43. stev. V Ljubljani, v tor«k 20. aprila 1S80. Letnik Vllf. Inseratl te «prejemajo in vel jI tristopoa vrsta: 4 kr., če ne tisk» lkrat, ii it n i» ^ ,, n u n n 3 II Pri večkratnem tinkunji »• teu* primerne tmanj&k. R ok o pisi se ne vračajo, nefrankovHmi pisma se ne »prejemajo. N ročnino prejema opravniStvo («-m-.rmuari ja j in eksf erfieiia na Dunajski cesti iVt. 16 v Medija-jovi liini, II. nadstropji. Politicen list za slovenski narod. Po pošti prejemar »elia : 7-h ceio ieto . . 10 gi. — kr. na i/oiieta . . 6 ., — „ ta četrt ler« . . 2 „ 50 „ V administraciji velia: '/.H celo ieto . S pi. jO kr *a poi jota 4 ., 20 „ za četrt ieta 2 „ i() „ V Ljubljani na dom pošujaD veliA 60 kr. več na ieto. VredniStvo je v Medijatovi hi5i Stev 15. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soooto. Meščani ljubljanski! Pred zadnjimi volitvami v ljubljanski mestni občinski zbor so naši protivniki, udje tako imenovane liberalne ali nemškutarske stranke, v svojem organu dne 3. aprila v post bnem oklicu hvalili se, da se političnih rtči v mestnem zboru ogibljejo, in so slovesno obetali, da hočejo ne glede na narodnost in političuo stališče ozirati se samo na materija ne interese meščanstva. Kako zdaj svojo slovesno obljubo drže? Precej v prvi seji mestnega zbora 17. aprila je tako imenovana liberalna ali nemška večina občinskega zbora tihotapsko med dnevni red spravila in sprejela nasvet, kteri kaže samo politično in narodno sovraštvo te stranke do našega slovenskega jezika, ker hoče, da ljubljanski občinski zastop pri državnem zboru peticijonira, naj se ne sprejme znana resolucija o enakopravnosti našega slovenskega jezika^v naših srednjih šolah. Meščanje ! Vi veste , kdo je odločil, da sedi v občinskem zboru ljubljanskem nemška, naši slovenski narodnosti sovražna večina. Da se pa ne bode reklo , da je to, kar sklepa zdanja večina ljubljanskega občinskega zbora, vaša, meščanov in volilcev želja in prošnja, zatorej vas poživljamo, da podpišete protivno peticijo do državnega zbora, ktera zahteva, naj se sicer v naših srednjih šolah zato skrbi, da se učenci dobro in temeljito nemškega jezika naučč, a da naj se poleg tega naš materni jezik ne le ne zanemarja, temuč kot učni jezik uvede. Dotična peticija ljubljanskih meščanov in volilcev do državnega zbora se more podpisati do jutri popoludne: v narodni čitalnici; v administraciji „narodne tiskarne"; v Blaznikovi tiskarni spodaj. Dr. K. Blehveis, dr. J. Derč, Franc Gorsič, J. N. Iloralc, Josip Jurčič, Franc Peterca, V. Petričič, Franc Potočnik, Josip Iiegali, dr. V. Zamik, — občinski odborniki ljubljanskega mesta. ,,Recimo koju!" Fran Kurelac, hrvatski pisatelj. Krr.-iiulo d sciinus. (Dopis z dežele po ljubljanskih volitvah.) Z veliko pozornostjo smo spremljali občinske volitve ljubljanskega mesta, dobro vedé, da imajo večjo važnost, kakor za navadne za-stope po deželi , ker pri vas je tako rekoč središče narodnega gibanja vseh slovensk h pokrajin. In kteremu Slovencu ni „bela Ljub Ijana" mila in ljubljena, kteri ne želi njenega razcvita? Zato smo toliko bolj željno pričakovali povoljnega vspeha za narodno domačo stran, ktera si je napredek in blagostan slovenske prestobce zapisala na zastavo, nasproti stranki, ki vse domače zatira, se roga vsem narodnim svetinjam in bi rada Ljubljano naredila služkinjo prusijanskega silstva ; kar pričajo med drugim tudi vsa njihova društva. Akoravno narodua stranka še ni prodrla, vendar z ve-eljem opazimo, da je storila veli-kansk korak. Do popolue zmage jej je le malo manjkalo — moralična zmaga je — se ve — na naši strani, tako po številu oddan;h glasov, kterih imamo vkljub propadu čez 500, a nasprotna stranka vkljub zmagi le čez 400, kakor zavednosti in neodvisnosti volilcev, ki bo po ogromni večini tudi na narodni strani. Moralična zmnga nam pač služi v tolažbo, ali z nio nam ui pomagano, dokler naši nasprotniki vso moč in oblast obdržč v rokah. Mi moramo priti do dejanske zmage povsod, ako hočemo postati gospodarji nadomovinsk h tleh svojih pradedov. K temu c lju se morajo stekati vse naše težnje. Zato pa moramo povsod odpraviti napake, ki zadržujejo naš narodni napredek. Tudi vam, ljubljanski narodnjaki, je treba izogniti se nekterim napakam, ktere so vas pri zadnji volitvi vrgle, da bo prihodnjič zmaga ložja. V naslednjih črtah hočem nekoliko jih našteti, ne zato, da bi vas grajal, ker ste res veliko storili, ampak iz gole domovinske ljubavi, ker mi ni nič bolj pri srcu, kakor da naša pravična reč že prihodnjič zmaga. Ne recite, da je prepozno po toči zvoniti. Saj leta hitro teko. Eno leto bo res še nemčurska mo-a tlačila Ljubljano, a prihodnjič bote zmagali narodnjaki, ker upamo, da se bodo nemčurji s svojo vrtoglavnostjo in zagrizenostjo uničili in si s tistim l'/,2 miljonom jamo izkopali, iz ktere, upamo, ne bodo več Petelinov Janez. Povestica iz ne še preteklih časov. VI. Izdajic«! (Dalje.) Več dni preteče, Janez v pisarni dr. Zvi-tovičevi piše, a ne kancelijskih reči, ampak pisma tistim ljudem, ktere je bil izbral si za agitatorje. V marsiktero pismice gre petak, tudi desetak ali še več iz doktorjeve mošnje. Pri takem delu ga zmoti znau glas: „Ali ni tukaj tisti Janez, ki se za Petelina piše?" Jauez se brž ozre in zagleda Miho; tudi drugi se obrnejo nazaj in gledajo kmeta, ki je kar nekako s stropa padel v pisarnico, a Janez ga pelje k svoji mizi iu ga praša: „No, kako jc Miha? Ste prinesli dobrih novic?" „Šentano slabe" — reče Miha in se praska za ušesi, — „ne bo nič, vsaj pri nas ne." „Malo počakajte, Miha" — reče na to Janez — „grem k doktorju povedat mu, da ste tukaj. Vas bo gotovo rad videl." Janez gre in pride brž nazaj ter pokliče Miho za seboj. Ta gre skoz vso vrsto pisarjev s klobukom ob glavi prislonjenim iu stopi za Janežem v svetišče doktorjevo, kjer jc ta spre jemal le odličneje ljudi. Doktor mu poda roko j in pokaže stol, in ko Miha sede, se kar vstraši, ker mu koleni pridete do nosa, tako globoko sc vdere v žimo. Miha je ves zmešan, tako čudno se mu vse to zdi; v zavednost nazaj ga pokličejo še lc doktorjeve besede : „Morda kadite? Tu so smodke in evo ognja 1" S tem mu poda smodko in mu drži žve-plenko, da jo prižge. Miha je bil pač kadivec, a tako hudega tobaka, kakor te smodke, ne navajen, zato je začel tudi žc po prvih puhih pljuvati okoli sebe po tleli — lepše poglajenih, kakor pri njem doma miza; a dr. Zvito-vič tega nalašč ni zapazil, marveč ogovoril ga: „Gospod Petelin tu mi je ob kratkem žc povedal, kako važen mož ste vi v Brežki občini. Morda ste prinesli dobrih poročili" Po tako domačem obnašanji visokega go spoda je vrnil sc tudi Mihi pogum nazaj, zato je povedal, kako je, in da bi bilo žc vse dobro, če bi le farja ue bilo. „Ta far jc včeraj pridigoval v cerkvi zo-por vas" -—je sklep njegovega pripovedovanja. „Kaj pravite?" — poprime dr. Zvitovič — „na pridgi jc vaš župnik govoril o volitvah ?" „Sc ve da, v nedeljo! Saj so vsi slišali. In kako zabavljal je čez vse, kar je zdaj." „Morda tudi čez postavo, vlado in ministerstvo ?" „Čez vse skup" — pritrdi Miha, čeravno mu ui bilo vse jasno. „Ali so priče za to?" — poprašuje dr. Zvitovič hlastno. „Kaj pa da, vsa cerkev!" „To je preveč, imenujte mi le ene može, ki bodo to pričali!" „No, jaz, Juri, ltokec, pa še kteri drugi." „Je že dosti" — reče dr. Zvitovič — „tri priče popolnoma zadostujejo. Gosp. Petelin, zapišite jih, saj jih poznate." Janez zipiše imena, dr. Zvitovič pa poprašuje dalje: „Kako je z vašim učiteljem?" „Včeraj jc oženil sc in vzel sestro tegale Janeza." „Tako ? Kake vere pa jc ?" „Ves farški" — odgovori Janez mesto Mihe. „Res je" — pritrdi Miha — „on, župnik iti tega-le oče bodo izbrani za volilne može, bo težko drugače. In kakšni so, žc Janez ve." „Tako? Ali ui mogoče, da bi se izbrali drugi?" 4 vstali. Le naj kupujejo tiste kolizejske podrtije , le naj nekaj „douceurjev" (ktere bi jim kdo utegnil ponujati) pospravijo, sploh tisti milijon potrosijo, potem bodo tudi tisti meščan', ki so jih Se zdaj volili, spregledali, „sie werden aufgeklärt", potem bodo tudi oui , omikani", ko bo morda treba posojilo plačevati. Se ve da „Tagblattova gebildete, libera e Bürgerschaft" penzijouistov iu starokopitnih, zagrizenih uradnikov tega ne bo čutila, ker jej ni treba seči v mošujo. Za volilni boj se je treba vselej dobro pripraviti in nobenkrat ne nasprotnika prezirati ter se zanašati na njegov propad zarad krivične stvari, ktero zastopa. Od njegove predrznosti in neobzirnosti se moramo mi učiti pogumno delovati za pravično stvar. Osnovana je bila «g tacija dokaj dobro, le škoda, da ni bila vstrajna do zvršitka sosebuo zadnji volilni dan. In vendar se od naše straui prepusti agitacija le bolj volilcem u žje vrste. Ako bi se meščani stare korenine bolj pobriniii in se veljavnejši in premožnejši tudi ponižali stopiti sem alt tje, kjer čutijo omahljivost in neko apatijo do političnih zadev, bi marsikaj dosegli, česar agitatorji nižje vrste ne morejo. Pa le prerad se eu veljaven mož na druzega zanaša in tako nobeden ne stori, pride pa hitronogi nemčur ter ga preslepi. Velikaša Mahra bi si morali vsi odlični narodnjaki vzeti za zgled. Radi bi se veselili zmage, a jo s svojo vuemaruostjo zapravijo sami. Nižje vrste agitatorjev se najde dovolj. Agtacijo zdatno zlajša volilcev imenik, kterega so letos vendar priborili narodni od borniki. A ta imenik je treba o pravem času v volila h bhodih ali odborih prerešetati, ali je pcpolen, ali je pravično sestavljen. Memo-grede opomnjeno, je ta zap sink ljubljanskih volilcev, kterega sem po prijutlu v roke dobil, res grda nemčurška spaka v svoji pisavi. Slo-veuski jezikoslovec, ki ga bo čez nekaj desetletij v roke dobil, ga bo po pisavi postavil lahko še v Bohor čevo dobo nazaj. Že ta po-kveka vseh imen bi morala pošteuim Ljubljančanom oči odpref, kaka zagrizena neniču rija vlada na magistratu. Inteligentni narodnjaki bi morali javno protestovati pri uradu zoper tako popačenje svojih imen. — Da se pa more imenik dobro pretresti, morajo se za slišati iz vseh razredov razni stanovi in volilci iz vseh straui mesta. Dozdaj se je bralo in slišalo le o g. Regaliju, da je več volilcev reklamiral, kakor je on sploh duša agitacije, ker je dobro znan z mestnimi okoliščinami in ne mara rok križem držati dobro vedoč, da brez delovanja ni zmage. Ko bi si ga odi č-njaki vzeli za zgled, bi marsikaj dosegli, kar njemu spodleti zavoljo njegove smelosti. Pa njemu se lahko kaj spregleda, kar bi se drugemu ne. Če se zapisnik pregleduje, se vidi, da so mnogi volilci potisneni v drugi razred, v kte rem bi jih ne iskal. Tako so nekdaj v prvem razredu bili korarji, a zdaj celo prelata Zu paua ni med njimi. Dobro bi bilo, ko bi se narodui mestni odborniki posebno pri volilcih prvega razreda prepričali, ali so vsi nasprAm volilci opravičeno postavljeni in naši, ki so prej v tem volili, potisneni v druzega. Pogledati bi trebalo glede davkov in priklad itd morda bi se vendar le uuših kteri dal spraviti v prvi, nasprotnih pa v drugi razred itd. Razjasniti bi trebalo še marsikaj. Tako se najde nekdo med volilci, ki v Udmatu stanuje. Včas h je veljalo, da je volilec tam volil, kjer je prebival, le spomniti se deželnozbor-skih volitev, včasih so pa nemčurji jim glasove dali tam, kjer so bili 11. pr. v službah. Samo na sebi je pravično , da volilec tam glasuje, kjer je v službi nastavljen, ako se na mrtvi paragraf ne oziramo. A oglejmo si stvar od druge strani. Več gospodov j°, ki so celo na univerzah promovirani za doktorje bogoslovja ali pravo-slovja, stanujejo v Ljubljani, delajo tu celo v stalu h s užbah; posebno več koncipijentov Splošna postava je, da imajo promovirani doktorji eo ipso volilno pravico. Vprašanje, kje naj jo izvršujejo? Naravno, da tam, kjer stanujejo. A pravi sp, da so pooblaščeni le tam, kjer so doma, resp. v svoji obč ni. No in zato, da bi se tak doktor poslužd volilne pravice v kaki mali vasi ua dežel', kjer je doma, naj on potuje iz Ljubljane tije, kier ga ša za volilca ne upišejo, ker pozabijo nanj. In tako ostane doktor na cedilu. Če ti ne zasluž jo volilne pravice in niso dosti omikani, potem bo pač gotovo bolj inteligentni železnični uradniki in kurjavci in drugi pisači. In pa nasprotna h ba. Ali bi se ne spodobilo vam slovenskim doktorjem iz domoljubja nekaj desetakov žrtvovati, da bi bili sprejeti v ljubljansko občino in bi menda s tem tudi volilno prav co imeli? Menda ne bi bilo napačno , ko bi si vi ogledali občinski statut, posebno §. 28. Z. 2. lit. e, morda je vam ugoden. Najdejo se odločno narodni doktorji ce o v 3. razredu, ktere bi človek prej v 2. ali ce o v l. razredu iskal. Nekaj več požrtvovalnosti bi se saj od vas smelo pričakovati, saj v 2. razred bi se pomaknili, ki je bolj važen k t tretji, ki je odločno naroden za vselej. Treba bi bilo marsikteremu posnemati neka duhovnika, ki iz domoljubja davek plačujeta in tako po svoji moči k narodni zmagi pripomoreta. Slava takim domoljubom, marsikterega bogatega narodnjaka ljubljanskega osramotijo, ker ga ni pripraviti, da bi kaj žrtsoval za narodno reč, če nič ne nese. Dozdevalo se je nam, od strani ljubljansko borbo opazujočim, da je bila narodna kandidatura v 2. razredu nesrečno izvoljena in celo drzna. Ko bo narodnjaki postavljali kandidate, bo že vedeli za nasprotne, ki bo izmed nern-čurske elite. Naši bi jim bili morali kaj ekvivalentnega nasproti postaviti, ker za zdaj še nikakor ni moči prezirati krdela uradnikov in penzijonistov, ki so nas tudi vrgli. Nam se je zdelo nevarno, da ste dva subalterna uradnika njunemu šefu nasproti postavili. Č-st tacima korenjakoma, v zlato knjigo z njima I A previdno ni bilo. Za letos bi bili morda v drugem razredu bolj zmerne izbrali. N. pr. zoper Čubra bi bili enega njegovih kolegov pri deželne Bodnije svetovalstvu, ki je že sedel nekdaj na naši strani v deželnem zboru. Tako bi bili njega paralizovali in bi bili razcepili mno,ro uradniških glasov, sosebno sodnijskih. Če sme Čuber za nemčurje iti v boj, zakaj bi ne smel kteri njegov kolega za narodnjake? Nasproti penz. svetovalcu Lašanu morda penz. okrajnega glavarja Pajka , ki je izveden v magistratnih rečeh bolj ko kteri drugi, ker ga je že sam vodil. Naj se reče, da ni goreč narodnjak. Je „Nas je še premalo in far jc v nedeljo s svojo pridgo vse pokvaril. Če bi tega iu šomaštra nc bilo, bi se dalo že kaj opraviti, tako si pa jaz uič ne upam. Tema dvema bi bilo treba posvetiti." „Jima bomo tudi" — zagotovi dr. Zvitovič -— „nič se nc bojte. Kar ste povedali o župniku, jc resnica iu bote pričali, čc treba V" „Kaj pa, vsi trije in vsako uro" — odgovori Miha ponosno. „Dobro! Zdaj idite domu in molčite o vsem, kar ste mi pravili. Bote žc videli, kako sc bo reč zasukala. Tu imate nekaj za pot, da nc bote prišli žejni domu. Kedar bo kaj novega, utegnete priti zopet povedat." S tem jc Miha odpuščen in ko zunaj odpre roko, vidi petak, kterega mu je dr. Zvitovič v njo stisnil. Za njim prileti Janez in ga praša: „Ženitovanjc je pri nas doma že bilo?" „Kaj pa! V pondeljek ves dan in vso noč!" — odgovori Miha, — „zdaj je že Matevž gospodar v hiši." Jc že prav!" — črhne Janez zaduhlo — „v kratkem sc bom pripeljal tje in takrat bo Brežka vas žc debelo gledala." Po teh besedah pusti Miho, ki sc napoti proti domu, a nc pride tisti večer domii. Petak je bil pretežak, v vsaki krčmi ga jc mo ral nekaj odložiti in ko jo drugi dan ves povaljan prišel v vas, ga jc strašno glava bolela, v žepu pa jc bilo komaj šc za glažek pri Jurji. Vsakemu pa je pravil, pri kako visokem gospodu da jo bil in kako jc ž njim govoril in da bo Brežka vas v kratkem nekaj doživela, česar pa on za zdaj še noče nikomur povedati. — Janez sc jc razšel z Miho tako naglo lc zato, ker je zagledal na koncu ulic neko pošast — Milkino mater, gospo Kleparjevo. Ta ga gre gotovo v pisarnico iskat, toraj bolje, da negre nazaj, saj sc bo pri doktorju lahko izgovoril s tem, češ, da je z Miho šel in pomenkoval sc z njim šc nadrobneje. Zato vKrcne brž v stranske ulice, a bistro oko gospe Kle-parjevc ga jc bilo žc zagledalo iu tako oko svojega plena nc izpusti tako naglo. Ko sc Janez nazaj ozre, vidi jo hitrejih korakov za sabo, zato hiti tudi 011, in zavija v tc in one ulice, a gospa Kleparjev«, mu je vedno za petami. Ta lov traja tako dolgo, da Janez pride do kavarne, v ktero smukne nadejajoč sc, da tu sem vendar ne bo prišla za njim. I11 res, šla jo memo, zato sc je Janez lc malo mudil v kavarni in potem stopil ž nje na dan. Toda evo žensko zvijačnost! Gospa Klcparjeva je dobro uganila, zakaj jo Janez smuknil o tako nenavadnem času v kavarno in da bo kmalu prišel ven, kakor žaba z vode. Ni še zaprl vrat za sabo, že mu trešči na uho ogovor: „O, dober dan, gospod Petelin! Ste vendar še živi? Milka se je žc bala, da so vas 1111 kmetih kje ubili. Pa zdaj ste že nekaj dni tu, mi sc še uismo preselili, toraj žc veste za uašo hišo." „Ne zamerite, gospa" — jeclja Janez v zadregi — „se šc nisem odpočil od dolgega potovanja in tudi s pismenim delom imam opraviti —" „Kakor kažejo vaše uoge" — mu seže gospa Klcparjeva v besedo — „saj ste bežali pred mano tako, kakor da bi vas gonil kak brič. Le izgovorov ne! Jaz sem mati in vi me bote še spoznali, če me prisilite na grdo pot z vami." ,,Ne kričite tukaj tako, gospa" — vkrcne Janez — „saj bom prišel jutri iu potem — mislim — bote sami spoznali, da me po krivem sodite." „Jo že prav, na to sc zanašam, čc ne, bom oglasila sc pri vašem doktorji" — renči gospa Klcparjeva odhajajc, Janez pa gre po-tepeno v pisarno, kjer mu pa delo ne gre nič kaj izpod rok, sc vidi, da ga nekaka mora tlači-(Dalje prih.) pa poštenjak skoz ¡d skozi, pravičen ua vse strani, gotovo bi bil za meščansko stranko bolji, kot je zdaj izvoljeni prononcirani nemčur Lašau. Tudi ne preveč navdušeni narodnjak, a pravicoljuben, zmeren in delaven mož, penz. šolski nadzornik dr. Jarec bi bil ložje reusiral. Med učiteljstvom bi bil gotovo ta jih več na našo stran privabil. Po svojih zvezah bi bil tudi med uradništvom štreno zmešal; saj ni nemštva nikdar zatiral. Ali pa kteri izmed stolnih kapitularjev, saj tako nobenega duhovnika ni, s tem pa ni nikakor rečeno, da bi moral ravno med mestnimi odborniki n. pr. pre-lat Zupau biti, vendar bi morali narodnjaki previdnejše ravnati, ter se zdaj bolj ozirati na uradnike. Če se mi še tako sklicujemo na talente in zmožnost, ne zda nič pri podložnih uradnik,h, ker ti le gledajo na čast, na visoko stopnjo. Pa marsikteri med tihimi narodnjaki v Ljubljani ve to ali drugo, zakaj pa se ue potrudi k volilnim shodom, da bi tam razodel svoje misli in dobro svetoval ter svaril bolj navdušene narodnjake, naj ne butajo z glavo v steno! (Dalje prih.) Politični pregled. Avstrijske deiele V Ljubljani 19. aprila. Poroč.la o ministerstvn so različna. Eni trde, da misli Taaffe po budgetni debati odstopiti s celim ministerstvom ; taki glasovi se širijo najbolj po nemško-liberalnih listih, ker ti bi pač radi videli, da se zopet ustavoverna stranka do krmila vspe. Drugi pa hočejo vedeti, da se je Taaffe popolnem pcrazu-mel z desno stranko, da ga je ta zanaprej podpirati obljubila. Po tem takem bi sedanja vlada ostala, a naslonila bi se bolj na desnico. Grof Taaffe pa želi, da bi se nezaupnica, ki jo je dobil pri dispoz cijskem zakladu, poravnala tako, da bi mu večina , ki je zdaj zopet ua desni strani, pri prvi ugodni priliki izrekla svoje zaupanje. Ustavoverci bi radi videli, da bi se dr-žavui zbor razpustil, da bi prišli spet v večino; pa pri tem račutu se zuajo močno zmotiti. Se ve da, ko bi volitve vodil kak Auersperg, potem bi že šlo; ako pa Taaffe ostane minister notranjih zadev, imajo liberalci le malo upanja, da bi spet mogli večino dobiti, nasprotno zniijo še mnogo sedežev zgubiti, ko bi Taaffo le nekoliko hotel desno stranko podpirati. V državnem zlioru je na vrsti budget uaučuega ministerstva. To je jabelko, za ktero se narodi največ tej 6, ker vsak zahteva šole v svojem jeziku, katoliški poslanci pa hočejo šoli verski značaj nazaj dati. Debata o šolstvu obeta tedaj jako živahna postat'. Prvi dan sta govorila Klam-Martinic in Rieger za ravnopravnost češkega jezika, SiUe, \Vurmbrand in Čedik pa za splošno veljavo nemščine in za preziranje drugih jezikov. Kiam Martinic je govoril jako zmerno in spraved-Ijivo, ter je njegov govor celo pri liberalcih močen vtis naredil. Tudi Rieger je skušal Nemce z lepa do tega pripraviti, da glasujejo za narodno ravnopravnost. Videti je, da bodo Čehi precej dosegli, ker se je javno mnenje na Nemškem že sprijaznilo z mislijo, da se mora Čehom dovoliti jezikova ravnopravnost. Bolj slabo pa je stanje za nas Slovence, nas bi še radi za en čas prezrli. Sliši se, da bodo trije slovenski poslanci segli v besedo, ter da bo Kluu govoril splošno za slovenske srednje šole, dr. Vošnjak za slovenske pripravnice, vit. Schueid pa za kranjski gimnazij. Mnogi nemški listi že zapuščajo svoje prejšuo germanizatorno stališče, ter se pripo-gibajo k načelu, da je treba narodom dovoliti narodne šole. Omenili smo že, da je „W. Tagblatt" tak članek prinesel, in zdaj ste prišli za njim tudi „Presse" in „Tagespost", priznavajoči, da v Avstriji ne pridemo do miru, dokler narodnostno vprašanje ue bode rešeno v smislu pravice in ustave. Kdor hoče vedeti, kako o baronu Švegeljnu na Dunaji sodijo, naj čita „Wiener Tagblatt" od sobote, kjer se opisuje naš kmečki baron v uvodnem članku „Schwegel im Glorienscheine". Kdor zna med vrstami brati, kdor pozna ironijo, razumel bode, kako rečeni list Švegeljna za smehnje in zaničuje. Med vrstami pove, da hoče Švegelj s svojim odpustom nekako zna-čajnost pokazati, da pa kot diplomat v orijentu ni kazal tako trdnega značaja, da je imel mnogo sfiuančnimi baroni opraviti, in da bo morda še imel. Kdor je tisti članek pisal, mora Švegeljna bolje poznati, ko mi, zato zavračamo vso odgovornost za sumničenje, ki je tam izrečeno o Švegelju, na list „Wiener Tagblatt". Mi iz svojega le toliko dodamo, da se pač ne spodobi za sina gorenjskega kmeta, da on tako odločno z nemškutarji ua eni vrvi vleče, in da bi b;io bolje, ko bi se ne bi bil dal voliti, nego na tak čuden način zastopati svojo kranjsko domovino. V nanje države. Oboroženi Arnavti (Albanci) so v velikem številu prihruli čez srbsko mejo, ter tam ropajo in kradejo. Srbske in turške vojaške straže so jih šle lovit in preganjat. Na Angleškem kličejo vsi, naj Glads-tone vlado prevzame. O Jugoslovanih se je bojda Gladstone izjavil, da bi najraje videl, ko bi se vsi zedinili v federativno državo. Za Turke ne bo Gladstonova vlada niti mazinca genila. V laški zborn ci sta dva poslanca, Da-miani in Capponi, že prašala vlado, zakaj je avstrijska vlada Cavallotti-ja iz Trsta pregnala. Kakor je videti, razmere med Avstrijo in Italijo niso posebno prijazne. UiimI se pripravljajo na vojsko s Hi-tajei- Poslali so v Kamčatko, to je skrajui del izhodne Sibirije, uasledne vojne ladije: „Razbojnika", „Najesdnika" „Evropo", „Sa-bako" iu „Plastuna". Tudi mislijo Rusi po reki Amur na barkah prodreti v sice Kitajskega cesarstva. Izvirni dopisi. lladoviea na Etelokranjskcm. (f Jernej Dolžan.) Nenavadno veliko ljudi iu gospodov se je zbralo v pondeljek po beli nedelji na Radovici, zadnji fari kranjski ob meji hrvatsko-militarski -- zadnjo čast skazati blagemu možu, kterega so vsi čislali daleč na okrog. Župnik Jernej Dolžan je nagloma umrl v noči od petka na soboto 3. t. m. Ranjki je bil rojen IG. avgusta 1815 pri sv. Križu zraven Tržiča ua Gorenjskem. Šolal se je v Ljubljani, kjer je izvršil tudi bogoslovne študije in bil v mašnika posvečen 3 avgusta 1841. Pastiroval je po raznih krajih naše škofije, večjidel na Dolenjskem, bojda v Toplicah, Semiču, Sv. križu pri Kostanjevici, v Leskovcu pri Krškem, kakor se mi je sporočilo. Slednjič je postal samostalen duhovuik in pozneje župnik na Radovici, kjer je bil rauj-ki mecen knezovladika Anton Alojzij med drugimi tudi novo faro o.-naval iz prevelike matere fare metliške. Nastopil je ranjki gosp. Dolžan to službo blizo leta 1854 in je tamkaj tudi do emrti mirno in zadovoljno živel, ne' hrepene po višjih službah, akoravno bi bil vsem kos, ker je bil duševno zeló nadarjen. Že za dobe prebujenja našega slovstva po 1. 1830 je ranjki Dolžan z nekterimi tovarši gojil narodni čut ter se marljivo pečal s slovanskimi zadevami, ko so mnogi še spali in bili gledé Slovanstva neverni Tomaži. Ranjki župnik je bil razun latinščine kaj vešč v grščiui in je mar-sikterega površnjaka v disputu ob priliki kake vesele družbe vgnal. Čital je stare grške klasike v originalu brez težkoče in to mu je b ia ljuba zabava. Dobro se je informiral tudi gledé, glagolice in cirilice, kteri je lahko čital. Da je bil čistega slovenskega jezika zmožen, pokazal je s svojimi spisi, kterih je nekaj že zagledalo beli dan po slavnoznani družbi Mohorjev. Kako se mu je primilila belokranjska govorica, lepa in čista, njemu Gorenjcu, kažejo njegove povesti, ktere je zapisal popolnoma v duhu pripovedovajočega Belokranjca ob vlaški meji. Euo najlepših pripovednih del, kar jih je družba Mohorjova izdala, je gotovo povest Dolžanova: „Mati Božja dobrega sveta, ali bra-tovska ljubezen", ki je 1. 1868 prišla v roke društvenikom. Tu veje tisti narodni duh, nepokvarjeno čuvstvo našega naroda, ki že od nekdaj najbolj čisla svoj dom in svojo vero — za kar so naši pradedje celó kri prelivali. — Sicer ima koledarček 1. 1869 njegovo basen „Jug snubi Burjo 1 iu leta 1870 pa: „Krčma v šumi", v kteri mojstersko nariše v kratkih potezah prav z narodnim dovtipom in resnobo, kako je postala šola prave modrosti in resni-čno-krščanskega življenja. „Volkodlak1, kjer pokaže, kako neumna je ta vraža pri Vlahih in sploh osmeši s to povestjo vse prazne vere. Take povesti med ljudstvom več koristijo, kot še tako resne razprave in poduki o babjever-stvu. V cvetličnem šopku pa je kaj milobna pesmica: ,,Sauje v tujini." Vse to je pod znakom: l%*d.— obelodanjeno. Ako je še kaj natisneuega, meni ni znano. Brž ko ne pa se bo našlo še kaj v njegovi zapuščini, zato opozorim tistega gospoda, ki bi vtegnil imeti kaj opraviti z zapuščino ranjcega, naj bi na papirje pazil, da bi se ne razgubili. Ako bi drugače ne bilo vkrenjeuo, bi jaz z veseljem sprejel, kolikor bo za rabo. Da je bil ranjki g. župnik vnet za čast Božjo , pričajo vse cerkvice v njegovi fari, ker so vse lepo ponovljene in čedne. Zbog svojega mirnega, biazega značaja pridobil si je srce slehernega, ki je kedaj z njim občeval. Farmaui so ga ljubili kot dobrega očeta. Zadnja leta je pešal ua očeh in v nogah, kar mu je zeió težilo duhovska opravila po vaseh, ki so v gričnatih in kamnitih krajih. Zato se je večkrat izrazil, da bo šel v pokoj in je res pred pi*r tedni zanj prosil — a Gospod življenja in smrti ga je poki.cal k večnemu pokoju. Na prijaznem griču na skrajnem Dolenjskem med vinskimi goricami, kamor ga je sprevo-dilo 8 duhovnih bratov, na čelu jim semiški dekan g. Aleš, in trije svečeniki vlaških grško-zedinjenih sosedov, bo spaval gorenjski sin čakaje poslednje trombe. Suhorčan. Iz IBovea 14. aprila. Žalostno so peli bovški zvonovi z visocega stolpa farue cerkve sv. Urha dao 17. sušca malo pred solnčuim zahodom naznanjaje britko zgubo občespošto-vanega, marjivega in zeló delavnega poštnega uradnika; peli so zadnje slovo g. Alojziju Sorč-u, očetu vrlega predsednika bovške čitalnice. Ni mi namen tukaj popisati vsestransko in hvalevredno njegovo delovanje, le par vrstic sprejmi dragi „Slovenccv svoj predalček. Bil je ranjki dober katoličan, vrl Slovenec, priden gospodar, vesten poštni uradnik in znaj-den sadjerejec. Kakor dober katoličan si je zaslužil lepega pogreba, kterega so se vdeležili v prvi vrsti vsi čč. gg. duhovni bovške deka-nije. Bovško starešinstvo z g. županom na čelu in vsi župani iz okolice skazali so mu zadnjo čast in tudi gg. c. kr. uradniki in mnogobrojno število občinarjev. Obojni spol je bil obilno zastopan pri pogrebu. Šs reveži niso izostali, marveč so z žalostnim srcem spremljevali svojega dobrotnika, kterega ne morejo pozabiti zarad prejetih dobrot, ki jih jim je ranjki obilno delil. Dne pogreba se je vse trlo na pokopališči. Smem trditi, da Bovec ni videl še tacega sprevoda. Trugo rajncega so nesli čitaln čarji. Zimzelin in narodna tribojnica sta kinčala hišico, v kteri so počivali telesni ostanki zvestega sina matere .,Slave". Po dokočanem obredu v cerkvi sledil je pogreb na mirodvoru. Na grobu so mu čitalnični pevci zapeli giuljivo nagrobnico „Tiha jam;ca". Misli, ki so se mi tukaj vsilovale, ne morem dostojno popisati. V jami je ležalo truplo dobrega očeta. Nad jamo sta stala žalostno s solznimi očm', ktere s'a imela vprte le v grob, sin in hči, edina potomca umrlih svojih roditeljev. Okoli stoječim je solze stiskovala žalost prevelika. Po dovršenem pogrebu je ti-hota nastala na mirodvoru. Množica se je zibala proti cerkvi in na dom pogovarjaje se o nepozabljivem goi-podu. Vsak ga je le hvalil. Bil je ranjki res blsga duša. Dobrotljiv in radodaren je bil skoraj preveč. Raje je dajal kakor prejemal. Raje je celo lastno škodo trpel, da le bližnji ni bil poškodovan. Ljubil je mir, naj toraj v miru počiva! Domače novice. V Ljubljani, 20. aprila. (Mestni zbor ljubljanski), to je, Djega nemškutarska večina je mislila, da se mora po zadnji problematični in Pyrrhovi zmagi precej oglasiti zoper slovenstvo, in sklenili so modri nemškutarji, prositi državni zbor, da ne potrdi Vošnjakove resolucije o slovenskih šolah. Ko bi mi hoteli nabirati prošnje z a slovenske šole, nabrali bi jih na stotine od slovenskih občin! (Uradna „Laibaclier Zeitung") poroča z razpetimi črkami, da je mestni zbor sprejel Schrey-ov protest zoper slovenske srednje šole. Da so se pa nardni zastopniki temu nasvetu energično upirali, o tem „nepristranska" Lai-bacherica, ki je vstanovljena za slovensko deželo, ničesa ne omenja. Tudi Laibacherica nič ne povč, kako jalovo in plitvo je dr. Schrey svoj „nujni" predlog utemeljeval. S takim postopanjem se bodo nemškutarski odborniki pač malo prikupili; „Laibacher Zeitung" pa se bo s svojo animoznostjo zoper vse Blovensko nemogočo storila. (Železnica v Kamnik). Prašnikar in dru-govi so dobili dovoljenje zmeriti črto za železnico iz Ljubljane v Kamnik. Razne reči. — Duhovske premembe v ljubljanski škofiji: G. Auton Hočevar, župnik na Kopanji, dobi faro Sv. Lorenca na Temenici , g. Anton Zorman , župnik v Kolovratu, faro Nevlje, g. Gregor Malovrh, kaplan v Cerkljah, faro Stranje; g. Kari Miklavčič je sprejet v blagoslovno semenišče, iz njega Bta stopila gg. Mihael Kokalj in France Vovk. Fara jiadovica v dekaniji Metliški je razpisan 7. aprila; Kopanje v dekaniji Šmarijski 15. apr. —' Kanoniška vizitacija in bira bode 8. majnika v PoBtojni in v Matenjevasi, 9. v Slavini, 10. v Š. Petru in Ternju, 11. v Vremah, 12. v Senožečah, na Razdertem iu Ubelskem, 13. v Hreuovicah, in 14. v Studenem. — S kroniko fare Ternovske na Notranjskem, spisal J. Bile, pričenja škofijski list v 3. št. t. I. povčstnico ljub janske škofije in vabi gospode duhovnike, naj pošiljajo dotične tvarine bodisi v jeziku latinskem, nemškem ali slovenskem, da se omenjena zgodovina opisuje in kolikor mogoče dovršuje. — Slovstvo: V Parizu je sloveči slavist L. Leger, kteri je že 1. 1873 jel opisovati slovanski svet in je lani posebej opisal naše cesarstvo avstrijsko, letos k prejšnj m 1 1875 (EtudeB Blaves) dal novo zbirko svojih razprav „Nouvelles études slaves", ki se tičejo Slovanov, in imajo hvalni namen, francosko občinstvo soznaniti s Slovani ter pregnati in potreti mnoge predsodke, kteri fo o njih po zapadni Evropi razširjajo največ po Nemcih. V tej zbirki se opisuje na pr g asoviti pan-slavist iz 17. Btoletja Jurij Križauič; Janllus; Fran. Palacky in Madjarska in Jugoslovani itd. — Prisrčno zalival» izrekamo vsem ornim, ki bo se pogreba našega preljubega in nepozabljivega sina, oziroma brata in stričnika častitega gospoda Antona Rihar-ja, duhovnika začasno v pokoju v Mavčičah, tako obilno vdeležili, posebno velečastiteinu gospodu dekanu Kranjskemu, ki je blagovolil voditi sprevod, kakor tudi splošno vsi pre-častiti duhovščini, ki jc tako mnogobrojno skazala zadnjo čast dragemu ranjkemu ; ravno tako onim, ki so nam na drugi način izkazali Bvoje sočutje. Srčno se tudi zahvalujemo prečaBt. gospodu Mateju Preželjnu, župniku v Mavčičah, za njegovo blagodušnost do ranj-cega. U o g naj mu povrne vse ! Žalujoča rodbina. DennrHtvene cene 17. «p rila. Državni fondi. i Llenar. rilago 6'/t avstrijska papirna renta . . , 73.-.- D voljeno od U ceB kuncelije JJ Dunaj K l< 7. g'ndua M « 1858. W Kii.YSii-r.iiS NXXÏÏîïiîN 54*Xi-XÏÎÎÏX» ** >» « Vsle<1 P111«""4 if M M M M M ¡M « H &XZZX.ZZZ Poskušeno £ £ Nj. veli« se m! W W ne sine pona- Nt >+ w «.¡„.r » K- iH reja«. ^ H Dunaj 12. maja >g- W »< 1868. Mi ►» *< * >» % xzzzx&zzzza in za dobro spoznano. Ta čaj sčisti ves život, on preišče celo telo in vse bolezni iz njega prež-ne. 'An /mirom ozdravi proMn, putiko, trganje-odprto rane in zastarele bolezni v nogah, spolske bo« lezni, kraste, gobe, lešaje na životu iu v licu, in sifl-litične bule. Posebno dober ju pri bolnih jetrih, pri hemo-roidah, pri rumenici, okrepča slube žile, odpravi bolečine v rokah in nogah, v želodcu, zapretje v spodnjem telesu, polucije, tok pri ženskah itd. liolczni, kakor slirofeljne, bule in enake odpravijo se hitro in dobro, Če se ta čaj skoz več čaia pij& ker ima to moč, da vse rezveže, in na vodo žene. Pravega izdeluje le Franc Williclm, v Neunkirchen pri Dunaju. En zavitek, na 8 kosov rnzdeljrn. po zdravniškem nkazu pripravljen, z navodom v raznih jezilrih, velja 1 gl in 10 hr. za zavoj. Svarilo. Varovsti se je ponarejenih re?i. in zmirom se mora zahtevati ,,\V i lhel m o v kričlstilni čaj zoper protin", ker se izdeluje več tnhili ponarejenih čajev zoper protin in putiko, pred kterimi vsaieg» svarimo. Pravi Willielmnv krlčUtilni čaj zoper protin in putiko imajo na prodaj : (O Peter l.nsnik v Ljubljani, Anton Leban, leknr v Postojni, Kari Šavnik, lekar v Kranji, Fr. Waclia, lekar v Metliki, Dom. Jiizz ili, Ieksr v Novem mestu. Izdajatelj in odgovorni urednik Filip iladerlap. J. BlaziiikoYi nasledniki v Ljubljani.