Številka 3 November 2019 Humanist Študentski casopis UP Fakultete za humanisticne študije Fjodor Mihajlovic Dos­tojevski – Idiot Idiot je peti roman slavnega pis­ca, filozofa, esejista, prevajalca, novinarja Fjodorja Mihajlovica Dostojevskega, ki je izhajal v šestdesetih letih osemnajstega stoletja ... Vec na str. 15. Študiram! Dedici casa smo Študentje? Sodobni študijski sistem proizvaja »instant« diplo­mante, ki tekom študija ugotavljajo, kaj tocno naj v življenju sploh pocnejo ... Vec na str. 12. Koraki za trajnost Univerze na Primorskem Vsem, ki nam je mar za varovan­je okolja, je skupno vprašanje, kako upravljati družbene inšti­tucije, javni sektor, gospodarst­vo in nasploh vsako organizaci­jo ... Vec na str. 8. Pomembni dnevi, doloceni na ravni UP in UP FHŠ - Spomladanski orientacijski dnevi za tuje študente na UP: 13. 2. 2020 in 14. 2. 2020. - Teden Univerze na Primorskem: 16. - 20. 3. 2020. - Promocija doktorjev znanosti UP: ponedeljek,16. 3. 2020. - Inavguracija izvoljenih v redne profesorje: torek, 17. 3. 2020. - 17. Slovesna akademija UP: cetrtek, 19. 3. 2020. - Dnevi humanistike: 20. - 24. 4. 2020. - Humanisticni maraton: sreda, 22. 4. 2020. - Podelitev diplom in Bartolovih nagrad fakultete: cetrtek, 23. 4. 2020. - Dekanjin dan: petek, 24. 4. 2020. - Mednarodni teden Univerze na Primorskem: 18. - 22. 5. 2019. - Informativni dnevi UP FHŠ za podiplomski študij: po en dan v juniju in v avgustu 2020 Foto Živa Kralj in Mirella Baruca Prvi študijski dan in dogajanje na Titovem trgu Predstavitev oddelkov Fakultete za humanis­ticne študije Koper V tretji številki in prvi v letošn­jem študijskem letu, se pred­stavljajo oddelki Fakultete za Humanisticne študije Koper. Prav tako pa ponovno vabimo nove študente k sodelovanju pri nastajanju študentskega casopisa Humanist. Vec o predstavitvah in vabilu si lahko preberete na strani 2. Distopija 3. del Tom se je tako mocno ustrašil stre­la, da so se mu noge zacele tresti. Bil je na smrt prestrašen. Tako zelo, da si ni upal niti pogledati cez rob v Markovo smer. Le kako je lahko mislil, da bi bilo pametno zapustiti udobje in varnost ozeml­ja komune? Toliko zgodb je slišal o piratih in rasistih ter o drugih mes­tih, kjer življenje ni tako udobno in se ljudje obnašajo kakor stekli psi. Pa še vedno je s takim pogumom odšel nevarnosti naproti ... Vec na str. 14. PREDSTAVLJAMO AKTUALNO Vabilo k sodelovanju pri ustvarjanju fakultetnega casopisa Humanist Piše: Matej Zupanc Uspešno študijsko leto, še posebej bruckam in brucem želi tudi uredništvo fakultetnega casopisa Humanist. Na Fakulteti za humanisticne študije smo s po­mocjo Študentskega sveta Fakultete za human­isticne študije Koper aprila 2019 izdali prvo šte­vilko študentskega casopisa Humanist. Želimo si, da bomo tudi v novem študijskem letu skupaj izdali veliko številk s kvalitetnimi vsebinami. Pri nastajanju casopisa so k sodelovanju vabljeni vsi študenti Fakultete za humanisticne študije Koper. Tako tudi v novem študijskem letu k sodelovan­ju vabimo vse študente Fakultete za humanis­ticne študije Koper. Vsi, ki želite sodelovati pošljite elektronsko pošto na naslov casopis.fhs@gmail.com. Spoznavni žur Famnit in FHŠ Piše: Matej Zupanc Spoznavni žur novih in starih študentov Famnit in FHŠ je potekal, 3. 10. 2019 v Bellavita Baru. Žur je trajal do jutranjih ur, za kar so poskrbe­li študenti obeh fakultet in pa DJ Berny. S tem pa se tudi v letošnjem študijskem letu nadaljuje uspešno sodelovanje med študenti Fakultete za humanisticne študije in Fakultete za matem­atiko, naravoslovje in informacijske tehnologi­je. Oddelek za arheologijo Piše: Neza Cebron Lipovec Oddelek za arheologijo in dedišcino (OAD) je interdisciplinarni oddelek, ki združuje predavatelje in raziskovalce razlicnih disciplin – arheologe, umet­nostne zgodovinarje, klasicne filologe, zgodovinarje, etnologe in antropologe. Interdisciplinarnost je namrec temeljna znacil­nost pri celoviti obravnavi dedišcine, h kateri oddelek stremi. Na OAD razvijamo kompetence študentov, ki svojo poklicno prihodnost vidi­jo bodisi na podrocju arheologije kot tudi na širšem podrocju kulturne dedišcine, njene prez­entacije in interpretacije. Študij izvajamo na treh stopnjah. Na prvostopenjskem dvopredmetnem študijskem programu Arheologija se študenti seznanijo s temeljnimi koncepti prepoznavanja, evidentiranja, vrednotenja, dokumentiranja in varovanja arheološke dedišcine. Spoznajo teo­retske vidike in nove metode dela v arheologiji (GIS, Lidar itd.) ter preucujejo materialno kul­turo. Tako pri terenskem kot prakticnem delu izobraževanje poteka v manjših skupinah, kar študentom omogoca kar najvecjo možnost ne­posrednega spoznavanja arheološkega dela in metod. Študenti so redno vkljuceni v razlicne raziskovalne in aplikativne projekt na fakulteti in univerzi (npr. Študentski inovativni projekti – ŠIPK; Po kreativni poti do znanja – PKP). S pridobljenimi znanji se lahko zaposlijo v ustano­vah, ki se ukvarjajo z varovanjem, raziskovan­jem, s promocijo, z izobraževanjem in s trženjem arheološke dedišcine. Usposobljeni so namrec za samostojno temeljno delo in opravljanje na­log strokovne ter tehnicne narave v muzejih, na Zavodu za varstvo kulturne dedišcine, v or­ganizacijah regionalnega razvoja, državni up­ravi, gospodarskih družbah s podrocja preven­tivne arheologije, pogosto pa vstopijo tudi na druga podrocja, predvsem turizem. Študij je možno kombinirati z drugimi dvopredmetnimi programi (Geografija in Zgodovina), kar diplo­mantom razširi paleto zaposlitvenih možno­sti v javnem ali gospodarskem sektorju. Izo­braževalno pot lahko študenti nadaljujejo na drugostopenjskem študijskem programu Ar­heološka dedišcina Sredozemlja ter programu Dedišcinski turizem (v sodelovanju s Fakulteto za turisticne študije – Turistico). Raziskoval­no navdahnjeni študenti lahko študij nadal­jujejo na tretji stopnji, in sicer na študijskem programu Arheologija ali pa na programu Upravljanje s kulturnimi viri in arhivistika. Oddelek za geografijo Piše: Nika Nose Leta 2001 je bil kot eden prvih oddelkov na Fakulteti za humanisticne študije usta­novljen Oddelek za geografijo. Sprva sta se izvajala predbolonjski štiriletni uni­verzitetni študijski program Geografija kontakt­nih prostorov in podiplomski študijski program Geografija kontaktnih prostorov. Trenutno Odd­elek za geografijo ponuja študij na 1., 2. in 3. sto­pnji. Na 1. stopnji sta to triletni enopredmetni univerzitetni študijski program ter triletni dvo­predmetni univerzitetni študijski program, na 2. stopnji sta na voljo dvoletni magistrski študijski program Geografija in dvoletni magistrski dvo­predmetni pedagoški študijski program Geografi­ja in zgodovina, na 3. stopnji pa se izvaja triletni doktorski študijski program Geografija. V preteklem študijskem letu je na Oddelku za geografijo na vseh treh stopnjah delovalo 17 mednarodno dejavnih in raziskovalno uspešnih clanov, ki jih predstavljajo maticno zaposleni ucitelji na Oddelku za geografijo ter raziskovalci z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU iz Ljubljane in Inštituta za raziskovanje Krasa ZRC SAZU iz Postojne. Na Oddelku za geografijo je od zacetka izvajanja študijskih programov v študijskem letu 2001/02 pa do oktobra 2018 študij zakljucilo 136 diplo­mantov geografije kontaktnih prostorov, 95 diplomantov geografije, 22 magistrov geografije oz. magistrov profesorjev geografije in zgodovine, 4 magistrice znanosti geografije kontaktnih pros­torov ter 22 doktorandov geografije kontaktnih prostorov oz. geografije. Pomembnejša pridobljena znanja na Oddelku za geografijo predstavljajo kompetence s podrocij geografskih informacijskih sistemov (GIS) ter geografskih raziskovalnih metod, predvsem pa izkušnje, ki jih študenti pridobijo s prakticnim usposabljanjem pri partnerjih oddelka. Slednje diplomantom odpirajo tudi dodatne zaposlitvene možnosti. Nova znanja študenti pridobivajo v okviru preda­vanj, vaj, seminarjev, prakticnega usposabljan­ja, terenskih vaj ter terenskih seminarjev doma in v tujini, dodatna izobraževanja pa Oddelek za geografijo ponuja z rednim organiziranjem geografskih vecerov, okroglih miz, geografskih maturitetnih terenskih vaj in ekskurzij za di­jake srednjih šol, profesionalnega usposabljanja uciteljev ter znanstvenih konferenc in simpozijev. Oddelek za italijanistiko Piše: Jadranka Cergol »Perché qui l’italiano lo viviamo!« (»Ker tukaj italijanšcino živimo!«) Tako so nam nekatere študentke na kratko odgovorile, ko smo jih vprašali, zakaj so se odlocile za študij italijanšcine v Kopru. Odgovor je na dlani: v Kopru je mogoce uciti se italijanski jezik in kulturo ne samo iz knjig in zapiskov, temvec tudi v trgovinah in ulicah, možno je opazovati in preucevati najrazlicne­jše oblike stikanja jezikov in kultur, kar ustvari prav posebno podlago za širše razumevanje sveta in okolja, v katerem živimo. Ob študiju jezika je velik poudarek tudi na medkulturnih vzorcih sporazumevanja ter jezikovnem pre­pletanju. Oddelek izvaja dodiplomski študijski program prve stopnje, po katerem se lahko štu­dentje odlocijo za nadaljevanje na pedagoškem podiplomskem študiju ali pa na drugi stopnji jezikoslovja in prevajanja. Tekom študijskega procesa tako profesorji kot študentje poskrbijo tudi ta najrazlicnejše po­bude. Zelo priljubljena je vsakoletna ekskurzi­ja v eno od italijanskih dežel, na kateri lahko iz prve roke slišimo razlicne sociolingvisticne variante jezika in od blizu spoznamo italijans­ko kulturo. Takoj v zacetku akademskega leta se sredi oktobra zvrstijo razlicne pobude v ok­viru Tedna italijanskega jezika (filmi, gledališke predstave, srecanja z italijanskimi avtorji itd.), v novembru pa oddelek gosti seminar, namenjen uciteljem italijanskega jezika v Sloveniji. V cetr­tem letniku se lahko študentje preko študijske prakse vkljucujejo v svet dela, saj spoznavajo razlicne ustanove italijanske manjšine v Slo­veniji (radio, televizija, dnevni tisk) kakor tudi v sosednji Italiji. Oddelek aktivno sodeluje pri organizaciji Humanisticnega maratona, v okvi­ru katerega organizira srecanje z bivšimi diplo­manti ter vecer, posvecen ogledu posnetkov z ekskurzije. Clani oddelka so sicer aktivi tudi na raziskovalnem podrocju, vodijo ali sodeluje­jo pri razlicnih projektih, v katere veckrat vkl­jucujejo študente, ki imajo tako možnost aktiv­no sodelovati pri raziskovalnem delu. V okviru sodelovanj z univerzami alpsko-jadranskega prostora pa se udeležujejo in tudi organizirajo razlicne konference, znanstvene sestanke, okro­gle mize in debate. Oddelek za kulturno posredovanje in prevajanje Piše: Nika Stegovec Jezikovno posredovanje in prevajanje je študijski program druge stopnje, ki za štu­dente s primernim jezikovnim predznan­jem, ki se želijo usmeriti v prevajalski poklic, predstavlja nadaljevanje študija jezikovnega posredovanja, jezikoslovja in študija posameznih jezikov ter prvo­stopenjskih družboslovnih in humanis­ticnih programov. Študenti lahko izbirajo med dvema jezikovnima smerema, anglešcina – francošcina in anglešci­na – italijanšcina, poleg temeljnih študijskih vsebin pa izbirajo tudi med podrocnimi moduli: Prevajanje poslovnih besedil, Prevajanje druž­boslovnih, humanisticnih in leposlovnih besedil ter Prevajanje pravnih besedil. Študij je zelo razgiban in je sestavljen iz pre­davanj, seminarjev, vaj in seveda izpitov. Teo­retske vsebine so ustrezno dopolnjene s prak­ticnim usposabljanjem, kar na koncu prinaša najboljše rezultate. Študijski program je poleg teoreticnih sestavljen tudi iz prakticnih pred­metov, ki pripravljajo na konkretne situacije in delo na nadaljnji karierni poti. Veliko je vkl­jucevanja v razlicne prevajalske projekte, tako regionalne in državne kot mednarodne, kar štu­dentom prinaša ogromno znanj in kompetenc. Študijski program Jezikovno posredovanje in prevajanje študente usposablja za delo v gos­podarskih in negospodarskih okoljih, še pose­bej tam, kjer lahko uveljavijo svoje jezikovno in jezikoslovno znanje, široko razgledanost ter poznavanje družbenih in kulturnih problemov, pojavov ter procesov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni, tudi v mednarodno inten­zivnejših delovnih okoljih. Pridobljene kom­petence diplomantom omogocajo zaposlitev v vlogi prevajalcev, tolmacev, lektorjev, novinar­jev in jezikoslovcev širšega profila. Oddelek za kulturne študije in antro­pologijo Piše: Samuel Simonovic Kulturna in socialna antropologija je zas­novana kot preucevanje cloveka v smislu njegove kulturne raznolikosti, etnologija pa kot preucevanje glavnih kulturnih in geografskih obmocij, na katerih se te raz­nolikosti pojavljajo. Študijski program Kulturni študiji in antro­pologija izstopa po preucevanju in razpravl­janju o antropoloških teorijah, zahtevanem etnološkem znanju pa tudi po poglabljanju v specializirana podrocja, kot so politicna, raz­vojna ali pomorska antropologija. Nadaljnja znacilnost je interdisciplinarnost, zaradi kat­ere se antropološka vednost povezuje z drugimi družboslovnimi znanostmi, kot so sociologija, zgodovina, filozofija, geografija itd. Organi­zacija delavnic, obvezna študijska praksa ter možnost izvajanja terenskih raziskav na na­jrazlicnejših kulturnih obmocjih prispevajo k usposabljanju mladih antropologov za bodoco lažjo zaposljivost. Antropologija je humanis­ticna in družboslovna disciplina, ki temelji na strogih raziskovalnih metodah, vendar vkljucu­je tudi dolocen nacin gledanja na svet – po­zoren na kompleksnosti, previden pri obsojan­ju in namenjen poiskati nenavadno v znanem ter razumno v navidezno bizarnem. Oddelek za antropologijo in kulturne študije deluje v tran­skulturnem okolju istrskega polotoka, v kraju z izjemno prepleteno in zanimivo zgodovino. Zaradi majhnosti študijskih skupin sta študen­tom omogocena individualnejši pristop in ak­tivno raziskovanje v lokalnem okolju, in sicer v obliki vaj, vecdnevnih raziskovalnih taborov in prakticnega usposabljanja v domacih ter tu­jih institucijah. Preko mednarodnega delovanja na podrocju socialne antropologije, etnologi­je in kulturnih študij pedagoški sodelavci štu­dente vkljucujejo v sodobne raziskovalne tren­de širokega spektra, od antropoloških raziskav spomina, casa, prostora, morja, migracij, mo­bilnosti, sodobnih identitet, staroselskih sk­upnosti, zdravja, razvoja preko etnoloških ra­ziskav tradicij, religij, simbolne in materialne dedišcine ter mitskih izrocil, vse do raziskav uprizoritvenih umetnosti in filozofije. Z razvojem tehnologij se razvijajo tudi nova po­drocja, kjer se antropologija vse bolj uveljavlja. Iz tradicionalne antropologije se selimo v nove sfere raziskovanja (kot npr. zahodnih kultur, tehnologije, posla) ter posledicno tudi na nova podrocja zaposlitve. Sodobniki so namrec po­jem, kaj pomeni biti antropolog, razširili. Za­vedati se moramo, da je antropologija nenehno razvijajoca se disciplina ter da mi kot antropolo­gi pravzaprav definiramo njene meje. To pome­ni, da lahko z iznajdljivostjo najdemo svoje mesto v marsikaterem polju poslovnega življen­ja. Anropolog se lahko zaposli na raziskovalnih inštitutih, v muzejih, v nevladnih organizacijah kjer opravlja svetovalno delo, v državni upravi, v medijskih hišah in nenazadnje na fakultetah, kjer predavajo antropologijo. Oddelek komuniciranje in mediji Piše: Lan Rahne Študijski program Komuniciranje in mediji je letos doživel preobrazbo – po­leg preimenovanja iz Medijskih študi­jev ga je doletela tudi temeljita prenova predmetnika. Spremembe so bile pricakovane, saj se tudi svet medijev nenehoma spreminja. Kaj pa lahko štu­dentje pricakujejo od študija? Študijski program skupaj pokriva kar tri glavne smeri: komunikološko, humanisticno ter teh­nološko. Študentje se imajo na prvi stopnji možnost nauciti soocanja z napredno tehnologi­jo ter multidisciplinarnega reševanja problemov v medijskem svetu, poleg tega pa tudi samih os­nov komunikološke vede. Poseben poudarek je na razvoju kriticnega mišljenja, sposobnosti, ki je v današnjem svetu neprestane poplave infor­macij zelo pomembna, še posebej za študenta, ki želi razmišljati s svojo glavo. Seveda je pomem­ben faktor tudi obvezna študijska praksa, s po­mocjo katere lahko študentje okusijo dinamiko svojega potencialnega delovnega mesta. Študij se nadaljuje na drugi stopnji, ki deluje kot na­dgradnja znanj prve, a je odprt tudi za študente, ki nimajo predznanja s podrocja medijev in ko­municiranja – tu je velik poudarek na zaposlji­vosti in dodatnem razvoju študirajocih kot sa­mostojnih, kriticno mislecih oseb. Na obeh stopnjah je prisotno tudi prakticno delo – študentje tekom študija lahko ustvarijo svojo promocijsko kampanjo, zaženejo svoj medijs­ki profil, ustvarijo svoj televizijski prispevek in sodelujejo v mnogih drugih projektih, ki jih ob koncu semestra tudi javno predstavijo. Ena izmed vodilnih idej programa je aktivnost, ki pronica tudi izven študija – tako imajo štu­dentje poleg organizacije dogodkov za Human­isticni maraton tudi filmske vecere, lep del jih je aktivnih v študentskem svetu, ki med drugim financira tudi študentski casopis Fakultete za humanisticne študije. Oddelek za slovenistiko Piše: Maja Petrovcic Študijski program Slovenistike je ses­tavljen iz jezikovnih in književnih vse­bin. Študentje tako na prvi stopnji spoznavajo zgodovino in razvoj slovenskega jezika in kn­jiževnosti, seznanijo se s pojavi jezikov v sti­ku in medkulturnostjo, se izurijo v tvorjenju razlicnih besedilih zvrsti in pridobijo dida­kticna znanja za poucevanje slovenšcine kot drugega in tujega jezika. Po prvi stopnji se študentje lahko zaposlijo kot lektorji, ured­niki, jezikovni svetovalci, ucitelji slovenšcine kot drugega in tujega jezika ipd. Študij lah­ko nadaljujejo na drugi stopnji, kjer osvo­jijo temeljna jezikoslovna, literarnovedna in didakticna znanja ter vešcine, potrebne za poucevanje slovenšcine v šoli. Ob koncu študija so usposobljeni za delo v osnovnih in srednjih šolah, za delo na podrocju odnosov z javnostjo, lahko pa zaplavajo v medijsko in kreativno industrijo. Ves cas študija je študentom na voljo ve­liko obštudijskih dejavnosti, in sicer lah­ko sodelujejo pri nastajanju radijske odda­je Koticek za jezicek, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 7.30. Oddaja je prav letos pre­jela priznanje Prometej znanosti za odlicnost v komuniciranju za leto 2018. Svoje znanje lahko predajajo na poletni šoli »Halo, tukaj slovenski Mediteran!«. V okviru literarnih vecerov pa medse povabijo znane in manj znane literarne ustvarjalce. Študenti se la­hko udejstvujejo na raznih ekskurzijah, ter­enskih vajah in se pozabavajo na oddelcnem pikniku. Poudarimo lahko, da nas profesorji redno obvešcajo o aktualnih zaposlitvah in projektih, pri katerih lahko sodelujemo in nabiramo izkušnje. Oddelek za zgodovino Piše: Tereza Prešeren Slabe Oddelek za zgodovino je eden izmed osmih oddelkov Fakultete za humanis­ticne študije Univerze na Primorskem. Ustanovljen je bil leta 2007 in deluje nepre­kinjeno že celih dvanajst let. Študenti ima­mo na razpolago veliko število zanimivih predmetov, ki pokrivajo številne tematike in casovna obdobja (vse od prazgodovine do 20. stoletja, od ekonomske in socialne do kul­turne (antropološke) in politicne zgodovine). Oddelek vsako leto prireja tudi mednarodne konference in razlicne delavnice. V februar­ju 2019 je potekala mednarodna delavnica »A Long Wave of Globalization: Maize Diffu­sion in the Northern Mediterranean« (Dolgi val globalizacije: difuzija koruze v severnem Mediteranu), na kateri so sodelovali tudi profesorji iz Univerze v Palermu, Univer­ze v Milanu, Univerze v Sienni in Univerze v Trstu. Dobra dva meseca kasneje, v aprilu 2019, je oddelek priredil celodnevno medn­arodno znanstveno konferenco »Premiki prebivalstva in nadzor nad selitvami v trans­nacionalni perspektivi«. Na njej je sodelova­lo trinajst domacih in tujih predavateljev in raziskovalcev, ki so z razlicnih zornih kotov poskušali predstaviti svoje raziskovalne po­glede in ugotovitve na temo migracij v 20. stoletju. Prostorsko so se primeri nanašali na obmocja nekdanje Jugoslavije, Francije, Poljske, Egipta in Argentine. Poleg tega smo v predlanskem šolskem letu na oddelku zaceli z novo tradicijo – serijo slovenskih in tujih gostujocih predavanj, po­imenovanih Zgodovinska pomlad. V letošnji pomladi se je tako na oddelku za zgodovino v dveh mesecih zvrstilo deset domacih in tu­jih predavateljev in raziskovalcev. Številni od njih so predstavljali vsebine najnovejših avtorskih znanstvenih del – Goriška od gro­fov do habsburške dežele, Kras v srednjem veku: prehodni prostor ali dežela?, Življenje in prehrana v ženskem samostanu v Kopru (18. stoletje) … Na oddelku vsako leto potekajo tudi dal­jši projekti in krajši raziskovalni projekti ali naloge. Le-ti lahko potekajo kot del ob­veznih vsebin pri dolocenem prometu ali kot samostojno raziskovalno delo izven študi­jskih obveznosti. Na ta nacin smo študenti zgodovine v letošnjem letu izvedli samos­tojno raziskovalno delo na temo splošne in železnicarske prehrane v Divaci. Projekti so pogosto interdisciplinarni, zato potekajo v sodelovanju z drugimi oddelki – Oddelkom za antropologijo in kulturne študije in Odd­elkom za arheologijo in dedišcino. Koraki za trajnost Univerze na Primorskem Pišejo: Živa Pecar, Anja Nograšek, Tina Stancic in Eva Žunec Vsem, ki nam je mar za varovan­je okolja, je skupno vprašanje, kako upravljati družbene inštitucije, javni sektor, gospodarstvo in nasploh vsa­ko organizacijo, da bo, poleg družbe­ne blaginje in ekonomske uspešnosti, udejanjala varovanje okolja v najvec­jem možnem obsegu. Odgovor na tovrstna vprašanja išcemo tudi študentje magistrskega študijskega programa Management trajnostnega raz­voja (MTR). Kot je navedeno na spletni strani Fakultete za management, »študij omogoca pridobivanje znanj, spretnosti in kompetenc, s katerimi lahko razrešujemo kompleksne izzive trajnostnega razvoja in tako prispevamo k pozitivnim družben­im spremembam«. In ravno želja po pozi­tivnih spremembah je bila nekako kljucna za razvoj projekta Koraki za trajnost Uni­verze na Primorskem. Projekt, ki se je izva­jal v študijskem letu 2018/2019, je nastal na pobudo študentk magistrskega študi­jskega programa MTR pod budnim men­torstvom doc. dr. Valentine Brecko Grubar s Fakultete za humanisticne študije in ga je financno podprla Luka Koper preko razpi­sa »Živeti s pristanišcem«. Namen projekta je bil ugotoviti, v kolikšni meri fakultete Univerze na Primorskem de­lujejo v skladu s trajnostnimi naceli, kjer smo, z upoštevanjem treh dimenzij tra­jnostnega razvoja, želeli poudariti pomen soodvisnosti okoljskega, ekonomskega in družbenega vidika tudi v visokem šolstvu. Z namenom preverjanja obstojecega stanja smo izvedli popise fakultetnih prostorov ter intervjuje z vodstvi vseh šestih fakultet Uni­verze na Primorskem. Osredotocili smo se na tri sklope kazalnikov: kakovost bivanja, študentsko življenje in ravnanje z odpadki. Kakovost bivanja obsega ocene prostorskih možnosti za izvajanje pedagoškega dela in drugih dejavnosti, urejenosti notranjih in zunanjih prostorov, dostopnosti prostor­ov za osebe s posebnimi potrebami, regu­lacije ogrevanja in zracenja, splošnega vtis ugodja. Študentsko življenje obsega pogoje za individualno delo študentov, družen­je med in po predavanjih, obisk knjižnice, organizacijo dogodkov in obštudijskih de­javnosti, kakovostno ponudbo prigrizkov in pijac. Ocena ravnanja z odpadki pa zaje­ma razpoložljivost košev za loceno zbiran­je odpadkov, ustrezno ravnanje z loceno zbranimi odpadki, opozorila in ukrepe za manj odpadkov (e-gradiva, stekleni vrci in kozarci na sestankih ter prireditvah, papir­nati loncki za kavo itd.). Analiza zbranih podatkov je pokazala, da obstojijo razlike med fakultetami, ki so de­loma odraz razlicnih materialnih pogojev (npr. pomanjkanje prostora, starost objek­tov, zacasni prostori oz. prostori v najemu), deloma pa pomanjkanja pozornosti, ki bi jo trajnostnemu razvoju lahko posvecale Uni­verza na Primorskem in njene clanice. Kot je moc razbrati iz zgornje slike, je, z izjemo Fakultete za humanisticne študije (FHŠ) ter Fakultete za managemet (FM), pri vseh clanicah UP najbolje ocenjena kakovost bivanja. Pri FHŠ je nižja oce­na posledica energetske neucinkovitosti stavbe, težav z vlago v kletnih prostorih ter neucinkovitega sencenja in zracenja. Glede ne svetle hodnike in stopnišca bi prica­kovali vec zelenih rastlin, ki lahko veliko prispevajo k boljšemu pocutju. Ravnanje z odpadki je bilo pri treh od šestih clanic UP najslabše ocenjeno, najvišji oceni pa sta dobili FHŠ in FVZ. Kljub dobri oceni pa menimo, da bi tudi na vaši fakulteti lahko še kaj izboljšali na tem podrocju. Opazili smo, da imate v predavalnicah in kabinetih koše za mešane odpadke, nimate košev za biološke odpadke in opozoril za zmanjšan­je nastajanja odpadkov. Iz zgornje slike je razvidno še, da FHŠ najbolj izstopa s ka­zalnikom študentsko življenje, ki je v prim­erjavi z ostalimi fakultetami najbolje ocen­jen. Visoko smo ocenili veliko kotickov s sedeži na hodnikih, prostor v knjižnici in citalnici ter pred fakulteto, dogodke, kot so tematski veceri, razstave na hodnikih itd. Nekaj od opaženega na vaši fakulteti je pri­kazano tudi na priloženih slikah. Clanice UP bi lahko brez vecjih stroškov dosegle višjo raven udejanjanja trajnos­tnih praks in s tem namenom smo za zacetek oblikovali nekaj opozoril, pov­ezanih z varcno porabo vode, papirja in energije ter nekaj predlogov za zman­jšanje nastajanja mešanih odpadkov. Vse sodelujoce fakultete so bile pozvane k simbolicnemu podpisu Kodeksa trajnost­nega ravnanja v želji, da bi projekt pred­stavljal zacetek procesa za trajnostnejšo Univerzo na Primorskem, ki bi postala zgled tudi drugim inštitucijam. Menimo, da lahko ozavešcenost in eticno ravnanje univerzitetne skupnosti veliko prispevata k zmanjšanju obremenitev okolja in pora­be materialnih dobrin. Zatorej bi morale biti izobraževalne ustanove eden kljucnih akterjev pri vsakodnevnem udejanjanju trajnostnih nacel, ne le prenašalke znanj, ampak predvsem dober vzor oziroma zgled ravnanja vsakemu posamezniku. Želimo si, da bi naš projekt predstavljal zacetek procesa za trajnostnejšo Univerzo na Pri­morskem in kasneje dobil posnemovalce tudi na drugih inštitucijah v Sloveniji. Dogodki na FHŠ v študijskem letu 2018/19 Piše: Patricija Turnšek Poletna vrocina ni ustavila aktivnega dogajanja na naši fakulteti. Študijskim in obštudijskim vsebinam smo dodali še druge aktivnosti in poletje je minilo, kot bi mignil. Maj 2019 7. 5. 2019 ob 12:30: Dr. Polona Sitar – javno preizkusno predavanje z naslo­vom »Politika gospodinjskega dela, modernizacija in prosti cas v social­izmu«. Kot kandidatka za izvolitev v naziv docentka za podrocje antropologije je dr. Polona Si­tar pripravila javno preizkusno predavanje, na katerem smo se vrnili v cas socializma ter preverili politiko gospodinjskega dela, mod­ernizacije in prostega casa v tem pomemb­nem obdobju. 7. 5. 2019 ob 14.00: Strokovno preda­vanje »Mediterranean LandscapeS – Uses and Consequences« Prof. dr. Borna Fuerst-Bjeliš, znanstve­na svetnica in redna profesorica Oddelka za geografijo Naravoslovno-matematicne fakultete Univerze v Zagrebu, nam je pod okriljem Oddelka za geografijo predavala o sredozemskih in obmejnih pokrajinah, ki so tudi glavna tema njenega raziskovanja okol­jske zgodovine. 8. 5. 2019 ob 17.00: Študentski spom­ladanski piknik Študentski svet UP FHŠ in Študentski svet UP FAMNIT sta za študente obeh fakultet letos organizirala študentski spomladans­ki piknik, kjer smo se naužili dobre družbe, uživali v športnih aktivnostih ter si privošcili okusno pojedino z žara. Ce ti letos ni uspe­lo, se nam naslednje leto enostavno moraš pridružiti. 10. 5. 2019 ob 12.30: Predavanje dr. Zdenke Bonin »Življenje in prehrana v ženskem samostanu v Kopru (18. sto­letje)« Ponovno smo se odpravili v zgodovino, tokrat v ženski samostan v Kopru v 18. stoletju. Kako so živele prebivalke koprskega Samostana svete Klare, je dr. Z. Bonin predstavila skozi predstavitev knjige s prav tem naslovom. 13. 5. 2019 ob 12.30: Delavnica DITKO Inštitut za medijske komunikacije (FERI UM) je na delavnici, namenjeni obnovi in nadgrad­nji jezikovnega znanja, predstavil razlicna spletna jezikovna orodja. Z jezikom povezane spletne strani, ki so jih udeleženci spoznali, jim bodo koristile pri aktivnem spremljanju in uporabi sprememb živega jezika ter ucinko­vitem komuniciranju. 15. in 16. 5. 2019 ob 10.00 in 18.00 ter 9.00: Otvoritev Centra za biemoderne študije in okrogla miza Maj je v Pretorsko palaco na Titovem trgu pripeljal nov Center za biemoderne študi­je, katerega otvoritvi je naslednji dan sledila mednarodna okrogla miza z naslovom Bie­modernost. Pricela se je z uvodnim predavan­jem prof. dr. Wanga Jianjianga in nadaljevala z zanimivim pogovorom, kjer so o biemoder­nosti debatirali: izr. prof. Keaton Wynn, prof. dr. Aleš Erjavec, prof. dr. Ernest Ženko in doc. dr. Ron Bencin. 13.–17. 5. 2019: Kamnita preproga Pomenljiv naslov že sam po sebi prinese idejo o vsebini kamnite preproge: šlo je za projekt za obnovo kamnitega tlaka v zgodovinskem jedru. V petdnevnem programu so udeleženci spoznali vse potrebne informacije skozi šte­vilna predavanja o tlakih ter njihovi obnovi v starih mestnih jedrih. Na podlagi teorije se je izvedel tudi delovni program. Ta je zajemal vse od dokumentiranja do dela v arhivu in pri­prave za brošuro. Udeleženci so prejeli tudi potrdila o prisotnosti in se zadnji dan odpel­jali na ekskurzijo v dva kamnoloma. 20. 5. 2019 ob 12.30 in 14.00: Preda­vanji dr. Janine Schemmer »Hamburg Dock Workers« in »Memory, Imagina­tion, Performativity« V okviru zgodovinske pomladi 2019 je Odd­elek za zgodovino UP FHŠ gostil dr. Janine Schemmer, ki je predavala o hamburških pristaniških delavcih – refleksije prepovedne konstrukcije spomina ter o spominih, domišl­jiji in performativnosti – meje podrocij v gibanju. Predavanji sta bili izvedeni v okviru predmetov Zgodovina tradicionalne ljudske kulture in Konstrukcija spominov in iden­titet/Etnologija Evrope doc. dr. Katje Hro­bat Virloget. 21. 5. 2019 ob 13:30: Dr. Neža Cebron Lipovec – javno preizkusno predavanje z naslovom »Negovati stavbno dedišci­no: pomen vzdrževanja kot celovitega konservatorskega pristopa« Kot kandidatka za izvolitev v naziv docent­ka za podrocje dedišcine je dr. Neža Cebron Lipovec na svojem preizkusnem predavanju predavala o pomenu vzdrževanja kot celovite­ga konservatorskega pristopa za negovanje stavbne dedišcine. 15., 16., 17. in 23. 5. 2019: Vec gostujocih predavanj 15. maja je doc. dr. Matija Cresnar z Univerze v Ljubljani predaval o železni dobi Pohorskega Podravja: nove metode, pristopi in spoznanja. Predavanje je potekalo pod okriljem Oddelka za arheologijo in dedišcino. Isti oddelek je le dva dni kasneje ob 11. uri gostil še predavan­je prof. dr. Wayna Powella (Brooklyn College CUNY) o rudah, izotopih in arheologiji, skozi katere raziskuje izvor in razvoj rudarjenja ter metalurgije v prazgodovinski Evropi. 16. maja ob 12.00 in 23. maja ob 11.00 je Oddelek za komuniciranje in medije gostil predavanji izr. prof. Andrása Müllnerja z univerze ELTE v Budimpešti z naslovoma »Nova družbe­na gibanja na Madžarskem« in »Manjšinske reprezentacije«. V prvem se je osredotocil na splošna gibanja v madžarski družbi, ki ima dovolj neenakosti, v drugem pa je šlo bolj za gibanja manjšin, katerih vzporednice je moc potegniti tudi z iniciativami v slovenskem prostoru. 23. 5. 2019 ob 12.00: Javna predstavitev teme doktorske disertacije Jureta Ticar­ja Jure Ticar, študent doktorskega študijske­ga programa 3. stopnje Geografija, je pred­stavil svojo doktorsko disertacijo z naslovom »Onesnaženost kraških jam v izbranih slov­enskih pokrajinah«. 20. 5. 2019 ob 16.30: Gostujoce preda­vanje dr. Janine Schemmer »Cultural Analysis of the Cruise Ship« Oddelek za antropologijo in kulturne študije je gostil predavanje z aktualno tematiko di­skurza kulturne in okoljske vzdržnosti križark. Predavanje je dr. J. Schemmer izvedla v okvi­ru predmeta Antropologija razvoja izr. prof. dr. Alenke Janko Spreizer. 27. 5. 2019 ob 10.00 in 14.00: Pred­stavitev projektnih in raziskovalnih na­log študentov Študentje 2. letnikov programov Medijski študiji UP FHŠ in Biopsihologija UP FAMNIT so nam predstavili svoje projektne naloge na temo regulacije medijev. 27. 5. 2019 ob 18.00: Branje Nakljucne smrti nekega anarhista (Dario Fo) Branje znanega besedila nobelovca Daria Foja iz leta 1971, ki je na poznopomladni vecer po­tekalo v atriju FHŠ, so izvedli Sandra Bašic Hrvatin, Amar Ferizovic, Silvija Šutej, Želj­ka Todorkov, Matej Zupanc in Ernest Ženko. Zgodba Nakljucne smrti nekega anarhista je kljub svoji zgodovinski tematiki zelo aktualna; aktualizacija tematike nas skozi satiro, grotes­ko in parodijo tudi v teh norih casih pomaga ohraniti pri zdravi pameti. 27.–31. 5. 2019: 13. mednarodna polet­na šola muzeologije Letošnja poletna šola muzeologije, ki jo z združenimi mocmi organizirata Oddelek za arheologijo in dedišcino ter Inštitut za arhe­ologijo in dedišcino UP FHŠ, se je letos posve­tila tematiki muzejev kot kulturnih središc in kot prihodnosti tradicije. Bogat program po­letne šole je skozi predavanja, predstavitve primerov dobre prakse, diskusije in oglede izpostavil izzive povezovanja in soustvarjan­ja v sodobni družbi, kjer priložnosti sodobnih tehnologij prinašajo nove nacine povezovanja in približevanja kulture posameznikom na in­ovativne nacine. Soorganizatorji dogodka so bili še ICOM Slovenija, Forum slovenskih kul­tur, Center za kreativnost in Muzej arhitek­ture in oblikovanja. Dogodek so podprli tudi partnerji Pokrajinski muzej Koper, Pomurski muzej, European Museum Academy in MUSIL Foundation. 29. 5. 2019 ob 16.30: Gostujoce preda­vanje dddr. Andreja Pleterskega »Struk­ture staroslovanske vere« Oddelek za arheologijo in dedišcino je gostil predavanje o strukturi staroslovanske vere, ki ga je izvedel dddr. Andrej Pleterski v okviru predmeta Med arheologijo in etnologijo doc. dr. Katje Hrobat Virloget. 29. 5. 2019 ob 16.30: Zagovor doktorske disertacije Mihe Marklja Doktorska disertacija študenta doktorskega študijskega programa 3. stopnje Zgodovina Evrope in Sredozemlja z naslovom »Višins­ka kolonizacija zgornjega dela Selške doline: primer razvoja posestne in populacijske struk­ture tirolske naselitve iz konca 13. stoletja« je bila pripravljena pod mentorstvom prof. dr. Dragice Cec in somentorstvom dr. Matjaža Bi­zjaka ter doc. dr. Mihe Preinfalka. 30. 5. 2019 ob 17.00: Predvajanje krat­kih študentskih AV-izdelkov na temo »Študiram« Študentje 1. letnikov programa komuniciranje in mediji smo predstavili svoje avdiovizualne izdelke pri predmetu Avdiovizualni prakti­kum. Kratke videe, ki smo jih posneli s podpo­ro mentorjev s fakultete in z RTV Koper, ste si lahko ogledali in pokomentirali v predavalnici Maestral 4. 30. 5. 2019 ob 10.50 in 16.40 ter 31. 5. 2019 ob 9.10 in 18.15: Cikel gostujocih predavanj prof. dr. Estebana Krotza Maj smo zakljucili s ciklom predavanj prof. dr. Estebana Krotza iz Mehike. Predavanja so obravnavala vprašanja s podrocij nasled­njih tematik: staroselsko vprašanje: indig­enizem, indianizem in nacionalne države v Latinski Ameriki; antropologije Juga v Lat­inski Ameriki: problemi in perspektive; pol stoletja teologije in filozofije osvoboditve ter družbene vede v Latinski Ameriki; od alterna­tivnega razvoja k alternativam razvoju v Lat­inski Ameriki. Predavanja je gostil Oddelek za antropologijo in kulturne študije. 1. 6. 2019: Zakljucni izlet v Mirabilandi­jo Smo študentje že prestari za zakljucne izlete? Seveda ne! Študentski svet UP FHŠ in Štu­dentski svet UP FAMNIT sta za študente obeh fakultet letos organizirala zakljucni izlet v Mi­rabilandijo. 4. 6. 2019 ob 12.00: Javna predstavitev teme doktorske disertacije Igorja Jova­novica Igor Jovanovic je predstavil temo svoje dok­torske disertacije z naslovom »Ilegalne mi­gracije iz Istre od kraja drugoga svjetskog rata do osimskih sporazuma«. 26. 6. 2019 ob 17.00: Gostujoce preda­vanje prof. dr. Saura Gelicha: »Danes kot nekoc: poznoanticni ‘hotel’ v Jesolu in zgodovina Severne lagune v luci ar­heologije« Specialist za srednjeveško arheologijo z Uni­verze Ca’ Foscari v Benetkah je predaval v sklopu 1. festivala Alpe-Adria dell’ Archeolo­gia Pubblica »senca Confini« v organizaciji kulturnega združenja Cultur Arti iz Vidma s sodelovanjem z UP FHŠ in Ministrstvom za kulturno dedišcino avtonomne dežele Fur­lanija-Julijska krajina. Gostujoce predavanje je potekalo v anglešcini. 2. 7. 2019 ob 10.00: Javna predstavitev teme doktorske disertacije Metke Malcic Študentka doktorskega študijskega programa 3. stopnje Upravljanje razlicnosti je predstavi­la temo svoje doktorske disertacije z naslo­vom »Upravljanje razlicnosti in poucevanje/ucenje italijanskega jezika kot manjšinske­ga jezika: novi izzivi kompleksnih družb (La gestione della diversita’ e l’insegnamento/apprendimento della lingua italiana come lin­gua minoritaria: una nuova sfida delle societa’ complesse)«. 8.–19. 7. 2019: Poletni tecaji slovenske­ga jezika na slovenski Obali »Halo, tu­kaj slovenski Mediteran!« S svecano otvoritvijo so se priceli že 26. polet­ni tecaji slovenskega jezika na slovenski Obali. Tudi letos so vsem udeležencem prinesli novo ali pa pomagali utrditi staro znanje slovens­kega jezika. Tecajniki so dobili tudi zanimive informacije o Sloveniji, njenih prebivalcih, jeziku in kulturi ter skupaj preživeli dva tedna pocitnic v slovenski Istri. 9.–15. 8. 2019: Poletni tecaji slovenske­ga jezika na slovenski Obali »Halo, tu­kaj slovenski Mediteran!« Poletje je prineslo še en zanimiv sklop do­godkov v Arheološkem parku Simonov zaliv. Doživljalnice in ustvarjalnice so goste vabile k spoznavanju življenja Rimljanov (9. 8. 2019), rimljanskega pisanja (10. 8. 2019), igranja z Rimljani (10. 8. 2019) in izdelovanja nakita po rimsko (13. 8. 2019, v sodelovanju s Pri­morskim muzejem) ter nudile vpogled v nas­tajanje mozaika in izdelavo cisto svojega (14. in 15. 8. 2019). 12. 9. 2019: Konferenca Smart Villages – A Key for Development in Rural Areas Koncept pametnih vasi je aktualna tematika v EU. Projekte, ki potekajo na ravni Unije in na nacionalni ravni, so na konferenci predstavili razlicni strokovnjaki s podrocja nacrtovanja, izvedbe in analize pametnih vasi. Predavali so o tematikah, kot so trajnostnost, nacrti za prihodnost, vkljucevanje v obicajno kmeto­vanje, transformacija podeželja v kontekstu razpoložljivih virov, obstojecih praks in dig­italnih orodij. Študiram! Dedici casa smo Študentje? Piše: Patricija Turnšek (interpretacija mnenj, pridobljenih z intervjujema aktualne in nekdanje študentke) Sodobni študijski sistem proizvaja »in­stant« diplomante, ki tekom študija ugotavljajo, kaj tocno naj v življenju sploh pocnejo. Poplava študijskih programov, javnih in zasebnih fakultet pa tudi alter­nativnih nacinov izobraževanja banalizira pomen akademske sfere v družbi. Intelek­tualec je lahko vsak, ki prisluhne »vlogu« strokovnjaka s certifikatom nakljucne in­stitucije in o tem s somišljeniki razpreda na družabnih medijih. Umestitev visoko specializiranega teoreticnega znanja na trg dela dodatno znižuje ugled terciarnega izobraževanja, saj delodajalci, razen izjem, radi poudarjajo premajhno prakticno us­posobljenost kandidatov z visoko stopnjo izobrazbe. Splošnemu mnenju navkljub pa študentje vztrajajo, da bi brez formalne izobrazbe težje prišli do širine kriticnega intelektualnega razmišljanja, sposobnosti uporabe raziskovalnih orodij in številnih formalnih virov znanja, ki jim koristijo pri delu in življenju na splošno. Študij kot samoumevno nadaljevan­je gimnazijskega izobraževanja prinaša priložnost poglabljanja in specializacije dolocenega podrocja ter omogoca dodat­en cas za karierno usmeritev. Prakticne izkušnje, ki so obicajno rezultat lastne­ga interesa in iznajdljivosti študenta, so dobrodošel dodatek formalni izobrazbi. Idealno bi sicer bilo, ce bi študijski pro­grami bodoce iskalce zaposlitve sistemsko opremili na obeh podrocjih, prakticnem in teoreticnem, in skrbi za ta del izobraževan­ja ne bi prepustili študentom samim. Še bolj bi koristilo, ce bi znanja povezali tudi interdisciplinarno. Najbolj so nam­rec iskani in cenjeni kadri, ki za reševanje problemov lahko združujejo naravoslov­na in družboslovna znanja, ob tem pa ne izgubijo osredotocenosti na svoje glavno podrocje, ki ga morajo vztrajno speciali­zirati in poglabljati tudi po zakljucku for­malnega izobraževanja. Vprašanje ostaja, kako zastaviti študijske sisteme, ki bodo proizvajali kadre z visoko dodano vrednostjo za družbene, kapital­ske ali osebne interese samega študenta. Sploh ko v formulo za izracun vnesemo še brezplacnost in splošno dostopnost slov­enskega študija, preveckrat uporabljen­ega tudi s ciljem izkorišcanje statusa za namene zmanjševanja stroška dela. Mnogi pri rednem študiju vztrajajo ob delu, saj si študija sicer zaradi osnovnih življen­jskih stroškov ne bi mogli privošciti. Tisti, ki se jim s tem ni potrebno ukvarjati, pa so do problematike kriticni in nanjo tudi opozarjajo. Naš javni študijski sistem je v primerjavi s tujino, kjer se posameznik za študij zadolži prakticno do upokojitve, kljub vsemu nekaj, kar življenju v Sloveni­ji daje dodano vrednost, saj ob ustrezni družinski preskrbljenosti in podpori la­hko danes tukaj študira prakticno vsak. Študentje se sicer tega ne zavedajo dovolj in je zato kritika slovenskega študijskega sistema vcasih prevelika, sploh na podroc­ju novih študijev, ki nam jih je prinesla in jih še prinaša bolonjska reforma. Ce so nekoc študirali le najuspešnejši di­jaki, je danes po mnenju mnogih pridobi­ti diplomo nekaj vsakdanjega, nic poseb­nega. Tudi nadaljevanje študija na drugi in tretji bolonjski stopnji je prej v škodo kot korist pri iskanju zaposlitve, trdijo nekateri. Nasprotno temu pa študentje, ki s pridobljeno znanje še vedno cenijo in si z njim pomagajo tekom življenja, lah­ko uspejo, ce znanje poglobijo dovolj, da so ga sposobni uporabiti. V prvi vrsti z vidika orodja, ki jim koristi pri vsakdan­jem raziskovanju interesnih podrocij, in v drugi s sposobnostjo, da v poplavi bolj ali manj relevantnih informacij znajo med vsem, kar nudi naš današnji (multi)medi­jski prostor, lociti zrnje od plev, odpreti razlicne perspektive problema in si ust­variti lastno kriticno mnenje. Množica preveckrat sledi všecnemu in premalokrat pomisli na druge perspektive, zato je vloga intelektualnega razmišljanja, ki ga for­malno prinese prav terciarna izobrazba, v sodobni digitalizirani družbi še posebej pomembna. Sedanji in nekdanji študentje, ki se štejejo v intelektualno sfero, se zave­dajo in opozarjajo, da ni ravno vsak spletni vir primeren, da bi ga lahko clovek navajal v strokovnih prispevkih, morda pa kakšen pomaga priceti z raziskovanjem problema, ki se ga študent loteva prvic. Po drugi strani pa tudi vse popularnejši predavatelji, ki svoje znanje širijo preko videov – slednji se vse bolj pojavljajo tudi pri študiju, predvsem na daljavo –, niso nujno le prodajalci idej, sledecih nepre­verjenim kulturnim, politicnim ali tržnim ideologijam. Kaj lahko med njimi najdemo tudi akademike in znanstvenike, katerih namen je deliti usvojeno znanje nekega podrocja in lasten pogled, ki ga niso mogli izraziti skozi formalno delovanje na izo­braževalni instituciji. Tukaj sta bistvena sposobnost kriticne misli in preverljivost, ki jo nenazadnje lajša prav digitalizaci­ja. Slednja je prinesla tudi veliko drugega dobrega, pravijo študentje, ki baze znanj iz tujine veliko lažje najdejo v elektrons­ki obliki. Knjižnice jim nudijo dostope do e-knjig na daljavo, prav tako tudi vpogled v znanstvene prispevke. Tisto, po kar bi nekoc morali na pot ali cakati vec dni, ce ne celo tednov, je tako rekoc na dosegu roke, in to socasno. Podobno je mednarodno povezovanje štu­dentov, znanstvenikov in akademikov pomembna možnost, ki se je še bolj raz­vila v dobi uporabe digitalnih komunik­acij. Znanja z vsega sveta se spajajo v nova spoznanja, številne struje, ki so sicer kul­turno lokalizirane, lahko prinašajo skupna spoznanja, ki jih raziskovalci soustvarjajo, objavljajo in berejo v realnem casu. Medn­arodno povezovanje (bodocih) strokovn­jakov in akademikov mocno podpira tudi sistem študijskih izmenjav, ki ga mladi študentje uporabljajo cedalje bolj. Ceprav v preteklosti študijske izmenjavi niso bile tako dostopne, je danes ta možnost na voljo prakticno vsem študentom. Prob­lem nastane le pri akreditaciji študijskih dosežkov v tujini, ko se študent vrne v domace okolje in želi tukaj pridobiti us­trezen naziv. Poraja se vprašanje, ali so nekatere slovenske fakultete res toliko ka­kovostnejše od tujih, da mora posameznik ponovno opraviti dolocene obveznosti, ali gre le za »fiktivni elitizem«. Videti je, da fakultete, namesto da bi svoje znanje pov­ezovale in odpirale, raje zapirajo vrata in svoje zahteve za dopolnjevanje znanja štu­dentov, ki se k nam vrnejo iz tujih, prav tako svetovno priznanih, univerz, utemel­jujejo na lovorikah tradicije. Ob pogovoru z nekdanjimi in sedanjimi študenti, ki svojo pozornost posvecajo vecnivojski študijski problematiki, dobi clovek obcutek, da je študij pri nas za­nimiva kombinacija vec skrajnosti, ki si med seboj nasprotujejo, ko bi se mo­rale prepletati in dopolnjevati. Slovenski javni študijski in akademski prostor ima vse kapacitete in predispozicije za visoko­kakovosten razvoj, ce bodo snovalci pro­gramov le našli ustrezno ravnotežje med povzemanjem koristnega od tujih siste­mov in zadrževanjem lastne predbolonjske dodane vrednosti. Zaradi poplave neformalni virov znanja, ki jo je povzrocila digitalizacija, intelek­tualci danes na videz res niso tako cenje­ni kot nekoc, saj naj na trgu dela zaradi prevec teoreticnega znanja ne bi dose­gali konkurencnosti v primerjavi s prak­ticno-operativno opremljenimi vrstniki. Nekateri se zato raje umaknejo v delovanje v okviru zasebnega raziskovanja, medtem ko drugi verjamejo, da bodo z vztrajnostjo in iznajdljivostjo našli prostor, kjer bi jih cenili. Mnogi pri tem najdejo svoje mesto v mednarodnem prostoru, ki ga omogoca povezovanje sodobne družbe. Bistveno je, da na koncu menijo, da jim je uspelo, tudi ce jim študij ni prinesel visoko cenjenega položaja v družbi kot nekoc, ko še ni bil tako splošno dostopen. Znanost ima zato kljub morebitnemu negativnemu odnosu javnosti svetlo prihodnost, dobiva nove razsežnosti, informacije se zbirajo ter deli­jo v korist naslednjih generacij. Vprašanje je le, ali bodo te še vedno dovolj zaintere­sirane za izobrazbo, da bodo po zakljucku študija sposobne lociti zrnje od plev. Distopija 3. del Piše: Gregor Bencina Tom se je tako mocno ustrašil strela, da so se mu noge zacele tresti. Bil je na smrt prestrašen. Tako zelo, da si ni upal niti pogledati cez rob v Markovo smer. Le kako je lahko mislil, da bi bilo pametno zapustiti udobje in varnost ozemlja ko­mune? Toliko zgodb je slišal o piratih in rasistih ter o drugih mestih, kjer življenje ni tako udobno in se ljudje obnašajo kakor stekli psi. Pa še ved­no je s takim pogumom odšel nevarnosti napro­ti. Vse želje o Tomu, velikem pustolovcu, so se razblinile. Ostal je samo še prestrašen fant, ki še ni pripravljen na vse nevarnosti in grozote, ki jih prenaša rdeca pušcava. Staro civilizirano življenje je zamenjala starejša oblika organizacije družbe. Demokracijo in ra­zum sta zamenjali anarhija in Darwinovi zakoni. Vec kot pol stoletja je minilo, preden so se po­javile prve organizirane skupnosti in ena izmed teh renesans starega cloveštva je bila tudi Ru­mena komuna. Lahko bi celo rekli, da je bila to ena izmed najnaprednejših mest na celem svetu. Imeli so urejen socialni sistem in odlicno gospo­darstvo. Celo delavske pravice in pokojnino so uvedli. Tisti, ki so živeli v tem udobju, so ga ce­nili in bili pripravljeni storiti vse, da bi ga lahko obvarovali. »Joj, zakaj sem bil tako pohlepen! Sedaj bi lah­ko bil že doma. Delal bi na svojih projektih, tako pa klecim v tej luknji.« V popolni tišini je cakal in poslušal, ce bi lahko razvozlal, kaj se dogaja z Markom. Vendar ni bilo slišati nicesar, kar bi mu povedalo, ali je varno zapustiti krater. Vedel je, da je Mark najverjetneje mrtev, zato mu ni bilo do tega, da bi ogrozil svoje življenje. Nenadoma je zaslišal korake. Lahni koraki po rdecem pesku so prihajali vedno bližje. Tom je okamenel od groze. Cisto vse mišice v telesu je imel napete in ce bi ga lahko kdo videl, bi sodec po njegov izrazu na obrazu mislil, da ima prebavne težave. Zaprl je oci in upal, da mu se mu ne bo zgodilo nicesar slabega. Izza zaprtih oci je slišal ženski glas. Ogovorila ga je v jeziku, ki ga ni razumel. »Öppna ögonen, po­jke. Det kommer att vara okej, vi skadade inte din vän. Vi kom för paketet. Detta ägs av White Skin-stammen.« Ceprav mu je bil jezik popolno­ma tuj, je prepoznal besedi White Skin, kar ga je pahnilo v obcutenje ciste groze. Vedel je, da so izmed vseh skupnosti na tem svetu najhujši pu­ritanci – skupina ljudi, ki se bori za cistost rase in verske pripadnosti. Belokožci verjamejo, da je sodni dan božja kazen za clovekovo medrasno in medversko mešanje. Ko so se mu oci navadile na ostro svetlobo žgocega sonca, se mu je pred ocmi izrisala ženska. Dolgi plavolasi lasje so bili spleteni v zlato kito, njene zelene oci so bile hladne in mrtve. Okoli vratu je imela verižico, narejeno iz cloveških zob, ki so še bolj poudari­li tetovaže na njenem vratu. Sredi cela je imela brazgotino v obliki kljukastega križa, simbola, ki kljub propadu civilizacije ni izgubil svojega pom­ena. S prstom je pokazala nanj in v polomljeni slovenšcini dejala: »Ta fant iti z nami.« Izza roba sta skocila dva moška, oba s pobritimi glavami. Oblecena sta bila zelo smešno, skoraj groteskno. Grdi crni cevlji z modrimi hlacami, ki so po zasl­ugi rdecih naramnic prav bodle v oci. Oba moška obraza sta bila polna brazgotin in njuna pogleda sta izžarevala sovraštvo in nasilje. V trenutku sta bila pri Tomu in ga na silo pritisnila ob tla. »Nehajta, kaj pocneta, prosim, pustite me!« je moledoval Tom. Vedel ja, da ga ne razumeta, vendar je vseeno poizkušal Obritoglavca sta ga dvignila in mlajši od njiju je iz žepa potegnil iglo in jo zapicil Tomu v roko. Ostri bolecini je sledila prijetna toplina, ki je vodila v crno, vendar toplo luknjo. Tomovo negibno telo je obviselo v rokah goril. Foto David Hrvatin 2 PREDSTAVLJAMO Foto Gregor Kovacic 3 PREDSTAVLJAMO Foto Jadranka Cergol 4 PREDSTAVLJAMO 5 PREDSTAVLJAMO Foto Karmen Medica 6 PREDSTAVLJAMO 7 RAZISKAVA 8 IZPOSTAVLJAMO RAZISKAVA Foto Anja Nograšek 9 IZSPOTAVLJAMO 10 IZPOSTAVLJAMO 11 RAZISKOVALNI ESEJ IZPOSTAVLJAMO Foto Mateja Habjancic 12 RAZISKOVALNI ESEJ 13 LEPOSLOVNI LISTEK RAZISKOVALNI ESEJ 14 LEPOSLOVNI LISTEK RECENZIJA Fjodor Mihajlovic Dostojevski – Idiot Piše: Lan Rahne Idiot je peti roman slavnega pisca, filozo­fa, esejista, prevajalca, novinarja Fjodor­ja Mihajlovica Dostojevskega, ki je izhajal v šestdesetih letih osemnajstega stoletja v obliki podlistka v casopisu Ruski vest­nik. Roman je delno avtobiografski, saj avtor v njem opisuje nekaj neverjetnih iz­kušenj iz svojega življenja (kot na primer preklic njegove usmrtitve tik pred samo izvršitvijo dejanja). Dostojevski je bil globoko veren, sledil je pravo­slavni praksi ter je podpiral sentimentalno ra­zlicico kršcanstva, brez dogmaticnih vsebin in z mocnim poudarkom na prakticiranju kršcanske ljubezni. Po njegovi aretaciji (zaradi sodelovan­ja v literarnem krogu, ki je diskutiral o prepove­danih knjigah, ki so kritizirale takratni režim), preklicani usmrtitvi ter prestani zaporni kazni se je osredotocil predvsem na lik Kristusa in Novo zavezo, ki je bila v zaporu edina dovoljena knjiga. Z Idiotom je Dostojevski prvic poskusil prikazati popolnoma dobrega cloveka – tako ljubecega in nedolžnega, kot je bil po njegovem mnenju sam Jezus Kristus . Tako nam je v delu sprva predstavljen knez Lev Nikolajevic Miškin – idiot. Le da oseba ni idiot v resnici, le njegove dobrota, nedolžnost in odpr­tost do vseh mnogo vzvišenih ljudi popeljejo k temu, da mislijo, da je v resnici nespameten. Skozi besedilo spremljamo njegove odnose z raz­nimi ruskimi pomembneži in nepomembneži, predvsem pa njegovo ljubezen do dveh izredno lepih žensk: Nastasje Filippovne, femme fatale, inteligentne, a hudo trpece dame, ki povsod za seboj pušca custveno in fizicno razdejanje, ter Aglaje Ivanovne Jepancinove, razvajene ter pa­metne hcere premožnega generala, ki je skrajno nezadovoljna z idejo, da se mora z nekom po­rociti zgolj zaradi družbenega položaja. S tem, ko je Dostojevski ustvaril Miškina kot Kristusa brez nadcloveških moci, je postavil v svet svojega »prelepega« cloveka. Z njim je želel pokazati, kako se je družba v njegovem casu odmaknila od vrednot, kot so ponižnost, preprostost in ljubezen do vsakogar, kar so bila nacela Jezusovih naukov – tako je ta pre­lep clovek za vecino ljudi, ki ga srecajo, zgolj smešen in neumen. Zgodba ima že zaradi oblike podlistka, zaradi katere se skoraj vsako poglavje konca s »cliff­hangerjem«, nekoliko slabšo strukturo, poleg tega pa je avtor skušal delo pisati preko doživl­janja glavnega lika, torej tudi sam ni natanko vedel, kako bo zgodba potekala. Kljub obcasni zmedi in nepovezanosti besedila pa je uspel ust­variti nepozabno delo, ki je že samo zaradi ide­je, ki je bila podlaga za njegov nastanek, vredno branja. 15 PROZA Pošast Piše: Ana Novak Vsakic, ko sta se njuna glasova povzdignila, ali pa takrat, ko so zrasle sence na belih stenah, bi stekla v najbližje skrivališce, in hvala Bogu, da sem bila dovolj majhna. Kriki, ki so segli do vsakega koticka sobe, so trgali z mene kožo, pod katero sem se skrivala. Oce. Rekel mi je, naj ga klicem Gospod. Nikoli oce. Mama. Ona mi je rekla, naj jo klicem Hana. Bila je tako lepa, ko je spala. Bila je še lepša, ko se je sme­jala. Zdaj pa je bilo njeno dvajsetletno telo vi­deti staro. Utrujeno od pomanjkanja spanja, ranjeno od steklenih udarcev in silnih pesti. Po vsakem hrupu, vsaki njeni solzi in vsaki njegovi steklenici, ki jih je dnevno praznil, sta me gle­dala. Tudi jaz sem gledala. In sem ju videla. Njo – srecno, ko je svojo ljubezen uperil proti meni. Njega, potešenega, ko je ljubezen znašal name. In sebe, sedemletno pateticno strahop­etko. Bolecino, ki sem jo videla na Hani, sem kasneje obcutila tudi na sebi. Po temini, ki je pocasi izginjala izpred mojih oci, sta me zaprla v mojo sobo. V majhno sobi­co samo z enim oknom, kjer so njune ravnokar izrecene besede postali dolgi stavki in tvori­li verigo, ki me je dušila. Sovražila sem svojo sobo. Sovražila sem temo. To sta vedela, zato je bil užitek še vecji. Dragi bralci, ce ste bili kadarkoli sedemletni otrok, se spomnite, kako je bilo, ko ste se ulegli med rjuhe v temo in cutili, kako vam mocen in hiter utrip srca pro­dira skozi tkiva. Spomnite se tiste roke, ki vam je pokrila oci, premikanja pod posteljo in di­hanja, ki je odpiralo okna. Pojave in bitja. Tista bela puncka, ki se je priplazila skozi noc in je visela na vašem vratu. Za otroka je to mora. Za odraslega je nekaj, cesar se najverjetneje sploh ne spomni. Bila sem v 2. letniku faksa. Veliko sem pisala in brala. Dneve in noci sem se zapirala v svoje zakotno stanovanje na Moškricevi ulici, sedela za razmetano pisalno mizo in tam ostala ure s svojimi knjigami, papirji in steklenico etano­la. Tako sem živela dan za dnem. Spala sem s prižganimi lucmi. Vedno. Razen tega, da sem obsesivno preverjala žarnice in jih vedno imela na zalogi, nisem bila nikoli zahtevna, vendar sem si na vsake toliko, ceprav težko priznam, želela cutiti tisto opevano custvo, o katerem sem vsak dan brala v knjigah. Zato so se zgo­dile stvari. Bilo je pozno zvecer in ulicne luci, ki so me vodile ob vecerni Ljubljanici, so osvetljevale skrivnostne koticke Poljanskega nasipa. Ko sem hodila proti svoji podstrešni luknji, sem pred velicino skrivnostne Cukrarne opazila dekle v skrajno prevelikem puloverju. Nje­ni medeni lasje so se predrzno premetavali v tihem vetrcu in njena rama, ki je gledala iz temno sivega oblacila, se je mamljivo blešca­la in me klicala k sebi. V svojem želodcu sem zacutila preplet energije, ki me je brez pomis­leka ponesel do nje. Opravicila sem se ji in jo vprašala, kako ji je ime. Velike svetle oci so me pogledale na smešen nacin, skoraj prestraše­no. Krasotica se je obrnila stran od mene, kot da me ne bi želela ob sebi. Še preden sem se zavedala, so moji dolgi prsi ušli na njena rame­na, moje žejne ustnice na njen vrat. Leva roka je rinila med njena tresoca stegna pod svilenim krilom, desna pa se je zapletla v mehke lase. Radovedno sem vdirala v mlada socna usta in požrešno silila v vse odprtine, ki sem jih našla na njej. Tresli sva se. Njeno krhko zapestje in šibka kolena. Moji mocni ugrizi, silne pesti. Zbežala sem in v odmevu ljubljanskih rešilcev pustila bledo dekle sredi ulice, kjer je jokala v sveže rane in sledi, ki sem jih pustila na njej. Vrnila sem se v svoje študentsko stanovanje in si po dolgem, utrujajocem teku vzela nekaj sekund, da sem prišla do sape. Prižgala sem vse luci in odprla okno. Noc je bila spokojna. Ob mocnem cutenju vsega, kar je vrelo v meni, se mi visoko dvigneta koticka mojih ust. Po teh izjemnih trenutkih notranjega miru moje telo nenadoma prevzameta krivda in gnus. Vse žar­nice, ki so krasile moj skromen brlog, odnesem do kopalnice, ki je še vedno zavita v siv bet­on in turkizno plesen v sticišcih sten. Žarnice z vso silo pomecem v kopalno kad. Odidem nazaj v sobo in izpod mize zagrabim steklen­ico etanola, ki sem ga kot mešanico z vodo pila, da bi prebudila tisto, kar je zdaj zažive­lo v meni. Žarnice so sedaj brez pomena. Zato je bila primes stekla in etanola v moji majhni kadi še privlacnejša, skoraj orgazmicna. Vanjo pomocim svoje noge in se kraljevsko names­tim. S sabo sem prinesla vžigalnik z logotipom svojega elektricarja. V prostor spustim cudo­vit plamen. Pogled nanj me pomirja. Ogenj sem uporabila takrat, ko sem se hotela znebiti koncanih zgodb, ki sem jih spravila na list. Mogoce ima enak ucinek tudi na meni. Humanist, študentski casopis UP Fakultete za humanisticne študije · Številka 3, november 2019 · Ureja in oblikuje Matej Zupanc · Izhaja obcasno in brezplacno · Izdaja Univerza na Primorskem, Titov trg 4, 6000 Koper · Naklada 100 izvodov · ISSN 2670-4757 (tiskana izdaja) · ISSN 2670-4838 (digitalna izdaja) · http://www.hippocampus.si/issn/humanist 16