažje uresničiti. Poglejmo, za kaj se bodo odločali.
Apače
V naslednjih petih letih so v tej obmejni krajevni skupnosti začrtali kot pomembne razvojne naloge izboljšanje cestne poveza-
KONDRAD NIDERL, Spodnja Ščavnica: Mi smo že bili v občinskem in krajevnem programu. Zavedamo se, da zaradi velikih podražitev vsega ni bilo mogoče storiti. Želja vseh krajanov pa je, da se cesta Spodnja Ščavnica proti Lešanam slednjič le modernizira in da se na ta način po najkrajši poti povežemo z Apaško dolino. Od kombinatove sušilnice smo namreč kmeti življenjsko odvisni, tam je tudi odlagališče za sladkorno peso.
To ne velja le za kmete iz naše krajevne skupnosti, tudi za veliko število kmetovalcev iz negovske smeri, ki prav tako uporabljajo to cestno povezavo.
Sam občinski referendumski program je dober, saj ponuja napredek vsaki krajevni skupnosti v občini. Nekaterim prej, drugim malce pozneje. Dejstvo je, da ena sama krajevna skupnost ne more več zbrati dovolj denarja za večjo naložbo. Ta cesta je za to očiten primer. Seveda bi se morali tega zavedati povsod. Tudi tam,kjer so morebiti sedaj zajeti v programu malce manj. Kajti precej so že dobili s pomočjo širše družbenopolitične skupnosti. Zavedam se, da so razmere težke, da ljudje težko odvajajo denar iz družinskih proračunov. Vendar drugače ne bomo napredovali in ne bi smelo biti vprašanje ponovno ugrizniti v to jabolko.
bratstva in enotnost^ po letu 1975 drugič. Čeprav imajo v vseh teh mestih za takšno prireditev mnogo boljše razmere, se je potreb □ potruditi v okviru realnih možnosti. Obnovljeni dom kulture je pomemben korak pri tem.
»Nekaj malega smo sicer že uredili s skromnim denarjem Svobode,« razlaga Dušan Zagorc. Več sami ne zmoremo. Zato smo za to že namenili velik del krajevnega samoprispevka — čez 15 milijonov dinarjev bodo prispevali krajani, devet milijonov občinska kulturna skupnost, deset milijonov dinarjev pa je predvidenih kot delež občanov.
Vsi drugi viri, razen tega, za katerega se bomo odločali z referendumom, so zagotovljeni. Mi pa smo trdno odločeni, da predvidene naložbe, skoraj 35 milijonov dinarjev, ne bomo prekoračili, ne glede na rast cen. Naredili bomo, kolikor se bo s tem denarjem dalo.«
Razgovori z večino ponudnikov izvajalcev del že potekajo. Dela bodo ločena na zunanja (krovska in fasadna) in notranja. Pri teh se bodo naslonili na usposobljene strokovnjake. Potrebno bo razširiti oder, za kar je
ve in izboljšanje in razširitev oskrbe s pitno vodo. Tako predvideva krajevni referendumski program asfaltiranje 7,5 kilometra javnih poti in gradnjo vodovodnega stolpa z dovodnim omrežjem in črpalko. Med tem ko je za ceste znano, kakšne so, bo izjemna pridobitev tudi vodovodni stolp. Deloval bo na prosti padec, kar bo pocenilo oskrbo z vodo in razširilo možnost novih priključkov. Krajani Apač bodo tudi sofinancirali gradnjo druge etape tamkajšnje osnovne šole.
Od skupno 91 milijonov dinarjev jih nameravajo 27 nameniti za posodobitev javnih poti, 10 za
JOŽE VERZEL, Videm ob Ščavnici: Veste, te naše otroke iz osnovne šole opazujem že leta in leta. Danes je lepo in sončno vreme, da se lahko igrajo zunaj, trenutno tudi ni prometa, tako da lahko varno gredo po malico v staro šolo. A videti bi jih morali, ko zapade nov sneg in ko ga je veliko.
Takrat se s tem ubogim triciklom zaganjajo po malico, pa najsi bo mraz, naj pada dež ali pa je na cesti poledica. Sošolci morajo dobiti toplo malico! To se ponavlja iz dneva v dan. In prava nevarnost se pojavi takrat, ko se začno poljska dela. Traktorji s prikolicami so iz dneva v dan na cestah. Prava sreča, da se doslej ni še nič zgodilo. In prav to je tisto, kar nam narekuje. da moramo zgraditi prizidek, kjer bo nova kuhinja in kjer bodo vsi drugi potrebni prostori.
Na srečo smo v našem kraju že rešili nekatere druge probleme, kot je dvorana za športno rekreacijo krajanov in tudi na osnovni šoli je telovadnica morda še edini ustrezen prostor, ki rabi svojemu namenu. Vem, da je danes težko govoriti o solidarnosti, ko vsakdo gleda, kako bi se s tem ubogim osebnim dohodkom prebil do konca meseca. kot najbolje zmore — a ti mali odstotki, ki si jih mesečno odtrgu-jemo, so zbrani skupaj — veliko.
dovolj prostora. To je tudi prvi pogoj, če si v občini še želimo vrhunskih kulturnih predSav. Prav tako bo več udobja za občinstvo in notranjost bo tudi zvočno in akustično urejena. Precej je razmišljanj o dvignjenem praterju, saj bi lahko potem dom koristil tudi za druge namene.
»Povsem pa moramo obnoviti elek-tirčne naprave in vse združiti v zadnjem delu na balkonu, nujno pa potrebujemo dva sodobna kinoprojektorja. Zvočnike in usmernike pa smo že kupili z denarjem društva in kulturne skupnosti.«
Deset milijonov iz občinskega samoprispevka bi seveda bilo v teh prizadevanjih nadvse dragocena pomoč. Z deli se ne sme odlašati, če ne želimo kulturnih ruševin. Prav zato radgonski kulturniki nameravajo zaščititi celoten objekt, pokriti z novo streho ne le kinodvorano, ampak tudi dozidano telovadnico TVD Partizan. Sicer pa bodo druga dela potekala po etapah.
Dolgoročno pa razmišljajo o obnovljenem kulturnem domu kot dobri podlagi za nastanek kulturnega središča. Radgona ga potrebuje. Ob kinodvorani pa bi vključevali še knjžni-co (sedanja je pri delavski univerzi več kot utesnjena, brez možnosti razvoja) in razstavni prostor za kiparske in likovne ustvarjalce.Teh je v občini precej, so tudi delavni in dobri, vendar brez strehe nad glavo.
oskrbo z vodo in 27 milijonov dinarjev za šolo.
Negova
Tudi v tej slovenskogoroški krajevni skupnosti so največji problem ceste. Zato tudi načrtujejo največ zbranega denarja za njihovo redno vzdrževanje in gramozenje, poleg tega pa še za zadovoljevanje nekaterih drugih komunalnih potreb in za področje požarnega varstva. S krajevnim samoprispevkom bodo pomagali pri zgraditvi gasilskega doma v Ivanjševcih in nakupu gasilske opreme tega društva, v Negovi pa za gradnjo gasilskega doma do prve faze; za orodjarne in garaže.
V petih letih nameravajo za to zbrati okoli 40 milijonov dinarjev. Štiri petine bodo namenili za komunalo in eno za požarno varstvo.
Stogovci
V skrajnem predelu Apaške doline so s krajevnim samoprispevkom predvideli podpreti vrsto naložb: obnovo OŠ Marija Rožman, asfaltiranje cest v Zi-bercih in v Podgorju v skupni dolžini 2 kilometra, sofinanciranje gradnje transformatorskih postaj v Drobtincih, Vratjem Vrhu in Tratah — most, gradnjo avtobusnih postajališč v Stogovcih in Podgorju in sofinanciranje telefonskega omrežja od Žiberc do Pogorja in javne telefonske govorilnice v Stogovcih. Nekaj denarja bodo odmerili za vzdrževanja drugih cest, komunalnih objektov in naprav, za delovanje SLO in DS, za funkcionalno delovanje družbenopolitičnih organizacij in društev ter za programske naloge posameznih vaških odborov v krajevni skupnosti.
Za vse to bodo prispevali 28 milijonov in 439 tisoč dinarjev. Največ, dobrih 9, za asfaltiranje cest, 4 milijone pa za stogovsko osnovno šolo.
Črešnjevci—Zbigovci
Razvojnega koraka ne želijo zamuditi tudi v tej primestni krajevni skupnosti. Program in njegovo ovrednotenje iz krajevnega samoprispevka so takole zastavili (skupaj naj bi zbrali 20 milijonov dinarjev):
6 milijonov bodo namenili za asfaltiranje dveh kilometrov ceste v vasi Police (»poliška ga-sa«), 4 milijone za obnovo vile Hold, za razširitev vodovodnega omrežja 3,5 milijona, za sofinanciranje krajevnega telefonskega omrežja 4 milijone, 1 milijon za prometno povezavo industrijske cone in 1,5 milijona dinarjev za ureditev nekaterih cest, na katerih so se pojavili vdori kot posledica drsenja zemlje.
VESTNIK, 30. JANUARJA 1986
STRAN 19
URADNE OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, dne 30. januarja 1986	št. 2
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
11.	Poročilo o rezultatih glasovanja na občinskem referendumu za uvedbo samoprispevka v občini Lendava
12.	Sklelp o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Turnišče, vas Turnišče
13.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 na območju občine Murska Sobota
11
POROČILO o rezultatih glasovanja na občinskem referendumu za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje šolskih in vzgojnovarstve-nih objektov ter za sofinanciranje gradnje primarnih objektov za razvoj telefonije, ki je bil dne 19. 1. 1986.
1.
Občinska volilna komisija Lendava izdaja na podlagi 11. člena Zakona o referendumu (Ur. list SRS, št. 23/77) in 17. člena Sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Lendava (Ur. objave Pomurja št. 30/85) naslednje poročilo
STRAN 20 VESTNIK, 30. JANUARJA 1986
o rezultatih 1 Volilna komisija ugotavlja, ds a) vpisanih v volilne imenike
b)	glasovalo s potrdili
c)	skupaj vpisanih (a + b)
č) od skupnega števila vpisanih ni moglo glasovati, ker so na začasnem delu v tujini
d)	od skupnega števila ni moglo glasovati, ker so na odsluženju vojaškega roka
e)	glasovalo delavcev, ki so na začasnem delu v tujini in so glasovnice poslali po pošti ali neposredno občinski volilni komisiji pred 19. 1. 1986
f)	skupaj volilnih upravičencev c — (č + d) + e
g)	glasovalo skupaj
od tega
— glasovalo »ZA« 13.821 — glasovalo »PROTI« 3.792 — neveljavne glasov. 406
glasovanja
je bilo v občini Lendava: 19.744 delovnih ljudi in občanov
16 delovnih ljudi in občanov 19.760 delovnih ljudi in občanov
1.013 delovnih ljudi in občanov
141 delovnih ljudi in občanov
20 delovnih ljudi in občanov
18.626 delovnih ljudi in občanov
18.019 delovnih ljudi
in občanov
delovnih ljudi in obč. delovnih ljudi in obč.
Občinska volilna komisija je v smislu 2. člena Zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja ugotovila, da je odločitev na referendumu sprejeta, ker je 74,20 % volilnih upravičencev glasovalo ZA uvedbo samoprispevka.
Številka: 8/86	Predsednik občinske
Lendava, 19. 1. 1986	volilne komisije:
Ferenc Hajds, 1. r.
12
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (ur. list SRS št. 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (ur. list SRS št. 23/77) in 53. člena statuta KS Turnišče, je skupščina KS Turnišče na svoji seji, dne 26. 1. 1986 sprejela
SKLEP O UVEDBI SAMOPRISPEVKA V KRAJEVNI SKUPNOSTI TURNIŠČE VAS TURNIŠČE
1.	člen
Za območje KS Turnišče — vas Turnišče se po odločitvi občanov in delovnih ljudi na referendumu, dne 19. 1. 1986 uvede samoprispevek v denarju.
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za dobo petih let od 1.2. 1986 do 31. 1. 1991.
Z zbranimi sredstvi bo krajevna skupnost Turnišče — vas Turnišče financirala oziroma sofinancirala:
—	ureditev vodovodnega zajetja z izgradnjo spremljajočih objektov, omrežja in naprav v višini 50,000.000,00 dinarjev
—	dograditev prizidka k osnovni šoli s telovadnico v znesku 20,000.000,00 dinarjev
—	sofinansiranje dela kanalizacije z izgradnjo glavnega kolektor-ja s čistilno napravo v višini 15,000.000,00 dinarjev
—	ureditev asfaltnih prevlek na pločnike in vaške ulice, druga komunalna dela (zavažanje poljskih poti, nabava kinoprojektorja, idr.) in za delovanje krajevne skupnosti v znesku 155,000.00,00 dinarjev.
Skupna vrednost del, ki se finansirajo oziroma sofinansirajo s strani KS Turnišče — vas Turnišče znaša 240,000.000,00 dinarjev.
Osnova in višina samoprispevka za izvedbo programa KS Turnišče — vas Turnišče se uvede za krajane vasi Turnišče in sicer:
—	2 % od osebnega dohodka iz delovnega razmerja
—	2 % od čistega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno dejavnost in drugo dejavnost
—	7 % od katasterskega dohodka iz kmetijstva delovnih ljudi in občanov od 1. 7. 1988 do 31. 1. 1991
—	1 % od pokojnin (razen od pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje, kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka)
—	2 % od povprečnega osebnega dohodka v SRS občani, zaposleni v tujini in sicer mesečno
4.	člen
V primeru, da se zbere več sredstev, kot je bilo predvideno v 2. členu tega sklepa, odloča o uporabi svet KS Turnišče in o tem najmanj enkrat letno poroča skupščini krajevne skupnosti in zboru občanov vasi Turnišče.
5.	člen
Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje 12. člena Zakona o samoprispevku.
6.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov se obračuna ob vsakem izplačilu, samoprispevek od opravljanja obrthih in drugih gospodarskih dejavnosti in samostojnih poklicev, ter od katasterskega dohodka obračunava uprava za družbene prihodke SO Lendava, samoprispevek od začasno zaposlenih v tujini pa obračunava KS, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti.
7.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev samoprispevka opravlja svet krajevne skupnosti in o tem najmanj enkrat letno poroča skupščini KS in zboru občanov vasi Turnišče.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu in razporejala po namenih, kot jih določa referendumski program.
9.	člen
Ta sklep začne veljati s 1. 2. 1986'.
Turnišče, 26. 1. 1986
Predsednik skupščine KS Turnišče:
Hajrudin Rošič 1. r.
13
Na podlagi 3. odstavka 40. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1. SRS, št. 37/85) in na podlagi republiške odredbe o pre-ventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 (Ur. 1. SRS. št. 43/85) ter 219. člena Statuta občine M. Sobota (Ur. objave št. 12/80) je Izvršni svet skupščine občine M. Sobota, na seji dne 21.1. 198* sprejel naslednjo
ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 na območju občine Murska Sobota
1.	člen
Splošno cepljenje psov proti steklini, starih več kot 4 mesece, se mora opraviti do l.maja 1986. Ostali psi morajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Cepljenje opravi Veterinarska postaja v M. Soboti.
2.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojlerjev in matičnih jat fazanov proti atipični kokošji kugi se opravi:
1.	na družbenih perutninskih obratih ABC Pomurka — DO Agromerkur. kjer se vzreja matično jato in piščance
2.	na perutninskih obratih zasebnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z DO Agromerkur, KOKA Varaždin in Meso-produkt Zlatar Bistrica
3.	cepljenje se opravi v rejah perutnine v neposredni okolici zgoraj navedenih rej v naslednjih naseljih:
ADRIJaNCL BAKOVCI. BEZNOVCI, BOKRACl, CANKOVA, D. SLAVEČI. DOKLEŽOVJE, DOLINA, FILOVCI, G. SLAVEČI, GRAD. KROG. KUŠTANOVCI, KOŠAROVCI, LUCOVA MOŠ-ČANC1. NERADNOVCI, PESKOVCI, G. PETROVCI, PUŽEVCI, RADOVC1. RATKOVCI, SKAKOVCI, STRUKOVCI, ŠALAMEN-CI. ŠALOVC1. TROPOVCI, VADARCI, VANEČA, VIDONCI in ZENKOVC1.
4.	v fazanarijah gojitvenega lovišča Kompas G. Petrovci in v gojitvenem lovišču Fazan Beltinci.
5.	v naselju MORAVSKE TOPLICE.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse.
Cepljenje na družbenih obratih in pri kooperantih DO Agromerkur opravi Obratna veterinarska ambulanta DO Agromerkur, v vseh ostalih rejah pa Veterinarska postaja M. Sobota.
3.	člen
Pregled kokoši matične jate ABC Pomurka, DO Agromerkur na kokošji tifus po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarska postaja z obratno ambulanto. Pregled na povzročitelja kokošjega tifusa matičnega jata fazanov v GL Kompas G. Petrovci in GL Fazan Beltinci opravi Veterinarska postaja v M. Soboti.
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljena proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, in-fekcioznemu bronhitisu, Gumboro bolezni in ki po 14 tednu niso dobivala nitrofuranskih preparatov.
Cepljenje proti navedenim boleznim matičnega jata DO Agromerkur opravi z registriranimi cepivi obratna veterinarska ambulanta.
4.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodar-' stvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj, oz. najmanj 50 pitancev in prašiče, ki se hranijo s pomijami in odpadki živalskega izvora iz družbenih obratov in gostišč, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje prašičev na farmi opravi obratna veterinarska ambulanta DO KG Rakičan, v kooperacijski reji ABC Pomurka KZ Panon-ka in zasebni reji pa Veterinarska.postaja v Murski Soboti. Cepljenje se opravi s sevom K—lapiniziranega virusa.
5.	člen
Veterinarska postaja M. Sobota mora v letu 1986 intradrmalno simultano tuberkulinizirati nadaljnjih 50 % vseh goved v občini M. Sobota. Tuberkulinizacija se opravi v naslednjih naseljih:
ADRIJANCI, BERKOVCI, BEZNOVCI, BOGOJINA, BO-KRAČI, BOREJCI, BUDINCI, BUKOVNICA, ČEPINCI, DOKLEŽOVJE. DOLENCI. DOLIČ, FIKŠINCI, FILOVCI, GANČANI, GERLINC1. GORNJI PETROVCI, GRADIŠČE, IVANOVCI, JURIJ, KANČEVCI, KOŠAROVCI, KOVAČEVCI, KRNCI, KROG, KRPLIVNIK, KRUPLIVNIK, KUKEČ, LEMERJE, LONČAROV-CI, LUKAČEVCI. MARKIŠAVCI, MARKOVCI, MARTJANCI, MATJAŠEVCI, MLAJTINCI, MOTOVILCI, MURSKA SOBOTA, MURSKI ČRNCI, NEMČAVCI, NERADNOVCI, NUSKOVA, PETANJCI. PREDANOVCI. PROSEČKA VAS, PUCONCI, PUŽEV-Cl, RAKIČAN, RANKOVCI, RATKOVCI, SATAHOVCI, SEBE-BORCL SELO, STRUKOVCI, SUHI VRH, ŠALAMENCI, ŠULIN-CI, TESANOVCI, TRDKOVA, TROPC CI, VEČESLAVCI, VEŠCl-CA pri M. SOBOTI, VIDONCI, VUC„.a GOMILA in ZENKOVCI.
Tuberkulinizirati je treba osnovno govejo čredo pri DO KG Rakičan in plemenske bike v osemenjevalnem središču ter vzrejališču plemenskih bikov ŽVZ za Pomurje v M. Soboti.
Tuberkulinizacijo osnovne goveje črede in goved v zasebni reji opravi Veterinarska postaja v M. Soboti.
Tuberkulinizacijo bikov v osemenjevalnem središču in v vzreja-lišču ŽVZ za Pomurje opravi VTOZD za veterinarstvo BF v Ljubljani.
Tuberkulinizirati je treba kokoši v dvoriščih, ki mejijo neposredno na okužena dvorišča pri rejcih: Fartelj Jože, Krnci 15, Horvat Štefan, Nemčavci 10 in Rajner Viktor, Rakičan 13.
Tuberkulinizacijo opravi Veterinarska postaja v Murski Soboti. Tuberkulinizacija mora biti opravljena do 1. 11. 1985.
6.	člen
Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
—	krave v zasebnih rejah z mlečno perstanstim preizkusom
—	osnovno govejo čredo pri DO KG Rakičan in bike v vzrejališču plemenskih bikov pri ŽVZ za Pomurje v M. Soboti s serološkim pregledom krvi
—	plemenske bike v osemenjevalnem središču ŽVZ za Pomurje v M. Soboti s serološkim pregledom krvi in laboratorijsko preiskavo semena, in sicer v presledkih 6 mesecev med obema pregledoma
—	plemenskih živali na prašičjerejski farmi DO KG Rakičan s serološkim pregledom krvi
—	odstreljene poljske zajce s patoanatomskim pregledom.
Vzorce mleka in mlečno perstanasti preizkus opravi Veterinarska postaja v M. Soboti, v primeru sumljive reakcije pa odvzame kri za serološko preiskavo.
Vzorce krvi odvzame Veterinarska postaja M. Sobota, razen pri plemenskih živalih na prašičjerejski farmi KG Rakičan, kjer odvzem krvi opravi veterinarska obratna ambulanta KG Rakičan. Laboratorijske preiskave vzorcev krvi pa opravi VTOZD za veterinarstvo BF v Ljubljani.
Odvzem in pregled semena bikov ŽVZ za Pomurje opravi VTOZD za veterinarstvo BF v Ljubljani. Preglede odstreljenih zajcev opravi Veterinarska postaja v M. Soboti, laboratorijske preiskave pa-toanatomsko sumljivih zajcev pa opravi VTOZD za veterinarstvo BF v Ljubljani.
7.	člen
Na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV) je treba preiskati plemenske bike v osemenjevalnem središču, bike v prirodnem pripustu in bike v vzrejališču plemenskih bikov pri ŽVZ za Pomurje v M. Soboti. Enkrat letno je treba pregledati plemenjake v osemenjevalnem središču ŽVZ na vibriozo (infekcija s Camphylobaeter fetus), leptospirozo, trihomoniazo, levkozo, opraviti koprološki ter bakteriološki pregled semena glede na osnaženost z ubikvitarnimi bakterijami.
Vzorce za navedene preiskave odvzema Veterinarska postaja v M. Soboti, laboratorijske preiskave pa opravi VTOZD za veterinarstvo BF v Ljubljani.
8.	člen	•
Na govejo levkozo je treba pregledati osnovno čredo plemenskih goved v KG Rakičan. Vzorce odvzame Veterinarska postaja v M. Soboti, preiskavo seruma s preizkusom v agarskem gelu pa opravi VTOZD za veterinarstvo v Ljubljani.
9.	člen
Enkrat letno je treba pregledati na leptospirozo 10 % vseh še nepregledanih plemenskih živali v osnovni čredi plemenskih govedi in plemenskih živali na prašičjerejski farmi KG Rakičan.
Vzorce odvzame Veterinarska postaja, a preiskave pa opravi VTOZD za veterinarstvo BF v Ljubljani.
16.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba pregledati vse žrebce plemenjake v občini M. Sobota.
Vzorce krvi odvzame Veterinarska postaja v M. Soboti, serološki pregled z gelprecipitinskem testom pa opravi VTOZD za veterinarstvo.
11.	člen
Na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in varo-otozo je treba preiskati čebel je družine plemenilne postaje Zveze čebelarskih društev in vzrejevalcev matic. Vzorce odvzame Veterinarska postaja M. Sobota, pregled pa opravi VTOZD za veterinarstvo. Vzorce je treba dostaviti do 31. marca 1986, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1986.
12.	člen
Veterinarske organizacije, ki opravljajo preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o vpisu živali, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja.
Organizacije iz prejšnjega odstavka so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski upravni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
13.	člen
Veterinarske organizacije iz prejšnjega člena morajo po uporabi biološkega preparata spremljati zdravstveno stanje živali in o tem obvestiti pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
14.	člen
Kršenje določil te odredbe se kaznuje po kazenskih določilih Zakona o varstvu živali (Ur.list SRS, št. 37/85).
15.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.	„ , ,
Predsednik
Številka: 322-1/86-5
Datum: 21.1. 1986
izvršnega sveta SO M. Sobota Pavel PONGRAD, 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o razpisu občinskega referenduma v občini Gornja Radgona, URADNE OBJAVE ŠT. 1/86, se 18. člen pravilno glasi »Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah občin Pomurje.«
VSEBINA
POROČILO O DELU SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA IN NJENIH ORGANOV V MANDATNEM OBDOBJU 1982-1986
STRAN 21 VESTNIK, 30. JANUARJA 1986
POROČILO
O DELU SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA IN NJENIH
ORGANOV V MANDATNEM OBDOBJU 1982-1986
Za obdobje od leta 1982—1986 je značilno, da so se gospodarske razmere močno zaostrile, tako v Jugoslaviji kot v očbini. Prizadevanja delovnih ljudi in občanov za dvig proizvodnje so bila delno uspešna, kljub poslabšanju osebnih in družbenih razmer. Posebno v drugi polovici mandatnega obdobja so bile konfliktne situacije pogoste (izgube v OZD, zaostajanje osebnih dohodkov na področju družbenih dejavnosti, skaljeni samoupravni odnosi, itd.). Takšne razmere so močno vplivale na uveljavljanje in nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in s tem tudi na razvoj delegatskih odnosov. Delo zborov občinske skupščine, Izvršnega sveta in njenih organov je bilo zahtevno in raznoliko, ter usmerjeno predvsem k naslednjim vprašanjem:
—	pripravi in sprejemanju planskih aktov za srednjeročno in dolgoročno obdobje;
—	stabilizacijskim prizadevanjem;
	— spremljanju uresničevanja sprejete politike;
—	oblikovanju referendumskega programa za uvedbo občinskega samoprispevka;
—	razvoju kmetijstva;
—	odpravi konfliktnih situacij v OZD;
—	skladnejšemu razvoju krajevnih skupnosti;
—	razvijanju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter še k mnogim drugim vprašanjem.
V tem obdobju so bila vložena dodatna prizadevanja in skrb za uveljavljanje in nadaljni razvoj delegatskih odnosov. Zaostrene gospodarske in družbene razmere so v določeni meri zavrle rezultate teh prizadevanj. Administrativni posegi državnih organov so močno zmanjšali vpliv delegatov, delovnih ljudi in občanov na odločanje, kar je vplivalo na pasivnost delegatov na sejah. Odraz takšnega stanja se je pokazal tudi v udeležbi na sejah, posebno še v zadnjem obdobju in v drugih organiziranih oblikah aktivnosti delegatov in delovnih ljudi. Ne glede na takšno stanje se je delegatski sistem potrdil kot oblika in način uresničevanja samoupravnih interesov delovnih ljudi in občanov.
Predsedstvo Skupščine občine in zbori občinske skupščine so ob obravnavi poročila za dvoletno mandatno obdobje analizirali predloge delegacij in delegatov ter svoje delovanje usmerili na odpravo slabosti in pomanjkljivosti. Prizadevanja skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela in delegatov so bila usmerjena na tesnejše medsebojno povezovanje delegacij, boljše obveščanje, demokratični dialog med delegati, na pripravo ustreznega
gradiva, boljše povratno informiranje, izobraževanje delegatov in druge konkretne oblike dela, ki so v določeni meri vplivale na uveljavljanje delegatskih odnosov. Zbori občinske skupščine so bili v drugem delu mandatnega obdobja sproti obveščeni o delu skupin delegatov, njihovih predlogih in mnenjih, ki so bila posredovana zborom republiške skupščine, ter je bila s tem dana delegatom možnost dodatnega vplivanja na odločanje v republiški skupščini.
Za uveljavitev samoupravljanja kot temeljnega odnosa v našem političnem sistemu so odgovorni vsi delovni ljudje in občani, zlasti pa subjektivne sile, družbenopolitične organizacije, poslovodni organi in vodstveni delavci v OZD. Večja zavzetost in poostrena odgovornost teh dejavnikov bo vplivala na odpravo vrste pomanjkljivosti v uresničevanju delegatskih odnosov. V takšnih, z gospodarskimi in družbenimi problemi obremenjenih razmerah so delovali v preteklem mandatnem obdobju zbori občinske skupščine. Bolj kot v preteklih mandatnih obdobjih so se ukvarjali z neposrednimi vprašanji gospodarjenja in razvoja občine. Okrepila se je zavest o medsebojni soodvisnosti in solidarnosti združenega dela za razvoj občine.
Na področju družbenoekonomskega razvoja občine je tudi v zaostrenih in spremenjenih pogojih gospodarjenja bil dosežen določen napredek. V letih 1982 do 1986 so bila dosežena naslednja gospodarska gibanja: družbeni proizvod se je povečal povprečno letno za 3 %, industrijska proizvodnja za 2,9 %, kmetijska proizvodnja za 2,8 % in izvoz za 11,5 %.
Družbeni proizvod občine se je povečal od 8,29 milijard din v letu 1982 na 28,09 milijard din v letu 1985 in narodni dohodek na prebivalca od 126.543 din v letu 1982 na 425.000 din v letu 1985. Število zaposlenih seje v občini povečalo od 18.595 v letu 1982 na 20.662 delavcev v letu 1985 in je naraščalo povprečno letno za 2,1 %. V združenem delu se je število delavcev povečalo od 17.971 v letu 1982 na 19.054 v letu 1985.
V letih 1982—1985 je bilo porabljenih za investicije v osnovna sredstva 13,85 milijard din od tega v gospodarstvu 12,37 milijard din in negospodarstvo 1,48 milijard din. Tako je bilo za investicije v občini namenjeno povprečno letno 18,9 % vredosti družbenega proizvoda in od tega za investicije v gospodarstvo 16,8% in v negospodarstvo 2,1 % vrednosti družbenega proizvoda.
Ugodni rezultati so bili doseženi v proizvodnji hrane. Proizvodnja mesa prašičev se je povečala od 14.786 ton na 15.500 ton, govedi od 8.311 ton na 9.928 ton, pšenice od 33.008 ton na 34.091 ton, koruze od 48.710 ton na 50.303 ton, mleka od 42,410.000 litrov v letu 1982 na 45.339.000 litrov v letu 1985.
Dosežena gospodarska gibanja v občini so v večini kazalcev hitrejša od povprečnih v SR Sloveniji, predvsem zaradi hitrejših rasti v letu 1982 in 1983. V letu 1984 zlasti v letu 1985 je prišlo do upadanja gospodarske rasti in gibanja v občini v letu 1985 zaostajajo za povprečnimi slovenskimi. Do takšnih gibanj je prišlo zlasti zaradi poslabšanja ekonomskega položaja kmetijstva in živilsko-predelovalne ter kovinske industrije. Zaradi takega stanja so se povečale izgube, obresti od kreditov za obratna sredstva in zmanjšala akomulacija. Primanjkuje novih proizvodnih programov, novih delovnih mest, narašča pa število iskalcev zaposlitve. Ne prihaja tudi do kvalitetnega prestruktuira-nja gospodarstva.
V tem obdobju je bilo v občini zgrajenih 499 družbenih in 1153 individualnih stanovanj ter asfaltiranih 18 km cest. Opravljene so bile
2 - DELEGATSKI VESTNIK
tudi načrtovane izgradnje vodno gospodarskih in elektro gospodarskih objektov, komunalnih naprav in telefonije.
Na področju družbenih dejavnosti se je nadaljevalo z izgradnjo prostorskih zmogljivosti in skrbelo za izboljšanje materialnih in kadrovskih pogojev delovanja teh dejavnosti. Zadnji dve leti, zlasti v letu 1985 so bili vloženi napori za izboljšanje materialnega položaja delavcev zaposlenih v družbenih dejavnostih.
V tem obdobju je bil dograjen kirurški blok splošne bolnišnice, zgrajene so bile osnovne šole v Puconcih in Mačkovcih, ter podružnična c snovna šola v Dolencih. Na področju otroškega varstva so bili pridobljeni vzgojno varstveni oddelki v Lipovcih, Mačkovcih, Murski Soboti in Beltincih.
Nadaljevalo se je s politiko in aktivnostmi skladnejšega razvoja občine kot celote in pospeševal razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti zlasti na področju izgradnje komunalnih in ostalih infrastrukturnih objektov.
DELO ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
Zbori občinske skupščine so v mandatnem obdobju 1982—1986 obravnavali aktualna vprašanja življenja in dela ter razvoja občine in republike. Posebna pozornost je bila dana stabilizacijskim prizadevanjem in spremljanju uresničevanja sprejete politike. Poleg tekočega spremljanja gospodarskih gibanj so zbori obravnavali in usmerjali razvoj posameznih gospodarskih in družbenih dejavnosti in posameznih organizacij združenega dela. Zbori so obravnavali stanje, razvoj in problematiko kovinsko predelovalne industrije, gradbeništva, trgovine in še drugih dejavnosti. Sprotno so bile obravnavane organizacije združenega dela, ki so poslovale z izgubo ali so bili moteni samoupravni odnosi (mesna industrija, Blisk, Šolski center tehniško-peda-goške usmeritve, itd). Zbori občinske skupščine so usmerjali razvoj kmetijstva z obravnavanjem in sprejemanjem setvenih planov, spremljanjem njihovega uresničevanja, obravnavanjem kmetijske zakonodaje in usmerjanjem dolgoročnega razvoja kmetijstva. Na področju družbenih dejavnosti so bila obravnavana predvsem naslednja aktualna vprašanja: financiranje družbenih dejavnosti, zdravstveno varstvo, stanje in problematika Romov, usmerjeno izobraževanje in še mnoga druga vprašanja.
Zbori občinske skupščine so tekoče spremljali gospodarska gibanja, zaposlovanje, delitev dohodka in osebnih dohodkov, uresničevanje kadrovske politike in druga vprašanja.
Normativna dejavnost je bila obsežna, saj so zbori občinske skupščine sprejeli več kot 100 odlokov, vrsto sklepov o volitvah in imenovanjih in drugih kadrovskih vprašanjih ter o drugih vprašanjih, ki so v pristojnosti občinske skupščine (soglasja k statutom, samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom, itd.). Zbori občinske skupščine so se vključevali kot konferenca delegacij v delo republiške skupščine. Obravnavali so najpomembnejša vprašanja razvoja SR Slovenije (Resolucija o družbeno ekonomskem razvoju, družbene plane, razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti, vrsto zakonskih predpisov ter drugih vprašanj, itd.), zavzemali stališča in dajali pobude. V tem obdobju so zbori obravnavali 25 vprašanj iz pristojnosti skupščine SR Slovenije. Povezanost zborov s skupinami delegatov ni bila v vsem obdobju najbolj ustrezna. Izboljšala se je v zadnjem obdobju, ko so skupine delegatov sprotno obveščale zbore o svojem delu, predlogih in stališčih, ki so jih posredovale zborom republiške skupščine. Po teh vprašanjih zbori občinske skupščine niso dovolj aktivno sodelovali ter usmerjali delo skupin delegatov.
Programiranje dela zborov je postala redna oblika dela za oblikovanje aktivnosti dela zborov, Izvršnega sveta in nekaterih delovnih teles zborov. V oblikovanje programa dela so se v večji meri vključevale delegacije in delegati, družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti s svojimi pobudami in predlogi. Letni program dela in periodični delovni načrti so dajali usmeritve za delo Izvršnega sveta, delovnih teles in drugih organov ter v določenem obsegu tudi samoupravnih interesnih skupnosti. V njihovo uresničevanje so se vkjučevale tudi družbenopolitične organizacije. Prizadevanja za razbremenitev dela zborov so bila brez večjega uspeha, na kar so vplivali predvsem pozitivni predpisi, ki so se prepočasi prilagajali delu delegatskih skupščin. Vrsta vprašanj je bila dana zborom v obravnavo in sprejem le formalno (statuti organizacij združenega dela, nekatera kadrovska vprašanja, itd.).
Oblike dela zborov občinske skupščine so bile različne (ločene seje zborov, skupna zasedanja dveh ali treh zborov), čeprav so prevladovala skupna zasedanja. Mnenja o oblikah dela zborov so med delegati različna, ter jih je potrebno proučiti. Sklicevanje sej zborov občinske skupščine in posredovanje gradiva je potekalo pretežno v določenih rokih. Pri pripravi gradiva je dosežen določen napredek, čeprav še niso iskoriščene vse možnosti za enostavno in učinkovito obveščanje delegatov, delovnih ljudi in občanov. Še vedno je premalo oovzetkov gradiv in variantnih predlogov.
Aktivnost delegatov v zborih občinske skupščine je bila odvisna od obravnavanih vprašanj in primerne priprave gradiva. Ta se je močno povečala v zboru združenega dela, medtem ko je v zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnem zboru ostala v glavnem na istem nivoju.
Zbori občinske skupščine so v večji meri preverjali uresničevanje sprejete politike in ob tem dajali dodatne pobude in usmeritve organom in organizacijam za njihovo uresničevanje. Še vedno je premajhna skrb delegatov in delegacij za izvajanje sprejete politike v skupščini.
Vpliv zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnostim družbenopolitičnega zbora na gospodarski in družbeni razvoj občine se je okrepil.
Sodelovanje skupščine občine z drugimi občinami v Sloveniji se je okrepilo. Najtesnejše sodelovanje obstaja med občinami Pomurja. Pomembni so bili stiki in sodelovanje s pobrateno občino Paračin. Močno so se okrepili stiki in sodelovanje z mestom Ingolstadt in obmejnimi občinami v Avstriji ter v zadnjem obdobju tudi z LR Madžarsko.
Zaostrene ekonomske in družbene razmere, nepravočasno in nedosledno odpravljanje vzrokov kriznih žarišč in konfliktnih situacij so se odrazile v različnih pogledih na urejanje posameznih vprašanj tako med delegati kot družbenopolitičnimi organizacijami. Različnost mnenj je prišla do izraza predvsem na področju urbanizma in imela za posledico odstop predsednika Skupščine občine. Družbenopolitične organizacije kot delegatska baza družbenopolitičnega zbora niso vedno enotno in usklajeno delovale v zborih občinske skupščine, zlasti ne v družbenopolitičnem zboru. Takšno stanje je povzročilo odstop predsednice družbenopolitičnega zbora.
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Zbor združenega dela ima 70 delegatskih mest. Na volitvah marca 1982 je bilo v 105 TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih izvoljenih 778 delegatov. Neposredno ima eno oziroma dve delegatski mesti v zboru 29 temeljnih delegacij, ostale pa se povezujejo v 35 konferenc delegacij (dve delegatski mesti imajo 4 delegacije). Delegacije štejejo od 7 do 9 članov.
V delovanju konferenc delegacij se pojavljajo določeni problemi, predvsem tam, kjer se več oddaljenih manjših organizacij in skupnosti povezuje v konferenco delegacij (prevozi, nadomeščanje, predvsem v šolstvu, narava dela itd.). Te težave so izrazitejše pri konferencah delegacij, ki jih oblikujejo delovne enote z majhnim številom za-5 poslenih (razna predstavništva, poslovne enote trgovskih organizacij ...). Ponekod pa je vzrok neaktivnosti konferenc delegacij nezainteresiranost in neaktivnost delovnih skupnosti kot tudi samih delegatov.
Funkcijo delegacije vrši 87 delovnih skupnosti.
V skladu z zakonom o volitvah sta na področju državnih organov, DPO, društev in oboroženih sil SFRJ formirani dve skupni delegaciji. Zaradi večjega števila delovnih skupnosti, ki oblikujejo skupno delegacijo ni možnosti, da bi vsaka delovna skupnost imela v delegaciji svojega delegata, kar je eden izmed vzrokov za težave pri delovanju teh delegacij.
V obdobju od konstituiranja do konca leta 1985 je imel zbor združenega dela 47 delovnih sej. Od tega je imel 5 ločenih sej, 6 skupnih zasedanj z zborom krajevnih skupnosti, 1 skupno zasedanje z družbenopolitičnim zborom in 35 skupnih zasedanj z ZKS in DPZ.
V zadnjem obdobju se je kot oblika dela močno uveljavilo skupno zasedanje vseh treh zborov, kar vpliva na zmanjšanje z ustavo opredeljene specifične vloge zbora združenega dela.
Zbor je v tem mandatnem obdobju obravnaval 158 tematskih vprašanj, 107 odlokov od tega 64 v enofaznem postopku in 43 v dvofaznem postopku. Nadalje je zbor obravnaval 12 družbenih dogovorov in 3 samoupravne sporazume, 63 upravnih zadev in 25 zadev iz republiške pristojnosti. Zbor je opravil 125 volitev, imenovanj, oz. razrešitev. V zboru je bilo postavljenih 23 delegatskih vprašanj. V primerjavi z prejšnjim mandatnim obdobjem se je število delegatskih vprašanj močno zmanjšalo (od 75 na 23). Delegacije so na zastavljena vprašanja dobile ustrezne odgovore in niso zahtevale dodatnih pojasnil oz. imele pripomb.
Udeležba delegatov na sejah zbora združenega dela znaša 74 % oziroma se je sej zbora udeležilo povprečno 52 delegatov. Največ je bilo na seji prisotnih 68 delegatov, najmanj pa 37. Ena seja zbora proti koncu zaradi odhodov delegatov ni bila sklepčna.
Na vseh sejah zbora so bili prisotni delegati iz Mure - DSSS, Ljubljanske banke in OVIZ-a. Redno so se udeleževali sej delegati iz naslednjih delegacij oz. konf. delegacij: Mura—TOZD Perilo, Mura— TOZD Oblačila, Mesna industrija, Agromerkur, Potrošnik—TOZD Izbira, potrošnik—TOZD Veleprodaja, Agroservis, Upravni organi, Temeljno sodišče, skupna delegacija delovnih skupnosti DPO in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in še nekateri drugi. Zelo slaba udeležba delegatov na sejah zbora združenega dela je iz naslednjih delegacij oz. konferenc delegacij:
Petrol-TOZD Maloprodaja (delegat bil prisoten na 3 sejah), Osnovna šola Kuzma (na 6 sejah), Temeljna zadružna organizacija M. Sobota, Cankova, G. Petrovci, Martjanci, Splošna bolnica, ki so se udeležili manj kot polovice saj zbora.
Za slabosti v delovanju zbora združenega dela je najpogosteje kriva neaktivnost temeljnih delegacij in konferenc delegacij. Ugotavljamo, da je aktivnost delegatov odvisna predvsem od vsebine obrav-
DELEGATSKI VESTNIK - 3
STRAN 23 VESTNIK, 30. JANUARJA 1986
navanih vprašanj, ustreznosti priprave gradiva, kot tudi strokovne pomoči, ki ju nudijo delegacijam ustrezne strokovne službe.
Aktivnost se je v tem mandatnem obdobju močno izboljšala, vendar ugotavljamo, da se v razprave vključujejo predvsem vedno iste delegacije oz. konference delegacij. Tako so se najpogosteje v razpravo vključevali delegati naslednjih delegacij oz. konferenc delegacij: Mura (50 x), O VIZ (15 x), KG Rakičan in skupna delegacija delovnih skukpnosti DPO in drugih delovnih skupnosti (10 x) Mesna industrija (9x), Panonija, PZC—DSSS (6x), Pomurje (5x).
Nekatere delegacije oz. konference delegacij se v štiriletnem obdobju niso nobenkrat vključile v razpravo. Teh je 24. Aktivnost je po številu razprav zadovoljiva, ne pa po številu delegacij oz. konferenc delegacij.
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Zbor krajevnih skupnosti ima 47 delegatskih mest. Na volitvah v marcu 1982 so bili v krajevnih skupnostih izvoljeni 404 delegati. Vse delegacije KS imajo v zboru neposredno delegatsko mesto, KS G. Petrovci, Grad, Mačkovci, Rogašovci in Tišina pa 2 delegatski mesti. V obdobju od volitev pa do izteka leta 1985 je imel zbor 47 sej. Ena seja ni bila sklepčna.
Od vseh sej je bilo 6 ločenih, zbor je 35 krat zasedal skupaj z zborom združenega dela in družbenopolitičnim zborom ter 6 krat z zborom združenega dela.
Zbor krajevnih skupnosti je obravnaval 106 tematskih vprašanj, 108 odlokov (od tega 68 v enofaznem postopku), 14 družbenih dogovorov in 3 samoupravne sporazume, 22 vprašanj iz republiške pristojnosti ter vrsto stališč, priporočil in upravnih zadev.
Zbor je opravil 102 volitev, imenovanj in razrešitev. V zboru je bilo postavljeno 73 delegatskih vprašanj. Po vsebini so bila vprašanja dokaj raznolika, vendar se je še vedno največ vprašanj nanašalo na cestno-komunalno problematiko.
Sej zbora KS se je povprečno udeležilo 33 delegatov, najmanj pa 24. Vseh sej sta se udeležila delegata KS B. Kidriča M. Sobota in en delegat KS Rogašovci. Delegat KS Petroča se je udeležil le 7 sej, slab-' ša pa je bila udeležba delegatov KS Lipa (17 sej), Kuzma in Melinci (19 sej) ter Čepinci (20 sej). Povprečno j na seji razpravljali 3 delegati, največ na eni seji 10 delegatov.
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
Družbenopolitični zbor Skupščine občine je opravljal svoje naloge v skladu s pristojnostmi, ki jih določa statut občine. Obravnaval in odločal je o vprašanjih za katere je izrecno pristojni in le v manjši meri se je vključeval v obravnavo drugih vprašanj, kot zainteresirani zbor.
Zbor je imel 49 sej od tega je imel 12 ločenih sej. Vsa druga vprašanja je obravnaval na skupnem zasedanju z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti. Obravnaval je 73 tematskih vprašanj in 11 odlokov. Udeležba delegatov je znašala 67 % in je slabša kot v prejšnjem mandatnem obdobju.
1	delegat se je udeležil samo 1 seje. Povprečno se je za sejoopra-vičilo 6 delegatov, oz. 20 %. To je delno vplivalo na aktivnost delegatov na sejah, ki je bila večja na ločenih sejah kot na skupnih zasedanjih. Povezanost delegatov z družbenopolitičnimi organizacijami v vsem mandatnem obdobju ni bila primerna in zadovoljiva.
IZVRŠNI SVET
L UVOD
Izvršni svet skupščine občine se je v tekočem mandatnem obdobju vključeval v razreševanje problematike na vseh področjih družbe-no-ekonomskega življenja ter pripravljal gradiva za seje zborov skupščine s konkretnimi stališči in predlogi do posameznih obravnavanih vprašanj. Spremljal je izvajanje dogovorjene politike, predpisov in splošnih aktov, družbehih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki so jih sprejeli zbori skupščine. Delo izvršnega sveta je potekalo na sejah in v stalnih delovnih telesih, posluževal pa se je tudi občasnih delovnih teles, ki jih je imenoval za posamezna tekoča konkretna vprašanja. Člani izvršnega sveta so bili vključeni v sanacijske komisije, gradbene odbore in druge organe, ki so se ukvarjali z razreševanjem problematike po določenih področjih. Z namenom usklajevanja tekoče ekonomske politike je izvršni svet organiziral razgovore s poslovodnimi organi po posameznih področjih dejavnosti. Na teh razgovorih se je razreševala problematika poslovnih rezultatov, likvidnostne težave, izgube, zaloge,' razporejanje osebnih dohodkov, zaposlovanje, investicije in podobno. Bilo je organiziranih tudi veliko obiskov članov izvršnega sveta v organizacijah združenega dela, kjer so se vključevali v razreševanje težav teh organizacij.
Izvršni svet je o svojem delu tekoče seznanjal predsedstvo občinske skupščine, vodstva občinskih družbenopolitičnih organizacij ter druge organizacije in skupnosti. Člani izvršnega sveta so aktivno sodelovali v organih družbenopolitičnih organizacij in po potrebi poročali ali pojasnjevali določena vprašanja.
V tekočem mandatnem obdobju je izvršni svet imel 164 sej, od tega 160 rednih in 4 izredne seje. Skupno je bilo obravnavanih 1084 točk dnevnega reda in sprejeti 1804 konkretni sklepi ter 154 ugotovi
tev, stališč, priporočil in predlogov. 152 krat je obravnaval različne osnutke in predloge odlokov ter odločb.
Izdal je 28 odredb in 20 krat razpravljal o družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih iz občinske pristojnosti.
Izvršni svet se je vključeval v obravnavo in sodeloval pri pripravi predpisov, dogovorov in sporazumov, ki so se sprejemali v širši družbenopolitični skupnosti. Tako je na svojih sejah 102 krat obravnaval osnutke in predloge zakonov, resolucije in pomembnejša poročila ter 59 krat družbene dogovore in samoupravne sporazume.
Izvršni svet je največ pozornosti namenil spremljanju in obravnavi gospodarskih gibanj, usklajevanju vseh oblik porabe, organizacijam združenega dela, ki poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti, problemom družbenih dejavnosti in drugim pomembnim vprašanjem. V tem obdobju je bilo veliko dela s pripravo planskih dokumentov, prostorsko problematiko in drugimi pravnimi akti. Podrobno je bilo obdelanih nekaj dejavnosti, o katerih so razpravljali zbori skupščine.
Vsa gradiva za seje zborov skupščine je praviloma predhodno obravnaval izvršni svet in do njih sprejel ustrezna stališča. Izvršni svet je za seje zborov skupščine pripravljal tudi posamezne informacije, analize, poročila ter osnutke, oziroma predloge normativnih aktov. Uvodne obrazložitve k materialom, ki jih je predložil zborom skupščine, so na sejah zborov podali člani izvršnega sveta, zadolženi za posamezna področja, ali delavci pristojnih upravnih organov.
V zadnjem času se je okrepilo sodelovanje med izvršnim svetom in organizacijami združenega dela. V zaostrenih gospodarskih razmerah so se iskale predvsem skupne rešitve za odpravo nekaterih pomanjkljivosti in dogovarjale naloge za izvajanje širše sprejetih usmeritev gospodarske politike. Ob tem je potrebno poudariti, da je izvršni svet predvsem skrbel za realizacijo sprejetih usmeritev na področju razporejanja dohodka in uskladitev vseh oblik porabe z dohodkovnimi možnostmi. Izvajanje sprejete politike je izvršni svet večkrat postavljalo v položaj, ko se je moral vključevati v problematiko samoupravnih interesnih skupnosti in s tem neugodno vplival na učinkovitost svobodne menjave dela. V skladu s pristojnostmi je močno izpostavljena odgovornost in vloga izvršnega sveta za stanje na vseh področjih v občini, premalo pa je ta odgovornost in vloga opredeljena tudi s konkretnimi pristojnostmi, katerih se izvršni svet lahko posluži ob neizvajanju skupščinskih sklepov in stališč, oziroma neizvajanju resolucije, sprejetih planskih dokumentov ali drugih dogovorjenih nalog.
OZD so se premalo vključevale v izvajanje sprejetih sklepov in stališč. Na izvršni svet so se obračale predvsem, ko so zašle v težave, premalo pa so se preko svojih delegatov vključevale v obravnavo in oblikovanje skupščinskih materialov in predlogov izvršnega sveta.Ta-ko se je izvršni svet neposredno vključeval v razreševanje problematike, manj pozornosti pa je namenil iskanju novih programov in hitrejšemu razvoju tistih organizacij, ki dosegajo ugodnejše poslovne rezultate. OZD s področja družbenih dejavnosti pa so pogosto skušale razreševati problematiko v neposredni povezavi z izvršnim svetom in ne po ustaljeni samoupravni poti.
2.	PODROČJE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA IN DRUŽBENO PLANIRANJE
V obravnavanem obdobju je velik del aktivnosti na področju družbenoekonomskega razvoja izvršni svet namenil spremembam in dopolnitvam srednjeročnih planov. Pripravil je spremembe in dopolnitve dogovora o temeljih družbenega plana občine in družbenega plana občine za obdobje 1981 — 1985 s posebnim poudarkom na prostorskem delu in uskladitvi tega z interventnim zakonom o varovanju kmetijskih zemljišč v SRS. V času javne razprave o spremembah in dopolnitvah družbenega plana je organiziral in vodil obravnave in usklajevanja namenske rabe prostora po vseh krajevnih skupnostih v občini. Vključeval se je v obravnave sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana in družbenega plana SR Slovenije 1981-1985.
Izvršni svet je pripravil in predlagal v sprejem zborom skupščine občine smernice za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1986—1990, dogovor o temeljih družbenega plana in družbeni plan občine za obdobje 1986—1990 ter dolgoročni plan razvoja občine za obdobje od leta 1986 do 2000. Obravnaval je tudi vse planske dokumente SR Slovenije za obdobje 1986—1990 in dolgoročni plan razvoja SR Slovenije do leta 2000. Do vseh teh dokumentov je zavzel svoja stališča in podal konkretne pripombe ter predloge za dopolnitev. Obravnaval in sprejemal je tudi svoja stališča do izvajanja zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja SR Slovenije.
Izvršni svet je pripravljal letne resolucije družbenoekonomskega razvoja občine o uresničevanju družbenega plana občine v letih 1981 — 1985. Obravnaval je resolucije družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije ter se s konkretnimi pripombami in predlogi vključeval v oblikovanje teh dokumentov.
Tromesečno je spremljal in ocenjeval gospodarska gibanja, gibanja skupne in splošne porabe ter uresničevanje resolucije občine za vsako tekoče leto. Sprejemal in predlagal je zborom občine v sprejem stališča in aktivnosti za odpravljanje ugotovljenih negativnih gibanj in uresničevanju zastavljenih ciljev in nalog.
4 - DELEGATSKI VESTNIK
Izvršni svet je preko stabilizacijske komisije spremljal izvajanje stabilizacijskih programov v OZD in samoupravnih skupnostih. Najmanj dvakrat letno je izvedel obiske in razgovore v OZD gospodarstva in se dogovoril za aktivnosti pri odpravljanju negativnih gibanj v OZD ter podvzemanju ustreznih ukrepov za doseganje planskih in re-solucijskih ciljev, s posebnim poudarkom na zmanjševanju poslovnih stroškov, povečevanju izvoza na konvertibilno tržišče, optimiranju zalog, varčevanju in'racionalni rabi energike ipd.
Trimesečno je spremljal in analiziral gibanje osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe v občini ter ugotavljal usklajenost tovrstne porabe z doseženimi poslovnimi rezultati in določili dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka.
V skladu s pristojnostmi je predlagal zborom skupščine v sprejem ustrezne ukrepe za prekoračitelje oz. kršitelje dogovora.
Na področju razvoja drobnega gospodarstva je bila izdelana analiza razvoja drobnega gospodarstva v občini. Na podlagi te je izvršni svet predlagal skupščini občine v sprejem stališča, priporočila in usmeritve nadaljnjega razvoja drobnega gospodarstva. Pripravljen in sprejet je bil tudi družbeni dogovor o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini. Izdelana je bila analiza o stanju in razvoju domače in umetne obrti v občini ter sprejeta stališča o aktivnostih pospeševanja te dejavnosti. Obravnavana je bila tudi analiza razvoja drobnega gospodarstva v SR Sloveniji in v zvezi s tem sprejeta določena stališča. S konkretnimi pripombami in predlogi se je izvršni svet vključil tudi v obravnavo osnutka in predloga sprememb in dopolnitev obrtnega zakona v SRS.
Vse navedene aktivnosti so prispevale k izboljšanju stanja in hitrejšemu razvoju drobnega gospodarstva.
Zaradi pospešitve gospodarskega razvoja občine in odpravljanja določenih neugodnih gibanj v tem obdobju je izvršni svet pripravil analize stanja in razvoja kovinsko-predelovalne, tekstilne, kmetijske in živilsko-predelovalne industrije v občini. Na osnovi teh analiz so zbori skupščine občine sprejeli stališča, priporočila in usmeritve o nadaljnjem razvoju teh dejavnosti.
Zaradi zaostalih pogojev gospodarjenja so se nekatere OZD srečevale z večjimi težavami ter zapadle v izgube, zlasti v zadnjem času. Izvršni svet je sproti spremljal, obravnaval in se vključeval v razreševanje problematike v teh organizacijah ter obravnaval njihove sanacijske programe. Zaradi težkega stanja v DO Panonija TOZD Kmetijska mehanizacija se je posebno angažiral v tej organizaciji in ves čas sodeloval pri preusmerjanju proizvodnje, iskanju novih programov, reševanju finančnih in likvidnostnih težav ter dolgoročni sanaciji te organizacije.
Vključeval se je tudi v razreševanje problematike TOZD Blisk, TOZD Opekarne Puconci, DO Platane, DO SOBOTA in izvajanje sanacijskega programa v DO Mesna industrija. Za prvi dve temeljni organizaciji je izvršni svet predlagal tudi ukrepe družbenega varstva in sodeloval pri saniranju stanja v času izvajanja ukrepov družbenega varstva.
V tem času je izvršni svet delal tudi na konkretnih predlogih povezovanja, uvajanja in pridobivanja novih proizvodnih programov. Izvedena je bila povezava Panonije in Bliska. TOZD Gradbeništvo DO SOBOTA z DO Pomurje ter organizacija cestne in komunalne dejavnosti.
Opravljenih je bilo več razgovorov o prenosu programov iz drugih območij Slovenije. Razgovori so potekali z Železarno Ravne, IMV Novo mesto, TAM Maribor, Donitom Medvode. V teku so aktivnosti za prenos določenih programov iz Železarne Ravne v DO Panonija TOZD Kmetijska mehanizacija in iz TAM Maribor v DO Agroservis.
Izvršni svet je tekoče spremljal in trimesečno obravnaval informacijo o preskrbi tržišča v občini z blagom široke potrošnje ter po potrebi sprejemal ukrepe o izboljšanju preskrbe, vključno z uravnavanjem blagovnih rezerv. Vključeval se je v razreševanje problematike preskrbe s premogom in nekaterimi naftnimi derivati.
V skladu s svojimi pristojnostmi se je vključeval v usklajevanje in izvajanje začrtane politike cen stanarin, komunalnih storitev in tehničnih pregledov.
Ob navedenih pomembnejših nalogah s področja družbenoeko nomskega razvoja in planiranja v občini je izvršni svet opravil še vrsto drugih nalog in aktivnosti. Med drugim je obravnaval vse predloge novih investicijskih vlaganj v OZD in samoupravnih skupnostih v občini in dal o njih svoja mnenja, vrsto samoupravnih sporazumov, dogovorov, osnutke in predloge zakonov, različne informacije ipd. Do vseh navedenih materialov je pripravil svoja stališča in se tvorno vključeval v oblikovanje njihove vsebine.
3.	KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, ŽIVILSTVO
Delo izvršnega sveta je bilo na področju kmetijske in gozdarske dejavnosti usmerjeno na vprašanja, ki naj zagotovijo izvajanje srednjeročnega programa. Ker je imelo v zaostrenih pogojih gospodarjenja in težav na področju naložb v ostalih panogah, kmetijstvo in živilstvo določene možnosti in prednosti, si je prizadeval, da bi te bile čimbolje uveljavljene. V tem interesu se je neposredno povezoval z organizacijami združenega dela in sodeloval z interesnimi skupnost
mi; predvsem s kmetijsko zemljiško skupnostjo in skupnostjo za pospeševanje kmetijstva.
Naloge izvršnega sveta so bile usmetjene predvsem k vprašanjem nadaljnjega razvoja poljedelstva in živinoreje. V poljedelstvu oziroma rastlinski proizvodnji, kateri je srednjeročni plan določil temeljne naloge za nadaljnji razvoj živinoreje na doma pridelani krmi, je bil dosežen pomemben napredek. Izvršni svet je preko koordinacijskega odbora za rastlinsko proizvodnjo usklajeval naloge in vprašanja, ki so bila vezana na setvene plane (jesenska in spomladanska setev), na plane odkupa, oskrbo z reprodukcijskim materialom in delom pospeševalne službe. V tem cilju je tudi določal lastne ukrepe za izvajanje nalog, predvsem na področju davčne politike, z uvedbo olajšav na realizirano proizvodnjo, z odloki oziroma akti o uvedbi melioracij in komasacij, z določanjem prispevne stopnje za intervencijska sredstva in določanjem nadomestil za uporabo zemljišč za nekmetijske namene.
V izvajanju zemljiške politike je izvršni svet tudi neposredno sodeloval pri razporejanju zemljišč v območja in bil angažiran preko komasacijske komisije v izvajanju nalog na področju naložb. Zaradi obsežnejših potreb je določil kadrovske okrepitve za izvajanje teh nalog. Na področju melioracij je bil angažiran na usklajevanju nekaterih vprašanj, ki so nastajala ob njihovem izvajanju. Dvakrat je v tem času obravnaval poročila o izvajanju nalog na področju zemljiških operacij, vsako leto pa tudi potrjeval zaključni račun in predračun intervencijskih sredstev v proizvodnji hrane in blagovnih rezerv. Na področju slednjih je zagotavljal njihov minimalni obseg, predvsem pa sredstva za izgradnjo skladiščnega prostora, potrebnega tem namenom.
Na področju zdravstvenega varstva živali je obravnaval in predložil plan za obdobje 1983 — 1990, vsako leto izdajal odredbe o taksah za veterinarsko-higiensko področje in za ukrepe na področju varstva pred živalskimi kužnimi boleznimi ter v zvezi s tem sodeloval pri reševanju vprašanj odstranjevanja živalskih odpadkov, ki so nastala ob rekonstrukciji kafilerije.
Izvršni svet je sodeloval tudi s skupnostjo severovzhodne Slovenije za obrambo pred točo in ji pomagal pri organizaciji in delovanju sistema ter financiranju nalog.
V letu 1985 je Skupščina SRS obravnavala več zakonskih predlogov, kakor zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč, zakon o preživninskem varstvu kmetov, zakon o združevanju kmetov in zakon o zdravstvenem varstvu živali. Izvršni svet je k tem zakonom zavzemal svoja stališča in jih posredoval delegacijam.
Na področju lova je izvršni svet preko komisije vzdrževal povezavo z lovsko zvezo in vsako leto obravnaval realizacijo srednjeročnega programa vzgoje in odstrela divjadi. Zavzemal je svoja stališča tudi do nekaterih vprašanj o odškodninah za škodo po divjadi. Spremljal je izpolnjevanje ribiškega programa s posebnim poudarkom na možnostih izkoriščanja Ledavskega jezera in zavzel svoja stališča do vprašanj, ki so nastajala ob razmejitvah ribiških okolišev.
Na področju gozdarstva je izvršni svet obravnaval poročili gozdnogospodarske organizacije o stanju v tej panogi in za realizacijo dolgoročnih programov gozdnogojitvenih nalog sprejel nekatera stališča in sklepe.
Na področju živilstva se je izvršni svet soočal z nekaterimi vprašanji, ki zadevajo dohodkovni položaj mesne industrije in vzreje piščancev ter primarne kmetijske proizvodnje. Sodeloval je v oblikovanju stališč, ki jih je zastopala delegacija v republiški skupščini ob obravnavi položaja agroživilskega kompleksa. Zavzemal se je za uveljavitev tistih nalog, ki jih je republiška skupščina določila občinam in njenim organom.
4.	DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Zaostrene gospodarske razmere so se v obravnavanem obdobju močno odražale tudi na področju družbenih dejavnosti, zato je bila ta tematika pogosto v razpravi na sejah izvršnega sveta. Najpogosteje so izstopali problemi finančne narave in to navadno v drugi polovici koledarskega leta, ko je bilo že znano, da so realna gibanja bistveno drugačna od planiranih, tako na področju gibanja cen oziroma materialnih stroškov, kakor tudi glede rasti osebnih dohodkov.
Izvršni svet je tekoče spremljal poslovanje SIS oziroma izvajalskih organizacij na področju družbenih dejavnosti in sproti predlagal spremembe bilance sredstev in prispevnih stopenj v skladu z dejanskimi gibanji. Posamezni delegati so sicer kritično ocenjevali večkratno spreminjanje bilance in prispevnih stopenj med letom, vendar je bilo le na tak način možno SIS-om zagotavljati potrebna sredstva, obenem pa preprečevati ustvarjanje presežkov na računih SIS in neutemeljeno obremenjevanje združenega dela.
Najbolj je realizacija letnih programov odstopila od prvotno planiranih v zdravstvu, kar je razumljivo, saj je na tem področju glede na veljavne pravice do zdravstvenega varstva nemogoče natančno načrtovati obseg storitev za leto naprej. Na področju družbenih dejavnosti, še posebej pa v zdravstvu, je na porabo sredstev bistveno vplivala močna rast cen, specifično za zdravstvo pa je uveljavljanje zdravstvenih pravic izven pomurskega zdravstvenega centra ali takoimenovani odliv, kjer so cene storitev običajno bistveno višje -kot v okviru po-
DELEGATSKI VESTNIK - 5
STRAN 24 VESTNIK, 30. JANUARJA 1986
murskega zdravstvenega centra in se zaradi višjih cen storitev odliv povečuje, kljub fizičnemu zmanjševanju.
Izvršni svet je močno izpostavil programe stabilizacijskih ukrepov na področju družbenih dejavnosti in tekoče spremljal njihovo izvajanje. Kljub prizadevanjem po čimbolj varčnem in racionalnem trošenju družbenih sredstev pa je iz leta v leto bila prisotna pereča finančna problematika, ki je iz že omenjenih vzrokov najbolj izstopala na področju zdravstva in šolstva.
Izvršni svet je navedeno problematiko razreševal tekoče, v sodelovanju z organi SIS, z družbenopolitičnimi organizacijami in izvajalskimi organizacijami. Ob razpravah o periodičnih in letnih analizah poslovanja SIS oziroma njihovih izvajalskih organizacij je posvečal posebno pozornost gibanju materialnih stroškov in osebnih dohodkov ter si prizadeval za uresničevanje resolucijskih usmeritev po izenačevanju materialnega položaja delavcev na področju družbenih dejavnosti z delavci v gospodarstvu. Na pobudo izvršnega sveta so bile vsako leto pripravljene periodične in letne analize o gibanju osebnih dohodkov, ki so služile kot izhodišče za sprejemanje ustreznih stališč in usmeritev. Tako je bila za leto 1985 dana pobuda o 10% hitrejši rasti osebnih dohodkov na področju osnovnega šolstva, zaradi večjega zaostajanja v letu 1984.
Poleg poslovnih poročil je izvršni svet obravnaval tudi poročila o realizaciji letnih delovnih programov na področju šolstva, zdravstva, otroškega varstva, izvajanja socialne politike, itd. Sprejeta stališča so izpostavljala predvsem prizadevanja za čim večjo kvaliteto dela, za podružbljanje teh dejavnosti ter za racionalno porabo družbenih sredstev.
Izvršni svet je obravnaval še številna druga tematska vprašanja: problematiko Romov, uresničevanje pravic madžarske narodnosti in njenih pripadnikov, stanje na področju naravne in kulturne dediščine, analizo zdravstvenega stanja v Pomurju, problematiko ostarelih oseb, uresničevanje zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s posebnim poudarkom na zavarovanju kmetov itd. O vseh obravnavanih vprašanjih je izvršni svet vedno sprejel tudi ustrezna stališča in predloge za razreševanje odprtih vprašanj in problemov ter jih posredoval odgovornim in zainteresiranim dejavnikom z zadolžitvijo, da v določenem roku poročajo o realizaciji. Nekatera od navedenih tematskih vprašanj je predlagal v obravnavo zborom občinske skupščine.
Na področju srednjega usmerjenega izobraževanja je izvršni svet večkrat obravnaval vprašanje razmestitve vzgojnoizobraževalnih programov v Pomurju in zagovarjal stališče, da je potrebno mladini pomurske regije zagotoviti večje možnosti za vključevanje v srednje usmerjeno izobraževanje predvsem: z ohranitvijo dosedanjih programov, povečanjem obsega izobraževanja na V. zahtevnostni stopnji in s pridobitvijo novih programov, predvsem elektro usmeritve.
Izvršni svet se je v začetku obravnavanega obdobja aktivno vključil v združevanje strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti v skupno strokovno službo.
Predvsem v letu 1985 je usmeril precejšnjo aktivnost v pripravo srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov za področje družbenih dejavnosti.
5.	URBANIZEM, GRADBENIŠTVO, KOMUNALNE IN STANOVANJSKE ZADEVE
Na področju urejanja prostora je izvršni svet namenil največjo pozornost sprejemanju nove prostorske zakonodaje in pripravi podzakonskih predpisov ter planskih aktov. Po sprejetju zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti in sprejeti kategorizaciji zemljišč je izvršni isvet izdelal spremembe in dopolnitve srednjeročnega družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985. Tvorno seje vključeval v spremljanje in obravnavo prostorskih zakonov v vseh fazah sprejemanja, zlasti zakona o urejanju prostora, zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter zakona o graditvi objektov. Po sprejetju navedenih zakonov je izvršni svet sprejel akcijske programe o uresničevanju le-teh in zadolžil upravni organ za njihovo izvajanje in pripravo podzakonskih predpisov. V zvezi s tem je pripravil odlok o uskladitvi zazidalnih načrtov in urbanističnega reda ter odlok o uskladitvi urbanističnega načrta mesta Murska Sobota in urbanističnega programa občine Murska Sobota za obdobje 1981 —1985, oziroma njegovimi spremembami in dopolnitvami za to obdobje.
Po programu priprave prostorskih izvedbenih aktov so bile sprejete spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za obrtno servisno cono »Agroservis«, zazidalni načrt ob Trstenjakovi ulici, spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za Moravske toplice in lokacijski načrt za plinovod Boreči—Murska Sobota. V zaključni fazi sprejemanja pa je zazidalni načrt stanovanjske zazidave ob Razlagovi ulici v Murski Soboti, zazidalni načrt za območje med Št. Kovača, Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovega Voranca ulico, ureditveni načrt za naselje Dokležovje, za odlagališče komunalnih odpadkov, za namakanje kmetijskih površin na območju Beltinci —Nemščak in ureditveni načrt za melioriranje več manjših kmetijskih kompleksov KG Rakičan. V pripravi pa je še ureditveni načrt »Kamešnica« in odlok o
določitvi pomožnih objektov, za katere ne bo potrebno lokacijsko dovoljenje.
Prav tako je izvršni svet sodeloval pri pripravi sprememb dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega'zemljišča ali gozda ter na tej podlagi sprejel odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti.
Na področju cestnega, komunalnega in vodnega gospodarstva je namenil največjo pozornost uresničevanju zakona o cestah in zakona o komunalni dejavnosti ter stanju in vzdrževanju komunalnih objektov in naprav v občini Murska Sobota. V tej zvezi je obravnaval poročilo o stanju in vzdrževanju komunalnih objektov in naprav ter sprejel smernice za reševanje te pereče problematike v prihodnje. Od normativne dejavnosti je na področju cestnega gospodarstva oblikoval odlok o nerazvrščenih prometnih površinah, s katerim je občinska skupščina uredila uporabo in vzdrževanje javnih poti ter pravice in dolžnosti krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, katerih osnovna sredstva so te poti.
Upadanje sredstev za redno vzdrževanje cest in njihovo slabo vzdrževanje je narekovalo' sprotno spremljanje problematike ter zavzemanje za zavarovanje in varstvo obstoječe cestne mreže.
Aktivno se je vključil tudi v pripravo in sprejem zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti ter urejanju pokopališč, nadalje v problematiko vodooskrbe v občini, obravnavi stanja mostov in individualnih urbanistično-pravnih zadev.
Na podlagi veljavne zakonodaje je v preteklem obdobju zaradi uresničevanja predpisov s področja premoženjskega prava izvršni svet predlagal več izvedbenih aktov, in sicer: odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Murska Sobota, na podlagi katerega se je uvedlo plačilo rrispevka za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. Odlok je bil usklajen z dogovorom, ki so ga sprejele občinske skupščine, ravno tako pa je bila določena tudi vrednost točke za izračun nadomestila. Kot doslej je vsako leto posebej z odlokom bila določena povprečna gradbena cena, kot osnova za izračun vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine.
Nova zakonodaja-na področju stavbnih zemljišč je prinesla tudi za izvršni svet nove zadolžitve. Že pred sprejetjem zakona o stavbnih zemljiščih se je izvršni svet vključil v razpravo, po sprejetju zakona pa pristopil k izvajanju določil. Sprejel je akcijski program za njegovo izvajanje in v zvezi s tem imenoval odbor za ustanovitev sklada stavbnih zemljišč. Ustanovljen je bil sklad stavbnih zemljišč, ki bo izvajal naloge s področja pridobivanja, opremljanja in oddajanja stavbnih zemljišč.
S področja premoženjsko pravnih zadev je izvršni svet obravnaval tudi informacije o določenih vprašanjih, kot je to poročilo o opuščenih stavbah družbene lastnine, vknjižbo pravice uporabe za za nacionalizirana stavbna zemljišča, neurejeno zemljiškoknjižno stanje za zemljišča akumulacije Ledavsko jezero in posamezne druge zadeve.
Na področju stanovanjskega gospodarstva so izstopale naloge uveljavljanja in uresničevanja samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov. V tej zvezi so bili sprejeti odloki: o hišnem redu, podstano-vanjskih razmerjih in povečanju stanarin v občini M. Sobota. Posebej široko pa je obravnaval problematiko hišne samouprave v naši občini in sanacijo ogrevanja na kompleksu Lendavska-sever.
V tem obdobju je bila ustanovljena tudi prva stanovanjska zadruga Čemelavci in enotna delovna skupnost skupnih služb SIS materialne dejavnosti.
Na področju urejanja prostora so se občani in delovne organizacije premalo vključevali v pripravo prostorske izvedbenih dokumentov, zaradi česar prihaja do problemov ob njihovem izvajanju in do pogostih predlogov za spremembe in dopolnitve. Vzporedno z realizacijo sprejetih izhodišč za urejanje prostora je izvršni svet nenehno obravnaval vprašanja vplivov na okolje in s tem varovanja okolja.
6.	KADROVSKA POLITIKA, ZAPOSLOVANJE IN ŠTIPENDIRANJE
Izvršni svet je v tem mandatu spremljal uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki. Obravnaval je poročilo o uresničevanju določil družbenega dogovora in ga skupaj s stališči predložil zborom občinske skupščine. Po sklepu zborov občinske skupščine je pozval vse organizacije in skupnosti na doslednejše izvajanje določil družbenega dogovora. Pri tem je tudi opozoril, da mora v večji meri kadrovska politika postati sestavni del posameznih poslovnih odločitev (proizvodne, razvojne, komercialne), saj je uspešnost uresničevanja sleherne politike odvisna predvsem od ustreznih kadrov.
Izvršni svet je spremljal in vsako leto obravnaval analizo o trajanju mandata individualnih poslovodnih organov in poročilo o kadrovanju individualnih in kolegijskih poslovodnih organov ter se posebej a angažiral pri nekaterih problemih v kadrovanju: ukrepi družbenega varstva in vršilci dolžnosti poslovodnih organov.
Izvršni svet je tromesečno spremljal problematiko zaposlovanja v občini, večjega poudarka in poglobljene razprave je bila deležna vsako leto polletna in letna analiza uresničevanja plana s vsaja
Izvršni svet se je zavzemal, da bi zmanjšali šte. i; iskalcev zapo
6 - DELEGATSKI VESTNIK
slitev in politiko zaposlovanja (racionalnega in produktivnega) povezali s cilji ekonomske politike. Spremljal je in si prizadeval za ukinjanje oz. zmanjševanje pogodbenega in nadurnega dela ter dela upokojencev in podpiral prizadevanja za uvajanje večizmenskega dela tam, kjer za to obstojajo pogoji. Prizadeval si je tudi, da bi organizacije in skupnosti uresničevale določila samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja in spremljal zaposlovanje v upravnih organih skupščine občine.
V skladu z določili družbenega dogovora o kadrovski politiki je obravnaval poročilo o podeljenih odlikovanjih, priznanjih in nagradah.
Izvršni svet je spremljal uresničevanje samoupravnega sporazuma o štipendiranju in se zavzemal za povečanje obsega kadrovskih štipendij v primerjavi s štipendijami iz združenih sredstev in na temeljito ugotavljanje socialno ekonomskih razmer štipendistov oz. njihovih družin.
V svojih stališčih je opozarjal na bolj smotrno uporabo teh sredstev v obliki kritja dejanskih stroškov štipendistom oz. šolajoči se mladini, s čimer pa ni uspel.
Razen navedenega je izvršni svet obravnaval: poročilo o problematiki delavcev na začasnem delu v tujini, kadrovsko strukturo delavcev v upravnih organih, izobraževanje in načrtovanje kadrov v upravnih organih ter vpis in-poklicne namere osmošolcev.
7.	PODROČJE SPLOŠNE PORABE
Na področju splošne porabe, pridobivanja in razporejanja sredstev občinskega proračuna je izvršni svet imel v zadnjih letih veliko usklajevalnih nalog, predvsem zaradi omejitev in večjih zahtevkov porabnikov od dovoljene porabe. Opravil je prenos financiranja nekaterih nalog iz proračuna na druge nosilce.
V skladu s predpisi je obravnaval osnutke in predloge ter rebalanse proračuna in zaključne račune.
Vsako leto je obravnaval dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe.
Izvršni svet je stalno spremljal proračunsko porabo in le-to sprotno usklajeval z družbenopolitičnimi organizacijami, z medobčinskimi organi in drugimi organizacijami.
Izvršni svet je tekoče spremljal in analiziral delo upravnih organov. Najmanj enkrat letno je obravnaval poročilo in program Medobčinske inšpekcijske službe, občasno pa tudi poročilo pravosodnih organov, čprave za notranje zadeve in drugih organov.
Aktivno je sodeloval pri reorganizaciji samoupravne organiziranosti delavcev občinske uprave v enotno delovno skupnost.
Kljub težavam pri financiranju osnovne dejavnosti je izvršni svet skrbel za posodobitev dela v upravnih organih. Nabavljen je bil računalnik za potrebe geodetske uprave in drugih organov, obnovljen vozni park z zamenjavo nekaterih dotrajanih vozil in opravljeno najnujnejše vzdrževanje upravnih zgradb.
8.	DRUŽBENI PRIHODKI
Vsa vprašanja s področja dela uprave za družbene prihodke je predhodno obravnaval družbeni svet za področje davčne politike. Izvršni svet je obravnaval le konkretne predloge tega sveta, predvsem pa republiški dogovor o usklajevanju davčne politike.
Vzporedno z dogovorom so bili obravnavani osnutki in predlogi odlokov o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve v občini M. Sobota in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prometu nepremičnin.
Izvršni svet je sprotno spremljal pregled obremenitev in plačil davkov in prispevkov ter odstotek izterjave teh obveznosti. Izterjava v zadnjih dveh letih je bila zadovoljiva, saj se je gibala med 96 % v letu 1984 in 97,2 % v letu 1985. Prav tako so se sprotno reševale vloge občanov, ki živijo v težjih socialnih razmerah. V upravičenih primerih je bilo po predhodnem ugotovitvenem postopku in mnenju predstavnikov krajevnih skupnosti, davčni dolg delno ali v celoti odpisan. Obstaja še nekaj odprtih večjih dolgov na obrti, ki so zaenkrat neizterljive, zelo pa bremenijo odstotek izterjave. Davčni dolgovi, ki niso bili plačani, so v glavnem zemljiško-knjižno zavarovani pri sodišču v korist občine.
V letu 1984, ko je stopil v veljavo novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov, je prišla v pristojnost uprave za družbene prihodke odmera in izterjava tega prispevka. Odmera še ni stekla tako kot bi morala, predvsem zaradi problemov s službo AOP.
9.	NOTRANJE zadeve, ljudska obramba in družbena SAMOZAŠČITA
Izvršni svet je tekoče spremljal delo in aktivnosti s področja notranjih zadev. Posebno pozornost je namenil obravnavi poročila o stanju družbene samozaščite v OZD občine, delu komisije za vozniške izpite, opravljanjiF«nničnih pregledov vozil in aktivnostim v zvezi z volilnimi imeniki.
Izvršni^Vetje obravnaval in sprejel spremembe družbenega dogovora o enotnem informacijskem sistemu na področju notranjih zadev v SRS. V okviru razvoja tega sistema sta bila nabavljena dva ter
minala in tiskalnik, kar naj bi omogočilo nemoteno delo in prehod na popolno računalniško vodenje evidenc.
Obravnavano je bilo poročilo uprave za notranje zadeve M. Sobota in postaje milice M. Sobota.
Izvršni svet je ugotovil, da v tem obdobju ni bilo večjih varno-stno-političnih problemov, ter da so pristojne službe uspešno delovale. Posebej je izvršni svet opozoril na preventivno delovanje za odpravo negativnih pojavov na področju varovanja družbenega premoženja in požarnega varstva. Ugodno je ocenil delo vodij varnostnih okolišev in se zavzel za ureditev mejnih prehodov.
Pri obravnavi stanja družbene samozaščite v OZD je izvršni svet ugotovil, da stanje ni zadovoljivo in, da se bodo morale OZD na tem področju bolj angažirati ter odpraviti pomanjkljivosti.
S področja splošne ljudske obrambe je izvršni svet obravnaval organiziranost in delovanje civilne zaščite y občini. Obravnaval je tudi poročilo o organiziranosti in opremljenosti enot in štabov civilne zaščite v OZD in KS ter njihovo usposobljenost za izvajanje ukrepov civilne zaščite.
V skladu s sprejetimi političnimi usmeritvami in stališči republiških organov ter sprejetimi zveznimi in republiškimi predpisi je izvršni svet obravnaval predlog odloka o določitvi minimuma sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi. Sprejeti odlok jze zavezal delovne ljudi in občane ter OZD in delovne skupnosti, da postopno nabavljajo predpisana zaščitna sredstva. Seznanil se je tudi s potekom akcije za nabavo zaščitnih sredstev v OZD, KS in delovnih skupnostih v občini, ki jo je organiziral sekretariat za ljudsko obrambo.
Obravnaval je informacijo o dopolnjenosti obrambnih načrtov ter izdelavi in ažurnosti varnostnih načrtov poverjeništev izvršnega sveta. Spremljal je stanje obrambnih priprav v OZD, SIS, KS in državnih organih ter določal naloge SLO in DS glede dograjevanja obrambnih in varnostnih načrtov in nudenja strokovne pomoči na tem področju. Obravnaval je informacijo o realizaciji popolnitve enot teritorialne obrambe in njene opremljenosti. Seznanil se je s stanjem organiziranosti in delovanjem zvez in službe za opazovanje in obveščanje ter izvajanjem priprav za mobilizacijo sil in sredstev. Izvršni svet je pripravljal in izvajal vaje gospodarskih in družbenih dejavnosti v občini ter v zvezi s tem sprejemal ustrezne zaključke.
10.	OSTALA PODROČJA DELA
Izvršni svet je sodeloval z izvršnimi sveti ostalih pomurskih občin, med drugim pa tudi z izvršnim svetom Ljubljana—Center. Med pomurskimi izvršnimi sveti je ostala v veljavi praksa o izmenjavi gradiv za seje izvršnega sveta, na sestankih pa so se usklajevala tudi nekatera druga vprašanja, ki jih ni obravnavala skupščina skupnosti pomurskih občin. To velja predvsem za področje davkov in prispevkov, nekaterih kmetijskih vprašanj, za področje delovanja medobčinskih inšpekcijskih služb in pravosodnih organov. Na področju obmejnega sodelovanja je vzdrževal stike s predstavniki sosednjih okrajnih glavarstev v Bad Radkersburgu, Feldbachu in Jennersdorfu v interesu razvijanja dobrososedskih odnosov ter reševanju nekaterih konkretnih vprašanj. Vključil se je v vzpostavljanje stikov med družbenopolitičnima skupnostima M. Sobota in Kormenda na Madžarskem.
Izvršni svet je sodeloval v stikih s pobrateno občino Paračin v znamenju utrjevanja bratskih vezi znotraj federacije, prav tako pa tudi s partnerskim mestom Ingolstadt v cilju krepitve sodelovanja in razumevanja v širnem prostoru ter z avstrijsko-jugoslovanskim društvom v Celovcu.
Izvršni svet je v obravnavanem obdobju vzdrževal povezavo s krajevnimi skupnostmi in jim v okviru svojih pristojnosti pomagal pri izvajanju njihovih nalog. To dejavnost je opravljal tako, da je letno dva do trikrat pripravil s predsedniki svetov KS razgovore o najaktualnejših vprašanjih in nalogah ter jih seznanjal s stanjem v občini.
Vsako leto je pripravil poročilo o izvajanju razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti in predlog za dodelitev sredstev solidarnosti.
Ob izteku srednjeročnega obdobja je pripravil poročilo o vprašanjih financiranja razvojnih programov manj razvitih KS, predlog za spremenjeni način financiranja za naslednje srednjeročno obdobje in spremembe kriterijev za določitev manj razvitih območij.
Izvršni svet je v okviru možnosti obravnaval tudi sredstva za funkcionalne potrebe krajevnih skupnosti in pomagal pri urejevanju nekaterih vprašanj okrog krajevnih samoprispevkov. Usklajeval je tudi vprašanja v odnosih KS — SIS, predvsem na področju cestne in komunalne dejavnosti ter KS in PTT podjetja, kar zadeva izgradnjo telefonskih omrežij.
Izvršni svet je v skladu s srednjeročnimi načrti sodeloval pri izdelavi programov in organiziranju mladinskih delovnih akcij v občini ter skrbel za racionalno porabo sredstev za pokrivanje materialnih sredstev.
»Izvršni svet je v okviru svojih pristojnosti spremljal dotok sredstev občinskega samoprispevka ter letno obravnaval in spremljal izvajanje njegovega programa. Še posebno pozornost je posvečal realizaciji na področju zdravstva in v tem pogledu tesno sodeloval v medobčinskem organu. Za naslednje srednjeročno obdobje 1986—1990 je
DELEGATSKI VESTNIK - 7
STRAN 22 VESTNIK, 30. JANUARJA 1986
pripravil osnutek oz. predlog novega občinskega samoprispevka oz. programa ter v pripravah zanj najtesneje sodeloval z občinsko konferenco SZDL in samoupravnima skupnostima za ceste in izobraževanje.
Vprašanja odnosov med našo samoupravno družbo in verskimi skupnostmi je izvršni svet urejal preko komisije za odnose z verskimi skupnostmi. V obravnavanem obdobju je bila poleg tekoče problematike obravnavana analiza o izvajanju odloka o pogrebnih svečanostih, ter dokončno razrešeno vprašanje ureditve židovskega pokopališča v M. Soboti.
DELOVNA TELESA OBČINSKE SKUPŠČINE IN ZBOROV
Pomembno delo so v tem mandatnem obdobju opravila delovna telesa občinske skupščine in zborov (odbori, komisije, skupine delegatov, delegacije, itd.). Občinska skupščina in zbori imajo ustanovljenih več delovnih teles, v katerih sodeluje cca 300 članov. Vsa delovna telesa so obravnavala več 1000 vsebinskih vprašanj in imela 382 sej. Pri delu delovnih teles so se pojavljali določeni problemi, zlasti pa:
—	pogosta nesklepčnost sej ali minimalna sklepčnost ni zagotavljala kvalitetnega dela. Vzroki za takšno stanje so delo v neustreznem kadrovanju in nezainteresiranosti posameznikov za delo v delovnem telesu;
—	družbeni sveti v občini niso zaživeli. V tem obdobju je njihovo delo povsem zamrlo. Delovala tudi ni komisija za spremljanje uresničevanja Zakona o združenem delu in Svet občine;
—	povezava skupin delegatov iz področja vzgoje in izobraževanja (sedež v Ljutomeru), državnih organov in zasebnih obrtnih dejavnosti (sedež v Mariboru) s skupščino občine in njenih organov ni bila zadovoljiva;
—	članstvo istih oseb v delovnih telesih občinske skupščine in organih družbenopolitičnih skupnosti kadar obravnavajo ista vprašanja ni primerno.
1.	SVET ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
Svet za SLO in DS Skupščine občine M. Sobota je v tem obdobju imel 11. sej. Udeležba na sejah je bila dobra.
S področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je v mejah svoje pristojnosti Svet obravnaval zlasti naslednja vprašanja:
—	financiranje skupnih nalog SLO in DS ter spremljanje kadrovske in materialne popolnjenosti oboroženih sil in drugih obrambnih struktur v občini;
—	mobilizacijske in obrambne priprave ter usklajenost in ažurnost obrambnih in varnostnih načrtov OS, občine, OZD in KS;
—	obravnava in sprejem aktov o spremembah in dopolnitvah enot in štabov CZ in poverjeništev Izvršnega sveta;
—	spremljanje aktivnosti in opremljanju delovnih ljudi in občanov z zaščitnimi sredstvi pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi ter izvajanju drugih ukrepov CZ, zlasti zaklanjanja ljudi in materialnih dobrin;
—	usposabljanje pripadnikov TO, CZ, narodne zaščite, re. voj. starešin, zvez in službe za opazovanje in obveščanje ter usposabljanje prebivalstva in mladine, ki ne obiskuje srednjih šol;
—	realizacijo nabora, napotitve v JLA, odziva mladih v vojaške in obrambne poklice ter šole rezervnih oficirjev;
—	spremljanje izvajanja zveznih, republiških in občinskih predpisov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
2.	KOMISIJA ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE
Komisija je imela v tem mandatnem obdobju 6 sej in prejela 25 vlog. Vloge so se nanašale predvsem na stanovanjska in komunalna vprašanja, področje socialnega varstva in premoženjsko pravna vprašanja. Neposredno je komisija prejela 14 vlog, ostale vloge pa so bile komisiji odstopljene s strani republiške komisije za vloge in pritožbe, Biroja za pritožbe pri Skupščini SFRJ, oz. drugih organov.
Komisija je 9 vlog pozitivno rešila, 2 vlogi sta v fazi razreševanja, 2 vlogi sta bili zaradi nepristojnosti odstopljeni pristojnim organom, ostale vloge pa je komisija obravnavala in ugotovila, da so neupravičene. V več primerih pritožitelji niso želeli sodelovati v postopku razreševanja.
Udeležba na sejah ni zadovoljiva, saj se je sej udeleževalo nekaj nad polovico članov.
3.	KOMISIJA ZA KADROVSKA IN ADMINISTRATIVNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA
Komisija je imela 30 sej. Na teh sejah je obravnavala kadrovska vprašanja, ki jih je predlagala zborom skupščine:
—	47 predlogov za volitve, imenovanja oz. razrešitve (predsednik Tem. sodišča, sodniki, sodniki porotniki, predsednik SZD, sodniki SZD, nam. javnega tožilca, občinski sodniki za prekrške,....);
—	52 predlogov za imenovanja oz. razrešitve članov komisij oz. odborov; za določitev liste zunanjih članov disciplinskih komisij;
—	predlog za imenovanje predstavnikov družbene skupnosti v razpisne komisije;
—	predlog odloka o določitvi števila sodnikov za prekrške v organu za postopek o prekrških v občini Murska Sobota.
Komisija je obravnavala in objavila 9 razpisov prostih mest, na
dalje je obravnavala Predlog DD o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za OD funkcionarjev SRS;
Obravnavala in sprejela je Pravilnik o osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za OD funkcionarjev, nadomestila delegatom, nadomestila sodnikom porotnikom, letne dopuste, višino dnevnic za službena potovanja, itd.
V organe upravljanja 48 OZD je imenovala predstavnike družbene skupnosti, imenovala je delegate v odbor samoupravne delavske kontrole v 5 OZD-ih in imenovala predstavnike družbene skupnosti v 120 razpisnih komisij.
Udeležba na sejah je bila 63 %.
4.	KOMISIJA ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE MURSKA SOBOTA
Komisija je imela 12 sej. Obravnavala in objavila je razpis za vložitev predlogov za podelitev priznanj in nagrad občine M. Sobota. Prejela in obravnavala je 81 predlogov za podelitev priznanj in nagrad (v letu 1982 28 predlogov, v letu 1983 20 predlogov, v letu 1984 17 predlogov in v letu 1985 16 predlogov).
Izmed prispelih predlogov je v letu 1982 zborom občinske skupščine predlagala 5 posameznikov za dobitnike. »Zahvalne listine z denarno nagrado« ter 5 pravnih oseb za dobitnike »zahvalne listine«; v letu 1983 je predlagala 5 posameznikov ter 4 pravne osebe; v letu 1984 je predlagala 3 posameznike ter 5 pravnih oseb; v letu 1985 pa 5 fizičnih oseb in 3 pravne osebe.
Komisija je določila tudi višino nagrade. Udeležba na sejah je znašala 70 %.
S.	KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA SO MURSKA SOBOTA
Komisija je imela 18 sej. Obravnavala je 197 pobud za odlikovanja, k 5 pobudam je podala mnenje. Zaradi usklajevanja z delom Komisije SRS za odlikovanja je ponovno obravnavala 47 pobud za odlikovanja. Komisija je dala tudi soglasja k spremembam vrste in stopnje odlikovanja pri 70 pobudah za odlikovanja.
Udeležba na sejah je bila 73 %.
6.	KOMISIJA ZA STATUTARNA IN PRAVNA VPRAŠANJA
Komisija je imela 13 sej in obravnavala 12 statutov organizacij združenega dela, ki so posebnega družbenega pomena, 6 statutov samoupravnih interesnih skupnosti, 13 samoupravnih sporazumov in druga pravna vprašanja. Pripravila je dvojne spremembe statuta občine M. Sobota. Udeležba članov na sejah ni bila zadovoljiva. Delo komisije se ni omejevalo zgolj na uveljavljanje družbenega vpliva na samoupravno normiranje, temveč je komisija in strokovna služba nudila strokovno pomoč v obliki nasvetov, razgovorov o posameznih vprašanjih, itd . . . Urejanje samoupravnih vprašanj v organizacijah združenega dela je še vedno zelo pomanjkljivo ter je v bodoče potrebna še večja strokovna pomoč, ki mora potekati preko komisije in dobro organizirale strokovne službe.
7.	KOMISIJA ZA DRUŽBENI NADZOR
Komisija za družbeni nadzor se tudi v tem mandatnem obdobju ni uveljavila. Ker velja ista ugotovitev za komisije v ostalih občinah v SRS, kot tudi za republiško komisijo bi bilo potrebno proučiti vlogo te komisije.
Čeprav je komisija v začetku mandata navezala stike z organi delavske kontrole v OZD, organi KS in drugimi ustreznimi organi, ti organi komisiji niso posredovali pobud za obravnavo negativnih pojavov. Vse pobude razen ene, so dali člani komisije. Komisija je obravnavala 6 pobud.
8.	KOMISIJA ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA
Komisija za narodnostna vprašanja SO M. Sobota je paritetna, ima 10 članov, od tega 5 madžarske in 5 slovenske narodnosti. V minulem 4-letnem mandatnem obdobju je imela 9 sej.
Obravnavala je vprašanja uresničevanja narodnostne politike, t. j. narodnostno (dvojezično) vzgojo in izobraževanje, kulturo ter dvojezičnost. Tako je razpravljala o uresničevanju novih zakonov s področja vzgoje in izobraževanja, vsakoletno poročilo Zavoda za šolstvo o delovanju dvojezičnih vzgojno-varstvenih ter vzgojno-izobraževal-nih zavodov, kakor tudi problem pouka madžarskega jezika na srednji in višji stopnji. Obravnavala je tudi delovanje knjižnic ter KUD na narodnostno mešanem območju, kakor tudi probleme narodnostnih informacijskih sredstev. Sodelovala je z državnimi organi ter organizacijami in skupnostmi posebnega družbenega pomena pri izdelavi njihovih programov dvojezičnega poslovanja ter spremljala njihovo uresničevanje. Skupaj s SIS za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti je izdelala obširno poročilo o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov madžarske narodnosti v občini Murska Sobota v obdobju 1981—85, ki so ga zbori SO M. Sobota obravnavali oktobra 1985.
9.	ODBOR ZA NADZOR NAD ZBIRANJEM, RAZPOREJANJEM IN UPORABO SAMOPRISPEVKA V OBČINI MURSKA SOBOTA
Odbor v sedanjem sestavu je imenovala Skupščine občine dne 18. 12. 1981. Vtem obdobju je imel odbor skupno 12 sej. Udeležba na
8 - DELEGATSKI VESTNIK
sejah je bila v povprečju zadovoljiva (70,5 %), kritično pa je potrebno oceniti predvsem udeležbo posameznih članov, ki so na večini sej bili odsotni oz. so bili prisotni le na 1 do 4 sejah. Odbor je na svojih sejah obravnaval periodična in letna poročila o izvajanju referendumskega programa na področju zdravstva in šolstva. Reševal je tudi vsa tekoča odprta vprašanja in probleme, največkrat finančne narave. Letna poročila je odbor preko delegatskega vestnika skupno s sprejetimi stališči odbora posredoval v javno razpravo oziroma vključeval v različna dogovarjanja za dodatno zbiranje sredstev, kar je bilo še posebno prisotno v letu 1985. Glede na to, da je sama problematika v zvezi z izvajanjem referendumskega programa bila podrobno obdelana v vseh dosedanjih poročilih, je potrebno omeniti le, da v zvezi z izvajanjem referendumskega programa odbor ni naletel na kakšne posebne težave. Ocenjuje, da so se zbrana sredstva, namenjena za izvajanje referendumskega programa, trošila zelo racionalno.
10.	ODBORI ZA DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE IN RAZVOJ ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
Odbori so v tem mer.datnem obdobju imeli 29. sej. Zaradi pomembnosti obravnavanih vprašanj, so odbori vsa vprašanja obravnavali na skupnih zasedanjih. Odbori so obravnavali vprašanja družbenoekonomskega razvoja občine in republike, razvoja posameznih dejavnosti. stanje in problematiko posameznih OZD, letne planske dokumente, srednjeročne in dogoročne planske dokumente, spremljali uresničevanje družbenih usmeritev razporejanja dohodka, uresničevanje letnih planov zaposlovanja ter problematiko zaposlovanja, stanje in razvoj živilsko predelovalne industrije, program 3. občinskega samoprispevka, sprejemali uresničevanje sprejete politike v zborih občinske skupščine, ter druga vprašanja.
O obravnavanih vprašanjih so odbori zavzeli stališča, predloge in mnenja in jih posredovali zborom občinske skupščine.
Udeležba in aktivnost delegatov na sejah ni bila zadovoljiva. V letu 1984 je skoraj polovica članov posameznih odborov zaradi neudeležbe bila zamenjana, Vendar se stanje ni izboljšalo.
V razprave so se vključevali skoraj samo isti posamezniki (3—4 člani), ostali člani pa so le pasivno spremljali delo odborov.
Udeležba po posameznih odborih je bila naslednja:
—	od 15 članov odbora zbora združenega dela se je povprečno udeležilo sej 5 članov, oz. je udeležba znašala 33 %;
—	od 15 članov odbora zbora krajevnih skupnosti se je povprečno sej udeležilo 7 članov, oz. je udeležba znašala 47 %;
—	od 7 članov odbora družbenopolitičnega zbora so se povprečno udeležili sej 3 člani, oz. je udeležba znašala 43 %.
Odbori bi bili pri svojem delu še uspešnejši, če bi bili primemo kadrovsko sestavljeni. Slaba kadrovska sestava odborov je eden izmed glavnih vzrokov za izredno slabo udeležbo na sejah.
11.	SKUPINA ZA DELEGIRANJE DELEGATOV V ZBOR OBClN SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
Skupina je imela 59 sej in obravnavala iz pristojnosti Zbora občin Skupščine SR Slovenije 221 vprašanj. Zboru občin je podala 59 pismenih predlogov, mnenj in stališč. Podala je 5 amandmajev in postavila 3 delegatska vprašanja. Delegati so 28 krat sodelovali v razpravah v zboru. Skupina je delegirala delegate na vse seje zbora. Udeležba delegatov na sejah skupine je znašala 46 % in ni bila zadovoljiva. 25 sej je imela skupina skupaj z ostalimi skupinami (gospodarstvo, zdravstvo in kmetijstvo). Takšen način delaje bil prisoten predvsem v zadnjem obdobju, ko je udeležba delegatov na sejah močno padla. Drugi vzrok za. takšen način dela je bil v tem, da so skupine delegatov obravnavale veliko vprašanj, ki so imela skupno osnovo ter je bilo lažje usklajevati predloge in mnenja. Skupina je obravnavala vprašanja predvsem v fazi osnutkov predpisov, pomembnejša vprašanja pa tudi v fazi predlogov (kmetijska zakonodaja, planski akti, resolucija, itd.). V delu skupine je sodeloval izvršni svet, po posameznih vprašanjih pa
tudi samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela (devizni predpisi).
12.	SKUPINA ZA DELEGIRANJE DELEGATOV V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE - PODROČJE GOSPODARSTVA
V tem mandatnem obdobju je občina M. Sobota imela 2 samostojni delegatski mesti v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije s področja gospodarstva. Skupina je imela 58 sej, od tega 28 samostojno, druge pa skupaj z ostalimi skupinami delegatov. Obravnavala je 179 vprašanj iz pristojnosti zbora združenega dela, podala 21 predlogov, mnenj in stališč, 3 amandmaje ter postavila 2 delegatski vprašanji. Delegati so 10 krat razpravljali na sejah zbora. Udeležba delegatov na sejah ni bila zadovoljiva. Tudi vmesne razrešitve in nove izvolitve članov skupine delegatov niso bistveno vplivale na boljšo udeležbo, ter je bilo večkrat težko zagotoviti udeležbo 2 delegatov na seji zbora. Izvršni svet je sodeloval v delu skupine manj pa organizacije združenega dela, ki so bile povabljene na seje.
13.	SKUPINA ZA DELEGIRANJE DELEGATOV V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE - PODROČJE KMETIJSTVA
Skupino delegatov sestavljajo delegati iz štirih pomurskih občin. Skupina je imela 58 sej, od tega 34 sej samostojno, druge pa skupaj z ostalimi skupinami. Obravnavala je 142 vprašanj, pretežno s področja kmetijstva in vprašanja^ ki so tesno povezana z razvojem kmetijstva. Skupina je podala 23 predlogov, mnenj in stališč. Delegati so 11 krat sodelovali v razpravah v zboru združenega dela in postavili 2 delegatski vprašanji. Udeležba na sejah skupine je znašala 43 % in ni bila zadovoljiva. Posebno slaba je bila udeležba delegatov iz občine Gornja Radgona in Ljutomer.
14.	SKUPINA ZA DELEGIRANJE DELEGATOV V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE - SOCIALNO ZDRAVSTVENO PODROČJE
Skupino delegatov sestavljajo delegati pomurskih občin. Imela je v tem mandatnem obdobju 58 sej, od tega 40 sej samostojno. Obravnavala je 107 vprašanj. Udeležba na sejah je znašala 41 %. Skupina je na sejah obravnavala predvsem vprašanja, ki se nanašajo na področje zdravstva in socialnega varstva in so bila obravnavana v zboru združenega dela.
15.	DELEGACIJA ZA DELEGIRANJE DELEGATOV V SKUPŠČINO SKUPNOSTI POMURSKIH OBČIN
Občina Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota obravnavajo in usklajujejo vprašanja skupnega pomena v skupnosti pomurskih občin. V skupščini skupnosti sodelujejo delegati pomurskih občin, ki jih delegirajo občinske skupščine ali delegacije. Skupščina skupnosti pomurskih občin se je sestala 10 krat, prav tako tudi  delegacija. V skupščini in delegaciji je bilo obravnavanih 35 vprašanj. V zadnjem obdobju se je aktivnost skupščine in njenih organov močno zmanjšala. Vrsta vprašanj ni bila usklajena. Proučiti je potrebno vlogo imna^ dela skupščine in njenih organov, ter skupnost opredeliti na takšni ošftbvi, da bodo doseženi maksimalni rezultati v razvoju Pomurja.
16.	PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINE
Predsedstvo Skupščine občine je usklajevalo delo zborov občinske skupščine, njenih organov in izvršnega sveta. Opravljalo je tudi druge naloge, ki jih določa poslovnik o delu občinske skupščine (pripravo programov dela, periodični delovni načrti, spremembe in dopolnitve statuta občine, itd.). Dajalo je pobude organov občinske skupščine za obravnavo posameznih vprašanj in spremljalo uresničevanje delegatskih odnosov. Predsedstvo je imelo 45 sej, od teh so bile 4 seje v razširjenem sestavu. Skupaj je obravnavalo 89 vprašanj.