«niiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiininiininniiiiiiiHiHiiiiiiiiii
Izhaja vsak torek in petek za časa vojne.
Dopisi naj se frankujejo in pošil)ajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista pišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Himiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiii
Glasilo koroških Slouenceu.
iiiimtmimiiiiiimmiimiiinimmuimutimmmni
Velja za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestješt.26. Naročnina naj se plačuje vnaprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
iiittuiiilliiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Leto XXXIV.
Celovec, 2. marca 1915.
St. 18.
Pastirski list
kneza in škofa Adama.
Prevzvišeni knez in škof dr. Adam Hefter je izdal pastirski list, ki obrarvnava tema, kakor v svoji nastopni pridigi. Seveda je v pastirskem listu še veliko drugih misli, med drugimi n. pr. tale odstavek:
(»Resnično, narodi so se združili zoper nas, da bi nas uničili. Kljub temu pa smo dozdaj častno zdržali zoper veliko premoč, ker nam je Gospod pomagal — in on bo še nadalje pomagal. Zaupanje na Boga nas utrdi in usposobi, da moremo tudi neugodna poročila prenašati. Zaupanje na Boga bo našim narodom ohranilo tisto edinost, ki se je začetkom vojske tako krasno pokazala. »Kraljestvo, ki jo v sebi razdvojeno, bo pokončano« (Luk. 11, 17.), pravi Kristus. Edinost pa daje moč. Torej proč v teh težkih časih z vsem, kar razdvaja. Proč z vsem stanovskim in strankarskim prepirom, proč z vsemi sebičnimi in malenkostnimi občutki. Biti moramo eno ljudstvo bratov, ki se v nobeni težavi in nevarnosti ne ločijo. Tu je moja škofovska dolžnost, opozoriti na neko nikakor ne veselo prikazen, ki se je pojavila začetkom vojske. Tedaj so se pojavile po naših in tujih časnikih govorice o krutosti in pregreških katoliških duhovnikov in menihov v Belgiji in drugod. Ker so bile hujskarije povsod enake, se je jasno spoznalo, da so na delu one skrivne sile, ki imajo po svojem mojstru in učitelju Francozu Voltairju namen, uničiti sveto katoliško Cerkev. Namenoma in brez strahu so skušali v tem velikem času, ko jim verska probuja ljudstva ni bila po volji, sveto katoliško Cerkev in njene služabnike izpostaviti zaničevanju. Toda laž je imela kratke noge. Nemški poveljujoči generali so s svojimi odločnimi izjavami onemogočili obrekovanje in tudi luteranski ministrski predsednik ogrski, grof Tisza, je govoril moško besedo, s katero je branil katoliško duhovščino pred obrekovalci. Bridko me je bolelo, ko sem zvedel, da so bili v času splošne razdraženosti začetkom vojske zaprti nekateri koroški duhovniki in so bili obdolženi ne-patriotičnega obnašanja. Najbolj divje govorice so se tedaj širile. Tem bolj pa sem se razveselil poročila, da so vsi ti duhovniki bili oproščeni, ker se je pri preiskavi izkazala njihova popolna nedolžnost. Ker so toliko hudega pretrpeli, jim bomo gotovo v krščanski ljubezni izkazovali svoje sočutje.
Pri tej priložnosti bi vse vernike svoje škofije prosil: bodite pravični — kakor ste to že večkrat pokazali — vedno tudi proti duhovskemu stanu in ne pripisujte pre-greške enega duhovnika celemu stanu ali pa katoliški Cerkvi. Ako se kateri duhovnik pregreši, kakor n. pr. lotrinjski duhovnik, ki je v pretiranem nacionalizmu, tej spaki prave ljubezni do naroda in domovine, ob izbruhu vojske zbežal k Francozom, potem naj verniki mimo prepuste kazen za pre-grešek sodniji, strogi obsodbi škofov in nezmotljivi sodbi Božji. Pregreški se najdejo v vseh stanovih, tudi med uradniki, učitelji, delavci in kmeti. Pa bila bi vnebovpijoča krivica, ako bi za pregreške posameznika delali odgovoren celi stan.
Posebno v teh težkih časih se moramo vsega ogibati, kar povzroča needinost, in vse zapostaviti, kar loči; le eno misel moramo gojiti, namreč da moramo biti edini
bratje, da bomo mogli tako vzdržati v strašni vojski, dotlej da nam Bog podeli zmago, kakor upamo.«
Zapora žita in moke.
Naši sovražniki hočejo nad našo državo in Nemčijo zmagati s pomočjo — lakote, ki da naj bi nastala v Avstro-Ogrski in Nemčiji. Toda zavezni vladi ste storili primerne korake, da bomo imeli hrane do prihodnje žetve. Avstrijski in ogrski ministri so imeli v Budimpešti skupno posvetovanje. Toda ta posvetovanja niso bila uspešna, ker Ma-djari niso privolili v to, da bi Ogrska odstopila gotovo množino žita in rži Avstriji. Z Ogrskega dobimo le nekaj turščice (sirka). Zato je naša vlada segla po domačih zalogah. Pod zapor je dala žito in moko, ki se nahaja v tostranski državni polovici. T a zapora določa, da nihče ne sme prodajatimoke inžita, ne krmiti ga in niti posojati ga razvenv merah in slučajih, ki jih je d o ločila vlada; vsak mora hraniti žito in moko, da o njeni uporabi odloči vlada.
Vladna določila, ki so zaenkrat stopila v veljavo 4. februarja, so sledeča:
Kaj je pod zaporo?
Pšenica, rž, ječmen, oves in koruza ali sirk, kakor pravimo na Koroškem ter vse vrste mlinskih izdelkov (moka, zdrob in ješprenj). Otrobi so izvzeti.
Popisovanje žita in moke.
Vlada je odredila tudi, da se mora vse žito in vsa moka, ki je v Avstriji, od hiše do hiše popisati od 28. februarja do 5. marca. Tiste družine pa, ki imajo manj kot 20 kg moke ali žita vseh vrst, morajo samo naznaniti, da 28. februarja nimajo ali niso imeli več kakor 20 kg.
Koliko žita ali moke se sme uporabiti?
Uradno določilo pravi, da se sme tako' dolgo, dokler se ne ukrene drugače, za eno osebo porabiti na mesec samo 7*20 kg moke ali 9 kg žita. Na dan pride torej na osebo 24 dekagramov moke (skoro V« kg) ali 30 dekagramov žita. (1 kilogram = 100 dekagramov.) Toliko torej sme porabiti vsak posestnik moke in žita za prehrano svoje družine ter za hrano svojih poslov in delavcev, ki jih potrebuje pri obdelovanju svojega posestva. Peki smejo peči le toiiko kruha, kolikor ga neobhodno rabijo za svoje odjemalce v domačem okolišu. Posestniki kmetij smejo žito uporabljati za seme in ga v isti namen oddati tudi drugim posestnikom; toda za ta slučaj morajo imeti posebno potrdilo. Konjem se sme odslej na dan pokladati samo 3 kg ovsa. Mlinarji smejo še nadalje mleti žito kakor dosedaj. Vlada priporoča, da se z moko in žitom skrajno varčuje.
Kazen za prestopek.
Kdor bi se ne ravnal po teh vladnih odredbah, bi zapadel strogi kazni. Kazen se odmeri od enega tedna do šestih mesecev zapora ali na denarno globo do 2000 K. Kdor pa ima v zalogi žita ali moke za več kot 500 K in isto protipostavno uporablja, lahko zapade kazni, ki obsega en mesec do enega leta zapora ali do 20.000 K denarne globe.
Kaj bo potem z žitom in moko?
Žito in moka, ki sta v enem kraju odvisna, se bosta uporabila za družine in občine, ki ju nimajo. Oddaja in razlastitev žita in moke pa se bo še uradno določila. Plačevalo se bo natanko po cenah, ki jih določi vlada.
Naloga vlade je pa, da se bodo ljudstvu povsod tozadevne odredbe razglasile v jeziku, ki ga ljudstvo razume, da ne bo kdo trpel škode brez lastne krivde. Pri nas je to že treba povdarjati, ker nikakor ne gre, da bi brez potrebe trpelo ljudstvo, ki rade-volje nosi vsa težka bremena sedanjega časa.
Z bojišč.
Uradno poročilo.
Dunaj, 25. februarja (Kor.) Uradno se razglaša: 25. februarja opoldne.
Na Ruskem Poljskem nikakršnih iz-prememb.
Na zapadnogališki fronti nam je naskok neke bojne skupine, ki je vzhodno od Grybowega iztrgala Rusom več oporišč, prinesel 560 ujetnikov in šest strojnih pušk.
V	Karpatih je zopet začelo močno snežiti, kar vpliva na bojno delovanje. Splošni položaj se ni izpremenil.
Napad naših čet v bojih južno od Dnje-stra, napreduje uspešno. V bojih 21. in 22. t. m. je bilo ujetih deset častnikov in 3338 mož.
V	Bukovini vlada mir.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hòfer, fml.
Nemško poročilo.
Berolin, 25. februarja. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 25. februarja.
Vzhodno bojišče. — Boji ob Njemnu, Bobru in Narwi še trajajo.
s Na trdnjavski način utrjeno mesto Prasznysz so vzhodnopruske rezervne čete po trdnjavskem boju zavzele z naskokom. Nad 10.000 ujetnikov, nad 20 topov, velika zaloga strojnih pušk in jako veliko materi-jala je padlo v naše roke.
V	drugih bojih severno od Visle smo v zadnjih dneh zajeli 5000 ujetnikov.
Na Poljskem južno od Visle so Rusi z naskokom, izvršenim s petkratno premočjo, zavzeli predutrdbo Mogily, jugozapadno od Bolimowega.
Drugače nič bistvenega.
Značilno je, da je pri Avgustovem ujeti poveljnik ruske 57. rezervne divizije vprašal nekega častnika, ali je res, da kmalu pade po Nemcih oblegani Antwer-pen. Ko se mu je nato pojasnil položaj na zapadu, ni hotel verjeti, da nemška zapad-na armada stoji na francoskih tleh.
Vrhovno armadno vodstvo.
Zopet angleška transportna ladja potopljena.
Berolin, 26. februarja. (Kor.) Glasom »Lokalanzeigerja« poroča milanski »Corriere della Sera« iz Londona: Po telegramu, došlem iz Eastbume Lloydom, se je dne 24. februarja ob štirih popoldne nekaj morskih milj oddaljeno od Eastburne potopil parnik s 1800 možmi.
Boj za Dardanele.
Rusi hočejo uresničiti svoje stare sanje, zasesti Carigrad in pognati Turke iz Evrope na azijska tla. Dohod do Carigrada pač čuvajo turške utrdbe v Bosporu od Črnega morja in v Dardanelah od Egejskega morja. Sazanov, ruski zunanji minister, je proglasil to v dumi. To pa je seveda moralo vznemiriti Romunijo, Bolgarijo in najbrž tudi Italijo. Če bi bili Rusi gospodarji Carigrada in Dardanel, bi bili Romunija in Bolgarija okovani v verige, ker Rusija, v posesti celega Črnega morja in Dardanel, bi pomenila vso drugo moč nego je Turčija. Pa tudi v Sredozemskem morju bi se morda marsikaj izpremenilo, kar bi zlasti Italiji ne bilo posebno povolji.
Rusi bi bili že radi po suhem šli nad Carigrad čez bolgarsko ozemlje, a je to prošnjo bolgarska vlada odklonila, ker bi sicer kršila nevtraliteto in to celo v svojo veliko škodo in nevarnost. Zato so se zavezniki odločili, da z bojnimi ladjami izsilijo vhod v Dardanele ter so začele angleške in francoske bojne ladje obstreljevati zunanje utrdbe na obeh straneh vhoda v Dardanele Elles-Bur in Kum-Kalesi. To bo pa zelo trd oreh in ni verjetno, da bi se načrt posrečil, tudi če užugajo prve utrdbe. V ozkih Dardanelah bi bile angleške in francoske ladje izpostavljene iz bližine topovom v številnih utrdbah, kjer imajo Turki gotovo vsako distanco izmerjeno; grozijo pa ladjam tudi mine, ki so položene tudi tako globoko, da branijo vhod tudi podmorskim čolnom, s katerim bodo morda izkušali Francozi in Angleži operirati, ker so manj izpostavljeni ognju iz topov kakor velike ladje. Prvo obstreljevanje utrdb je bilo po turškem poročilu brezuspešno.
Napad na Dardanele naj izvršijo podmorski čolni?
Iz Carigrada poročajo: Turški vojaški krogi sodijo, da je bombardement
dardanelskih utrdb le manever francosko-angleškega brodovja, za katerim se skriva drug načrt. Dejstvo je, da imajo Francozi in Angleži zbrane pred Dardanelami številne podmorske čolne, ki naj udarijo skozi Dardanele, ko bodo trdnjave in obrežne baterije zaposlene z obrambo proti bombar-dementu.
Turške vojne ladje kot napadalke pred Dardanelami.
Carigrad. (Kor. urad.) Agence »Mil-li« konstatira, da so Angleži oba turška dreadnoughta »Rešadije« in »Osmanje«, ki so ju, ko sta bila baš v angleških ladjedelnicah gotova, konfiscirali, prekrstili na imeni »Agincourt« in »Erin«. Oba dreadnoughta se nahajata sedaj pri angleško-francoskem brodovju, ki napada Dardanele ter sta se tudi udeležila bambardementa dne 19. februarja.
Obstreljevanje Dardanel zahtevali Rusi.
Berolin, 4. februarja. »Lokalanzei-ger« poroča iz Aten: Poučeni krogi sodijo, da so napadi Dardanele zato, ker hočejo izsiliti prevoz. Obstreljevanje se je zopet pričelo. Rusija zahteva, da se morajo Dardanele otvoriti, da more pomnožiti svoje vojne zaloge. Ruske tvornice orožja ne morejo izpolnjevati svojih obveznosti, ker jim je odrezan dovoz potrebnih strojnih deiov.
BLOKADA ANGLEŠKE.
Kako se nameravajo Angleži braniti pred nemškimi podmorskimi čolni.
Angleški listi razpravljajo obširno, kake posledice da bo imela blokada Angleške po nemških podmorskih čolnih proti angleškim trgovskim in transportnim ladjam. Angleži so glede uspehov nemške akcije veliki optimisti — oni kratkomalo ne verjamejo, da bi jih mogli Nemci na morju občutno oškodovati. (To mnenje bodo morali pač nekoliko popraviti — saj je dospela v par dneh že druga vest o uničenju angleških transportnih ladij!). Angleži pravijo: naše trgovsko brodovje šteje nad 8500 parnikov s skupnim prostorom 17 milijonov ton ter nad 760 velikih jadrnic, ki imajo prostora za približno 600.000 ton. K temu ogromnemu brodovju treba prišteti še ne-broj nevtralnih ladij, ki bodo slej kakor prej prihajale v angleška pristanišča. Ako bi nemški podmorski čolni uničili vsak dan dve angleški trgovski ladji, bi izgubilo angleško brodovje do konca leta okrog 600 ladij, to je prevažati bi moglo za približno 200.000 ton blaga manj, kakor pa sicer. Taka izguba pa bi bila razmeroma tako majhna, da bi preskrbe Anglije z živili in vojnim materij alom prav nič ne ogrožala. (Angleži računajo prav slabo, ker vpoštevajo le posredni učinek nemško podmorske akcije, nočejo pa videti posrednih posledic te akcije. Nemški podmorski čolni in mine seveda ne bodo uničili angleškega brodovja, toda opasnost plovitbe v ogroženem brodovju bo vplivala, kakor je razvidno iz vesti, ki jih zlasti pridno zbirajo berolinski listi, sčasoma na vse angleške pomorske prometne zveze.) Navzlic temu optimističnemu presojevanju položaja pa se pripravljajo Angleži na veliko obrambno akcijo. Na razpolago so jim tri sredstva. Glavno je to, da spremljajo trgovsko ladjo torpedovke. Te krožijo v veliki oddaljenosti od trgovskih ladij in primorajo tako sovražne čolne, da se predčasno potopijo in plavajo pod vodo, ker bi jih sicer izdal daleč slišni ropot njihovih bencinovih motorjev. Plovba pod vodo pa je težavnejša in mnogo počasnejša in ker morajo podmorski čolni, ako se hočejo spraviti v ugodno pozicijo, da izstrelijo svoj torpedo, plavati tako tik pod gladino, da gleda periskop iz vode, jih torpedovka lahko zapazi in napade.
Bližina torpedovk prisili torej podmorske čolne, da plavajo globoko pod vodo — v tem slučaju pa so nesposobni za napad, ker ne morejo rabiti periskopa. Druga obrambna metoda je povsem angleškega izvora. Že pred nekaj tedni so poročali iz Berolina, da maskirajo Angleži stare trgovske ladje kot vojne ladje. Napravijo tako-rekoč plavajočo kuliso, ki nudi gledalcu podobo prave križarke. Te »križarke silhuete« pa imajo še drugo lastnost, »torpedno imuniteto«, to se pravi, torpedo, ki jih zadene, jih ne razstreli. Kot tovor vozijo te »silhuete« hidravlični cement v malih vrečah,
ki prepreči (ker se v trenotku, ko pride z vodo v dotiko, strdi) vsak uničujoči učinek sovražnega torpednega strela. Gotovo so take ladje sposobne biti trgovskim ladjam dobra obrana.
Tretje sredstvo so hidroplani, ki krožijo v okolici trgovskih ladij ter služijo ali kot avizo za torpedovke ali pa, če so opremljeni z velikimi bombami, tudi sami napadejo sovražni podmorski čoln, po priliki tako, kakor se morska tiča zažene na ribo.
Gotovo je, da nudijo te metode proti podmorskim čolnom dobro obrambo. Toda drugo vprašanje je, je li ta obramba tudi zadostna. Število torpedovk, hidroplanov in maskiranih betonskih ladij je v razmerju z ogromnim angleškim trgovskim brodov-jem, ki potrebuje zaščitg, jako skromno. In Angleži ne računajo, da so se tudi Nemci pripravili na svojo akcijo morda s popolnoma novimi sredstvi. Zato pač ni upravičen oni zaničljivi posmeh, s katerim spremljajo angleški listi najnovejši razvoj angleško-nemškega boja na morju.
Potopljeni parniki.
London. (Kor.) Reuterjeva pisarna javlja iz Ramsgate: Ribiški čoln »Gracia« je izkrcal 14 mož posadke parnika »Oklay«, ki je bil včeraj popoldne južnovzhodno od Rye torpediniran. Prvi inženir je izpovedal, da je videl periskop nekega podvodnega čolna. »Oklay« se je pogreznil zjutraj na višini Folkestone.
Washington. (Poročilo Reuterjeve pisarne.) Amerikanski parnik »Carib« je naletel pred nemškim obrežjem na mino in se je potopil. Imel je na krovu 4600 bal bombaža.
Pariz. (Kor.) »Temps« javlja: Iskalec min »Marie« je naletel v soboto v vzhodnem pristanišču Diinkirchna na gonečo mino in se je potopil takoj. Štirje možje posadke so utonili; več jih je bilo težko ranjenih, med temi tudi kapitan.
Kolin. (Kor.) »Kolnische Zeitung« poroča iz Berolina: Sporočilo, ki je je včeraj popoldne izročilo veleposlaništvo Zedinjenih držav, je bilo danes predmet podrobnega preučavanja po udeleženih državnih oblastih. Sporočilo vsebuje baje predloge, o katerih vsebini ni znano ničesar. Zdi se, da gre namen amerikanskih predlogov za tem, da bi se ugladile poti za sporazum glede težav, ki se pojavljajo v pomorski vojni proti Angliji.
Dnevne novice in dopisi.
Glede volitev v razsodišče rudarske zavarovalnice za nezgode posnemamo iz do-tične odredbe, da je Koroška priklopljena — Predarlski in Tirolski.
Ovsen kruh. Na Koroškem že dalje časa v nekaterih krajih jedo kruh, ki mu je primešana ovsena moka. Kruh zelò hvalijo. Ljubljanski listi so poročali, da so tudi na Kranjskem v Majdičevem valčnem mlinu v Kranju začeli naleti velike množine ovsa.
O pokojnem dr. Janku Sernecu pišejo z vojaške strani graški »Tagespošti«: »Tako v bojih na bosanskih, kakor tudi brez izjeme v vseh bojih na srbskih tleh, je dr. Janko Sernec odlično opravljal svojo službo ne samo napram bolnikom in ranjencem našega bataljona in naših čet, marveč kot človek z izrazito plemenitim značajem tudi napram ranjencem našega sovražnika. Daši ni bil dober pešec, je med vojno samo enkrat ali dvakrat zasedel konja, a še takrat samo za nekaj trenotkov. Prošnje svojih tovarišev, naj na posebno težavnih potih vendar zasede svojega konja, je vedno z zahvalo odklonil poudarjajoč, da se kot zdravnik čuti vezanega, da se podvrže enakim strapacam in nadlogam, kakor moštvo. V vseh bojih je redno stal sredi sovražnega šrapnelskega in granatskega ognja, da bi takoj lahko nudil, ne oziraje se na neprestano mu grozečo nevarnost, ranjencem prvo pomoč. Neumorno, z občudovanja vredno hladnokrvnostjo, skrbnostjo in vestnostjo je ta junaški zdravnik, ki je vzbujal s svojo markantno postavo splošno pozornost, izpolnjeval svojo dolžnost. Kako je bodril s solznimi očmi bolnike, zlasti pa težko ranjene k pogumu in vztrajnosti, to ostane njegovim tovarišem, ki smo ga preživeli, v neizbrisnem spominu. V zadnjih bojih, ko se je vedno bolj izražala številna nadmoč
srbske armade, je prosil naš prav tako junaški, kakor tudi plemeniti bataljonski poveljnik major Kosanyi vrlega doktorja, ki je, dasi izmučen, vendarle korakal zaeno z rojno črto, naj se zakloni v varno zavetišče. Dr. Sernec tega ni storil, dasi je nekaj ur kasneje sovražna krogla zadela celo njegovega konja. Prav v trenotku, ko je obvezoval svojega ranjenega tovariša, so ga ujeli Srbi. V ujetništvu je deloval požrtvovalno, kakor je samo on znal, v srbski epi-demijski bolnici v Čačku, dokler ni pred kratkim sam padel kot žrtev kolere (legar j a). Železna zavest dolžnosti in navdušena požrtvovalnost ste bili najodličnejši lastnosti tega junaka, katerega ohranijo preživeči tovariši vedno v častnem spominu«.
Ruski ujetniki. V c. kr. bolnišnico št. 1 v Celovcu so dne 24. svečana prepeljali s kolodvora dva obolela podčastnika 133. ruskega pešpolka, ki se nahajata v našem ujetništvu, in dne 25. svečana osem obolelih Rusov.
čas za obiske v rez. bolnišnici št. 1 v
Celovcu je določen vsak dan od enih do štirih, tudi ob nedeljah in praznikih. Ob drugih urah je treba zato imeti še posebnega dovoljenja.
Iz bolnišnice. Od začetka mobilizacije do 24. svečana je bilo v celovških rezervnih bolnišnicah ranjenih in bolnih vojakov od drugih krdel (z bojišč) in lastnih čet celovške garnizije itd. v oskrbi 15.903.
Uboj. V Trbovljah so se tamošnji rudarji dne 22. svečana po izplačevanju med sabo stepli v gostilni Pintarič in ubili enega tovariša. Ubijalec je že zaprt. Alkoholna prepoved bi bila za tak kraj nujno potrebna.
Slovenski skladatelj Emil Adamič je po
letalni pošti sporočil iz obleganega Prze-mysla, da je zdrav. Pravi, da se posadka drži hrabro in se junaško in zmagovito bori pri izpadih iz trdnjave.
Konec šol v maju? Praška »Bohemia« poroča: Z ozirom na izredne razmere, ki so nastale vsled vojne, ter z ozirom na higije-nične razmere, uvažuje učna uprava na Dunaju, če bi ne kazalo, letos vse javne šole že koncem maja zapreti. Odločena stvar še ni, ker čaka učna uprava na mnenje pristojnih korporacij in uradov, a sodi se, da se bodo te izrekle za to, da se koncem maja zaključijo vse šole.
»Slovenski Gospodar« izhaja sedaj v 20.000 izvodih. Naj lepše izpričevalo za visoko kulturno stopinjo spodnještajerskega slovenskega ljudstva. Pri nas pa v nekaterih krajih vsak drugi ali tretji pravi, da ne zna slovensko brati. Tudi v tem oziru, upamo, bo vojna mnogo izpremenila in nam prinesla boljših časov, kakor nam poročajo naši junaki z bojišč.
G. Terseglav, »Slovenčev« urednik, je pisal svojemu prijatelju gosp profezorju v Mariboru dr. A. Medvedu tole pismo : Dragi
g. prijatelj! Živ, zdrav, vesel. Prenočil že 600 m visoko, v silnem mrazu in v vedni smrtni nevarnosti. Bog in Marija me varujeta. Za to se imam zahvaliti molitvam svoje družine in prijateljev. Semper memen-tote mei in precibus vestris! (Zmi-raj se spominjajte mene v svojih molitvah!) Povejte doma, da Marija svojih ne zapusti. Pogrešam le perila, snage in slovenskega berila. Jesti imam zadosti — da bi se našim doma tako dobro godilo ! Cigar bi pa pokadil na dan 100, tako je včasih dolgčas v naših hostnih luknjah. Strašna muka so ušne gnide! Vsak dan bi se preoblekel, če bi imel perila. Kaj ruska granata — uš! Od uši včasih ne spim, med pokanjem granat pa sem že velikokrat spal. Pozdravite vse prijatetelje, zlasti pa g. stolnega župnika! Ves Vaš Terseglav.
Obdelovanje polj — šolska mladina in črnovojniki. Ministrstvo je odredilo, da se morajo vsa polja spomladi obdelati. Odgovorne za obdelovanja polja so občine, katerih dolžnost je, ukreniti vse potrebno, da ne bo ostal noben košček polja neobdelan. Da je za sedanji čas obdelovanje polja prevaž-na zadeva, je jasno. Po nekaterih krajih, kjer je dovolj žensk in so manjše kmetije, bodo morda tudi z lahkoto oskrbeli vigred-no setev, zlasti še, ker je poljedelsko ministrstvo v sporazumu z naučnim ministrstvom odredilo, da se lahko zaprejo šole, kjer bi nujno potrebovali otroke za delo; skleniti pa mora to krajni šolski svet in potrditi morata ta sklep okrajni in deželni šolski svet. V nujni sili se lahko krajni šolski svet obrne brzojavno na poljedelsko ministrstvo in se izogne nižjima dvema inštan-cama. Kdor pozna razmere na kmetih, ve, da so kmečki otroci za poljska dela mnogo bolj rabljivi kakor n. pr. vojni ujetniki, ki našega obdelovanja polj ne bodo razumeli. Kdor pa bo hotel, bo dobil lahko tudi ujetnike za delo, po 30 skupaj. Za delo ne bo treba nič plačati, pač pa nekaj za nadzorstvo. Toda povsod to delo ne bo šlo tako lahko izpod rok, zlasti na Koroškem ne. Gotovo je v interesu vlade, da izve, kakšnega mišljenja da je glede oskrbovanja polj naše ljudstvo. Zato objavljamo tozadeven dopis nekega črnovojnika, ki piše med drugim: Mnogo kmetov nas je po bolnišnicah, kjer strežemo bolnikom in opravljamo druga lahka dela. Delo ni težavno in nam sploh gre dobro. A tare nas skrb, kaj bo doma z našimi družinami in posestvi, ko so bile po zadnjem črnovojnem izbiranju odvzete zadnje delavne moči. Pride spomlad, čas setve, pa ni doma razen žen, otrok in starčkov nikogar, in naša polja, ki so nas dosedaj skromno živila, bodo ležala neobdelana, in bomo v nekaterih krajih to bridko občutili, ker so bila zadnja leta skrajno slaba in nimamo nič žita naprej pridelanega. Jaz sem imel zadnji dve leti tako slabo letino, da nisem pridelal tega, kar sem vsejal in sem moral ves živež kupiti. In takih je pri nas prav mnogo. Če letos polja ne bo mogoče obdelati, nam preti neizogibna lakota. Da bi se pa moglo polje obdelati, ne vem druge pomoči za nas male kmete, kakor da bi nas pustili vsaj en teden ali dva domov; to bi bilo pač lahko mogoče pri nas, ki ne nosimo pušk, ampak opravljamo lahka dela, ki bi jih opravljal lahko vsak otrok in vsaka ženska. Vem, da je dolžnost vsakega državljana, da v sedanjem resnem času pomaga v obrambi domovine bodisi z orožjem v roki na bojišču ali pa s samaritanskim delom v strežbi v bolnišnicah. Ravnotako je pa tudi v intersu domovine in države, da se naša žitna polja kolikor mogoče obdelajo. Da tistih, ki so na bojišču ni mogoče niti za par dni oprostiti, je razumljivo. Ali na tisoče je nas po bolnišnicah kmetov, ki omi-vamo posodo, pometamo, snažimo okna itd. torej opravljamo delo, ki bi ga začasno lahko opravljale tudi ženske in starejši otroci. Morda bi za take črnovojnike in ranjene in deloma že ozdravljene vojake poklicana oblast mogla dati dopust za čas setve. Če bi bilo to mogoče, bi se v interesu prebivalstva in države storilo veliko dobrega. — To pismo objavljamo, ker je ogrska vlada za enostransko polovico že ukrenila nekaj tekega in se, kakor se nam poroča, tudi naša vlada zelo resno bavi s tem vprašanjem.
Zopet eden od mrtvih vstal. Rok Močilnik, vrl član naše mladeniške organizacije iz Lokavice pri Pliberku, je bil na sever-
nem bojišču nevarno ranjen. Služil je pri 7. pešpolku. Tovariši so ga videli pasti, nakar so se morali umakniti. Vse je žalovalo za vzornim mladeničem. Po preteku več mesecev se je pa zglasil iz rusketra ujetništva. Svojim staršem poroča, da je bil nevarno ranjen v nogo. Onesveščenega ga je pobrala ruska saniteta. Pa tudi sicer je zelo nevarno zbolel. Imel je nad 40 stopinj vročice. Bolezen je pa srečno prestal in tudi rana na nogi je že zaceljena. Pravi, da se mu godi dobro.
Dva samoumora. Dne 25. februarja so pri Brglezovi vili v Šmartnu pri Celovcu našli na drevesu obešenega ključavničarskega pomočnika v Celovcu Antona S a d-j o, rojenega leta 1896. na Bledu. — Dne 26. februarja so našli mrtvega na grobu svoje prve žene v Trnjivasi pri Celovcu finančnega računskega revidenta Riharda Glau-ningerja. Pred nekaj dnevi se je oženil v drugič. Nesrečni mož, ki se je zastrupil, zapušča sedem otrok.
Iz domače književnosti. Poroča se nam: Radi nepričakovanih ovir se začne razpošiljanje »Domače Knjižnice« okoli 10. marca.
IZJAVA.
Iziavljam s tem, da za dolgove, katere moja žena Terezija Kramer napravlja, jaz nisem plačnik.
Simon Kramer,
orodniški kovač in hišni posestnik št. 15 na Ricinji pri Velikovcu.
Vtxbi lo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice pri D. M. na Jezeru v Prevaljah, r. z. z n. z.
ki se vrši
v nedeljo, dne 14. marca 1915, ob 3. nri popoldne v posojilniški pisarni pri Šteklnn.
SPORED:
1.	Čitannje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru
2.	Čitanje revizijskega poročila za leto 1914.
3.	Poročilo načelstva.
4.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1914.
5.	Volitev načelnika.
6.	Sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
7.	Slučajnosti.	odbor.
Opomba: Ako bi ob določeni uri ne bilo zastopano zadostno število deležev, se vrši pol ure pozneje občni zbor z istim dnevnim redom in na istem prostoru, ne glede na število članov.
G. Z. A. I. 739/14.
Prostovolina sodnilska dražba posestva.
Od c. kr. okrajnega sodišča v Celovcu odd. I. je bila na prošnjo dedičev po dne 21. avgusta 1914 umrlem Antonu Janežiču dovoljena prostovoljna sodnijska dražba na njegovo ime vpisanega posestva.
1.	„Schdnhof“ v Anabichl, vi. št. 21. zem. knj. Ehrental.
2.	„Schonhofova njiva", vi. št. 50. zem. knj. Marnila.
3.	„Knauerjeva zemljišča", vi. št. 86. zem. knj. Ehrental z različnimi k fundus in-structus spadajočimi premičninami in se je z izvedbo dražbe poveril kot sodni komisar c. kr. notar dr. Franc baron pl. Martinez v Celovcu.
Ta tri posestva, ki so bila prej last bivšega nadštabnega zdravnika dr. Valentina Janežiča, ki leže čisto blizu Celovca ob električnem tramvaju in so povečini arondirana, bodo kumulativno dražena obenem s fundus instructusom.
Dražba se vrši v četrtek, dne 4. marca 1915, ob 10. uri dopoldne v notariatski pisarni zgoraj imenovanega sodnega komisarja, Celovec, Wienergasse št. 10, II. nadstr.
Cenilni vrednosti odgovarjajoča izklicna cena teh treh posestev z fundus instructusom vred znaša 63.018 K 81 v, reci triinšestdesettisoč in osemnajst kron 81 vinarjev; ponudbe pod tem zneskom se ne sprejmejo; za popolnost fundus instructusa se ne jamči. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove pravice brez ozira na prodajno ceno pridržane.
Cenilni zapisnik in dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri zgoraj imenovanem sodnem komisarju in se pripominja, da polovica najvišjega ponudka, odštevši zneska per 5000 K v smislu dražbenih pogojev in tem priloženega obrazca dolžnega pisma sme ostati na dolgu, dočim se mora vplačati ena polovica najvišjega ponudka in nadaljnji znesek per 5000 K v smislu licitacijskih pogojev v tam določenih obrokih.
Vadij, ki se mora pred začetkom dražbe položiti v roke dražbenega komisarja, znaša 6300 K in je položiti v gotovini ali moratorija prostih vložnih knjižicah kake koroške hranilnice.
C. kr. okrajno sodišče Celovec,
oddelek L, dne 18. februarja 1915.
C. kr. notar kot sodni komisar.
G. Z. A. I. 739/14.
Prostovolina sodnijska dražba posestva.
Od c. kr. okrajnega sodišča v Celovcu odd. I. je bila na prošnjo dedičev po dne 21. avgusta 1914 umrlem Antonu Janežiču dovoljena prostovoljna sodnijska dražba na njegovo ime vpisanega posestva h. št. 4 v Pernhartovi ulici v Celovcu, vi. št. 38 zem. knj., Celovec IV. okraj, s sklepom od 9. februarja 1915, vi. št. E. Z. A. I. 739/14/45 in je bila njena izvedba poverjena c. kr. notarju dr. Francu baronu pl. Martinezu v Celovcu kot sodnemu komisarju.
Pritiklin ni nobenih.
Dražba se vrši v soboto, dne 6. marca 1915, ob 10. uri dopoldne v notariatski pisarni zgoraj imenovanega sod. komisarja Celovec, Wienergasse št. 10, II. nadstropje.
Izklicna cena, odgovarjajoča cenilni vrednosti, znaša 66.110 K 85 v, reci šestinšest-desettisoč enstodeset kron 85 vinarjev; ponudbe pod tem zneskom se ne sprejemajo, ker se to posestvo odda le za ali pa nad cenilno vrednostjo.
Na posestvo zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice pridržane brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeni pogoji kakor tudi cenilni zapisnik se lahko upogledajo pri imenovanem c. kr. sod. komisarju dr. Francu baronu pl. Martinezu in se pripominja, da sme polovica naj višjega ponudka odštevši znesek 5000 K v smislu dražbenih pogojev in tem priloženega obrazca zadolžnice ostati na dolgu, dočim je vplačati ena polovica naj višjega ponudka in nadaljnji znesek per 5000 K v smislu licitacijskih pogojev v njih določenih obrokih.
Vadij, ki se mora pred začetkom dražbe položiti v roke dražbenega komisarja, znaša 6.600 K in se mora položiti v gotovini ali v moratorija prostih vložnih knjižicah kake koroške hranilnice.
C. kr. okrajno sodišče Celovec,
odd. L, dne 18. februarja 1915.
C. kr. notar kot sodni komisar.
opremljena z najnovejšimi stroji z električnim nagonom
se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela od preproste do najfinejše izpeljave.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
— uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in —---
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J, Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.