Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica Pekarna mm Vaša pekarna Pekarna Hram, Trdnjava 1,Kočevje, telefon.: 855-558 Maja Glavač Alenka Klun ♦ ODLIČNI OSMOŠOLCI ♦ 90 LET RIBNIŠKEGA ČEBELARSTVA ♦ PLANINCI V PLEZALNI STENI ♦ Z ROKO V ROKI ALI Z ROK V USTA ♦ S POTI PO JUŽNI AFRIKI ■ 3. del ♦ IGRE PRIJATELJSTVA V ANGLIJI © GET d.o.o. Vernek 3 61 281 Kresnice tel.-fax 877-522 UGODNA PRODAJA REZERVOARJEV ZA KURILNO OLJE 1.000 1 23.000 SIT • standardne dimenzije: 680X1650X1000 do 3000 1.500 I 29.400 SIT • rezervoarji posebnih dimenzij po naročilu so za enako litražo dražji za 20% 2.000 I 34.650 SIT • atestirane z garancijo 2.500 I 39.800 SIT • prevzem na RIKO-tu ali dobava na dom 3.000 I 47.250 SIT • možnost plačila v več obrokih KOVINOTEHNA 0 TRGOVinn KOYIHAR Reška c. 23, Kočevje, tel. 853-621, fax 851-613, 7.00-12.00, 16-18 Opekarska 41 a, Ribnica, tel. 861-064 8.00-18.00 sob. 8.00-12.00. VRTNA KOSILNICA 26.000,00 TV SPREJEMNIK VOYAGER 51 cm 52.400,00 55 cm 61.900,00 ART LINE 63 cm 97.800,00 ART LINE 71 cm 100.990,00 Bela tehnika na 6 čekov brez obresti, ostalo blago nad 6.000 SIT na 2 čeka, nad 9.000 SIT na 3 čeke brez obresti, za gotovinski popust nad 12.000 SIT 6% popust, kredit! UVODNIK Za nami je konec šolskega leta, ki je bil za marsikoga strahotno naporen in neljub. Tudi kresna noč na sam predvečer slovenskega državnega praznika je kljub velikim obetom minila večinoma brez kresov, saj nam jo je pošteno zagodlo vreme. Vremenoslovci pravijo,da imamo najbolj hladne dni -glede na junij - tega stoletja in da se tako vreme spodobi konec marca ali konec oktobra. Torej nimamo kakšnih pretiranih razlogov za veselo in optimistično razpoloženje, saj je znano, da tudi vreme vpliva na nas... Preberite si misli briljantnega J. Zlobca, zagotovo se boste vsaj nasmehnili: "Lahko je pač fičfiričem, še lažje vojnim dobičkarjem pa političnim kameleonom, najlažje pa polinteligentom s polizanimi lasmi in tenkimi brčicami, ki se nasmihajo mladim dekletom, jim obljubljajo poroko in jim hkrati ves čas segajo pod plisirano krilo in stegujejo svoje kosmate prste za bombažaste spodnje hlačke. In če se takšni in podobni polinteligenti vrh vsega še bahajo s svojo poslansko imuniteto, potem je jasno samo eno: dol z gnilo meščansko demokracijo, sicer nas bo vse skupaj pobralo. Ali - kakor je bil že eksplicitno izjavil legendarni predsednik slovenske vlade Lojze Peterle - naj razume, kdor razumeti more." In potem bo tudi za nas posijalo sonce... UREDNICA VSEBINA POLITIKA...........................4 Občinski sveti delujejo skoraj pol leta, premleli so že vsak po dobrih sto točk dnevnega reda, večinoma razporedili velike denarje in se vsaj nekateri tudi opravljenemu delu dostojno opremili. Se vedno pa se ne morejo prav odločiti, kako iz sejnih dvoran razširiti svoj dober glas med občane. V informacijskem veku si nekateri javnost dela še vedno predstavljajo v stilu karantanskega zasedanja pod lipo, uradnega trobilaštva ali zastonjkarskega glasilaštva... GOSPODARSTVO.......................5 Medtem, ko smo zadnjič ugotovili, da velika podjetja ne zmorejo spraviti v tek svojega kapitala v stavbah, strojih in drugi opremi, v tej številki ugotavljamo, da imajo mali podjetniki majhne možnosti za trženje svojih idej. Da bi dobra ideja postala materialna sila, mora namreč skozi (pre)gosto in (pre)drago birokratsko sito... NOVE NOVIČKE....................10-11 V začetku poletja kar mrgoli raznih prireditev, ki so povezane z usodnimi odločitvami ali pa so namenjene zgolj razvedrilu in zabavi. Za vse pa je enako usoden ta poznospomladanski dež, ki najavlja bolj jesen kot poletje... DRUŠTVA........................10-11 Letos slavijo visoke obletnice svojega delovanja ribniški čebelarji ter turistični društvi Grmada in Ribnica. Kočevski kinologi so pripravili pasji živžav, ribniški planinci so se zagrizli v plezalno steno, kočevska športna društva pa so cvet svojih članov poslala na zabavne igre v hladno in vetrovno Anglijo... VAŠ INTERVJU...................12-13 Zaključek šolskega leta in sprejem spričeval je za večino učencev velik dogodek, še večji pa je, če se z njim ne zaključi le določeno šolsko leto temveč celotno obdobje, hkrati pa se v mnogočem odpre tudi povsem novo življenje. Na tej prelomnici smo povabili k pogovoru o svojih občutjih odličnjakinji Alenko in Majo. Izdajatelj NOVE NOVICE s.p., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Stavek in fotografija: NOVE NOVICE Tisk: ADL d.o.o.. Po dločbi Ministrstva za informiranje sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1.600 SIT. Naslov uredništva: Gorenjska c. 7, Ribnica. Poslovni čas od 9.00 do 12.00. Tel. /fax 860-710 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun: 50100-620-128 05 1114115-41068 \ o f\, . POLITIKA št. 101 I Občinski svet Kočevje MATEMATIČNO TELOVADBO BO POKRIL REBALANS Kočevski svetniki so na svoji 7. seji 16. junija sprejeli občinski proračun z nekaj amandmaji, ki pa niso bistveno spremenili prvotnega osnutka, o katerem smo že pisali. Osrednja tema je bilo ponovno financiranje informiranja, ki ga odbor za finance ni predvidel v posebni postavki, svetniki pa so nato v precej neresnem tonu sprejeli amandma svetnika Toneta Rakoviča, da se informiranje uvrsti v posebno proračunsko postavko. Svetnik Jože Hobič ni uspel uveljaviti amandmaja, po katerem bi v letošnjem proračunu zagotovili asfaltiranje nekaj sto metrov ceste med Brezovico in Nemško Loko, svetniki pa so v nadaljevanju pohvalili pripravo prostorsko ureditvenega načrta za Kočevsko polje, potrdili lokacijo za športno dvorano pri dijaškem domu in določili objekte javne infrastukture na področju kulture. Burna razprava o denarju za informiranje je bila posledica ugotovitve, da je radio Univox s predvajanjem občini namenjenega programa odplčal že vseh 40.000 DEM brezobrestnega kredita, ki naj bi ga po pogodbi s prejšnjo občinsko strukturo vračal 4 leta. Radio je za letošnje leto predvidel enak strošek z enakim načinom odplačevanja pridobljenih občinskih sredstev, vendar se je župan zavzel za to, da se znesek omeji in se ponovno določi s posebnim aneksom, informiranja pa zato ne bi dajali v posebno postavko. Kljub podobnemu stališču odbora za finance je bil po krajšem posvetu izglasovan omenjeni amandma svetnika Rakoviča, po katerem bi 4 miljone tolarjev za financiranje raznih oblik informiranja, ne da bi pri tem preciziral, kje denar vzeti. Župan je ponudil ekvivalentno zmanjšanje prispevkov iz bruto plač zaposlenih na občini (manjko naj bi izravnal rebalans), neodvisni svetnik Janez Pezdirc pa je takšno sprejemanaje proračuna označil za neresno. Črno na belem pa je bilo pri sprejemanju proračuna odločeno, da koprivniški cesti in krajevnim skupnostim na predlog poslanca ljudske stranke Jožeta Hobiča ne bodo odvzeli skupaj 6 miljonov SIT, potrebnih za asfaltiranje ceste do Nemške Loke. Svetnik se je čudil takšni aroganci svojih kolegov, ki zavrnejo argumentiran amandma, sprejemajo pa na hitro pripravljenega brez pravih utemeljitev. Svetniki so "vzeli na znanje" predlog svetnice SNS Irene Trobentar- Szarvaš, da se tako na področju kulturne prireditvene dejavnosti kot informiranja izvajalce išče z natečaji in na podlagi javnih razpisov, da se denarja ne bo trošilo po avtomatizmih ne glede na kvaliteto storitev. Med pobudami svetnikov so se znašla vprašanja o varnosti nove ceste v Mestni Log in o zadostni širini pločnika v Dolgi vasi, o aktivnostih pred turistično sezono ob Kolpi, o nerazdelitvi stanovanj na TZO 20, o selitvi glasbene šole ter o tem, ali bi se svetniki na naslednji seji morda ne sestali na bolj poletni lokaciji. S.H. Občinski svet Ribnica VSAK S SVOJIM SEZNAMOM ZELJA Ribniški svetniki so se 20. junija sestali na izredni seji, da bi skupaj razpravljali o osnutku proračuna, ki ga je pripravil občinski odbor za finance. Priprava osnutka je bila zanj očitno (pre)trdo delo, zato so v izredno presojo celotnega sveta dali kar dve varianti. Prva je bila prečiščena in bolj usklajena s predvidenimi prihodki, druga pa je bolj seznam želja posameznih porabnikov. Proračunskih sredstev naj bi se letos zbralo za dobrih 410 miljonov tolarjev, po prvi varianti bi se letošnje proračunsko leto končalo s 36 miljoni, po drugi varaianti pa kar z 80 miljoni tolarjev primanjkljaja. Na postavke v osnutku je imela največ pripomb skupina svetnikov SKD. Glede na to, da naj bi po še nesprejetem statutu obdržale status pravne osebe vse dosedanje KS razen ribniške, so predlagali kar petkratno povišanje tovrstne postavke, povečana sredstva pa naj bi zagotavljala večjo samostojnost krajevnih skupnosti nasproti občini. Iz vrst SKD je prišel tudi predog, da bi se sredstva za razvoj drobnega gospodarstva, kjer naj bi se letos obračalo okrog 20 miljonov tolarjev, zmanjšala za 2,5 miljona na račun povečanja sredstev za subvencioniranje odkupa zemljišč. Predlagali so tudi posebno postavko v 4 proračunu v znesku 2,5 miljona tolarjev za novo (uradno) občinsko glasilo, ki bi brezplačno obveščalo vsa gospodinjstva v občini nekajkrat letno o delu občinskega sveta in občinskih organov. Svetniki SKD so s podporo tudi nekaterih drugih poslancev predlagali po športnih klubih razvidno razdelitev denarja, namenjenega Športni zvezi, da bi dobili enako transparentnost kot je na področju kulturnih društev. Svetniki so večino omenjenih predlogov prepustili v obravnavo finančnemu odboru s sugestijo, da bi se povečanje posameznih postvak skušalo upoštevati pri rebalansu proračauna, Umestnost pobude o ustanovitvi občinskega glasila naj bi obrvnaval odbor za družbene dejavnosti, ki naj bi proučil še možnost aktualnejšega obveščanja javnosti preko obstoječih medijev na območju občine. Poslanci združene liste in liste gospodrstva so vzeli v bran avtonomno distribucijo sredstev med porabniki v Športni zvezi. Svetniki -športni funkcionarji so tudi menili, da je občinski prispevek za vzdrževanje vrhunskega športa očitno premajhen, svetnica iz liste družbneih dejavnosi pa je opozorila na nemogoče razmere pri izvajanju šolske športne vzogje zaradi nedorečenega vzdrževanja in nasploh pomanjkanja športnih objektov. Izredna seja je razkrila, katera področja so za posamezne skupine svetnikov vitalnega pomena, zato je kljub načelnim dogovorom na izredni seji pričakovati, da v odboru na finance in kasneje pri obravnavi predloga proračuna ne bo mogoče zlahka doseči kompromisnih rešitev in da se bo bo pri sprejemanju proračuna kot celote skoraj gotovo izoblikovala večinska koalicija. Skladi in podjetniška mreža Z ROKO V ROKI ALI IZ ROK V USTA 6. aprila 1995 je bilo v dvorani centra Ideal v Ribnici srečanje obrtnikov, podjetnikov, županov, predsednikov občinskih svetov, predstavnikov bank, zavarovalnic in drugih gospodarstvenikov. Pod naslovom ’Z roko v roki - v slogi je moč’ je srečanje organizirala Obrtna zbornica. Ribnica. Na podobno temo je bil 19. junija v organizaciji radia Univox na kočevskem Marofu organiziran posvet, na katerem so člani podjetniške mreže seznanili sekretarko ministrstva za drobno gospodarstvo Stašo B. Plahutnikovo z lokalno (ne)razvitostjo mreže in drugimi problemi drobnega gospodarstva, ki je na našem koncu deležno zelo skromne državne podpore. DRŽAVNI SKLADI Gosta aprilskega srečanja sta bila direktorica Sklada za razvoj malega gospodarstva gospa Cvetka TINAUER in predstavnik Sklada za tehnološki razvoj gospod Stane STALOWSKY. Predstavila sta vse oblike in načine finančnih pomoči, ki jih nudita oba sklada, poslušala poročila o stanju gospodarstva v ribniški in okoliških občinah ter odgovorila na vprašanja, pobude in predloge za uspešen razvoj gospodarske dejavnosti. Sklad za razvoj malega gospodarstva je bil ustanovljen že leta 1991, vendar njegovega delovanja gospodarstvo na našem oncu skorajda ni čutilo. Edini vir za financiranje sklada je bil doslej proračun, iz kar 12-ih občin pa ni bilo nobene vloge za subvencioniranje posojil. Deloma tudi zato, ker so občine same dajale denar bankam za subvencioniranje posojil, nova politika sklada pa je, da bi občine sofinancirale sklad, ta pa bi v teh občinah preko bank zaradi povečanja sredstev dosegel ugodnejše kreditiranje malega gospodarstva. Predstavniki sklada so se na enodnevnem obisku seznanili s stanjem na področju gospodarstva v Ribnici in se s predstavniki občine in OZR dogovorili, da bodo v eno tukajšnjih bank z najugodnejšo ponudbo naložili 10 miljonov tolarjev, s katerimi bi znižali obresteno mero za tukajšnje kreditojemalce. Sklad bo s sprejemom republiškega proračuna in pritokom sredstev iz naslova lastninjenja objavil tudi razpise za dolgoročne kredite, za dajanje jamstev dolgoročnim kreditom ter financiranje elaboratov. Tehnološko razvojni sklad naj bi deloval kot spodbujevalec rasti tehnološko zahtevnejših gopodarskih družb s posojanjem, garancijami in kapitalskimi naložbami. Sklad prevzema začasni rizik podjetnika in se v začetku lahko pojavlja tudi kot solastnik, ki pa po uspešnem plasiranju proizvoda nima namena ostati s trajnim lastninskim deležem v podjetju tudi pri delitvi dobička. SVETOVALNA MREŽA Dobra dva meseca kasneje predstavniki ribniškega in kočevskega drobnega gospodarstva, upravnih enot, zavodov za zaposlovanje, podjetniških centrov in podjetij vključenih v svetovalno mrežo, sekretarki za drobno gospodarstvo Plahutnikovi niso (še) mogli poročati o kakšnem vidnejšem zbliževanju države in drobnega gospodarstva. G. Matija Cetinski je kot eden redkih članov podjetniške svetovalne mreže, ki naj bi služila začetnikom v podjetništvu pri premagovanju številnih administrativnih in finančnih zadreg, ugotavljal, da v Kočevju svetovanje in povezovanje podjetnikov domžalskega tipa ni zaživelo. Kočevje skoraj ni dalo projektov, ki bi resno konkurirala za sredstva državnih skladov (od 20 poslanih programov na natečaje so bili odobreni le štiije). Marta Briški iz kočevske upravne enote je podvomila v uresničljivost namere ministrstva, da podjetniško-svetovalno mrežo širi preko upravnih enot, saj te nimajo na razpolago niti kadrov niti sredstev občinskega proračuna, da bi lahko bile v uspešno oporo podjetnikom. Predstavnik podjetniškega centra Najk je opozoril na profitno bistvo podjetniške svetovalne dejavnosti na lokalnem nivoju, država pa bi podjetjem, ki zadovoljujejo strokovne kriterije, lako podelila koncesijo in subvencionirala del njihovih storitev. Največ so od sodelovanja v podjetniški mreži očitno pridobile tukajšnje enote zavovodov za zaposlovanje, saj številni brezposleni uspešno konkurirajo za sredstva za samozaposlitev in druge oblike državnih pomoči, saj so preko zavodov prišli do uspešnih svetovalcev z določeno referenco. Prisotni niso bili navdušeni nad sekretrkinimi idejami o regijskih svetovalcih za izdelavo podjetniških načrtov in drugih projektov za uspešno konkuriranje na državna ali bančna sredstva. Sekretarka je slišala tudi precej pikrih na račun subevncioniranja obresti bančnih kreditov z depoziti občinskih ali državnih skladov, saj takšni krediti niso skoraj nič cenejši kot veljajo na bančnem trgu. Podjetnik Rus iz Ribnice je priložnost izkoristil še za javen protest proti nelojalni konkurenci v obliki bonov, ki vsaj v Ribnici tisoč ali več delavcev usmerja v trgovine enega podjetja brez možnosti svobodne izbire konkurenčnega blaga. Po njegovem mnenju se red na tem področju ne naredi, ker so boni predvsem socialna kategorija, podjetniško gledano pa se zaradi njih podirajo tudi sicer perspektivni podjetniški načrti. GAZELE IN DOLGOPROGAŠI Svetovanje pri izdelavi podjetniških načrtov, njihova izdelava in druge oblike svetovanja podjetnikom in obrtnikom je vsaj na našem koncu precej v povojih in bi na splošno težko govorili o trženju tovrstnih storitev. Do nedavna je bila to domena posebnih občinskih služb, ki so vsaj formalno to delo opravljale brezplačno, nanje pa so letele kritike, da favorizirajo samo določene projekte in da ne morejo vsi enakopravno "priti zraven". Projekti so bili v želji, da se pridobi čim več finančnih sredstev od občine ali države tudi predimenzionirani, zato so razne kriterije pri zaposlovanju novih delavcev uspeli uresničiti le redki. Po ukinitvi teh služb z novo lokalno zakonodajo niso uspele zaživeti pobude o ustanoviti agencij, ki bi delovale na profitno-proračunski osnovi, vse to pa je zaviralo tudi razvoj podjetniške mreže, katere člani imajo tako znanje kot pooblastila od države, da se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. Obisk državne sekretarke v tem pogledu ni pomenil nič novega. Občinske uprave se tega dela otepajo, podjetniški centri ne vidijo pravega profitnega motiva, člani podjetniške mreže se počutijo zapostavljene od države, ki jih je postavila na noge in to delo opravljajo volontersko... Obrtniki in podjetniki pa so zato prepuščeni samemu sebi ali pa iščejo pomoči pri tistih, ki imajo dobre reference in jih zato tudi preplačajo glede na velik rizik, ali bo šel njihov projekt "skozi" pri državnih skladih ali bančnih institucijah. Izbrani elita pa do poceni denarja še vedno pride že z dobrimi zvezami , le da imajo take bližnjice tudi svoje pasti. Po njih podjetja kot gazele stečejo stečejo hitro in skačejo visoko, a se hitro utrudijo. Nekaj smo jih tudi na našem koncu že videli omagati... S.H. OBVESTILA št. 101 Kočevski Rog SLOVESNA MAŠA OB OBLETNICI POBOJA V nedeljo 25. junija je ob 11. uri v Kočevskem Rogu pri jami Pod Krenom napovedana slavnostna maša ob 50- letnici tamkajšnjih pobojev. Mašo naj bi vodili trije nadškofi, somaševala pa naj bi tudi večina slovenskih škofov, ki tega dne ne bodo zasedeni z birmami. Organizatorji pričakujejo okrog 20.000 ljudi, med njimi tudi posameznike, ki se bodo slovesnosti udeležili prvič po več desetletnem pregnastvu. Slovesnost bo potekala na prostem, saj se načrtovane kapelice še ni začelo niti graditi. kolesarjanju, TO in mladinci in rekreativci na sprint triatlonu (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka), člani in članice pa na kratkem olimpik triatlonu (1.500 m plavanje, 40 km kolesarjenje in 10 km teka). Tekaške proge bodo speljane proti Cvižlerjie, kolesrske pa proti Brezovici. Triatlonci so kočevske terene testirali že lani, letošnja prireditev pa je tudi nekakšna generalka za morebitni pravi triatlon za evropski pokal, ki naj bi ga slovenska triatlonska zveza v Kočevju organizirala v bližnji prihodnosti. Ribnica, Kočevje, Fara PRIREDITVE OB DNEVU DRŽAVNOSTI Osilnica PETRUVO V DEŽELI PETRA KLEPCA 1. julija se bo z mašo ob 10 uri in slavnostno povorko ob 11.30 uri na osilniškem trgu začela turistična prireditev, ki so jo po domače poimenovali Petruvo v deželi Petra Klepca. V povorki bodo sodelovali kosci, furmani, jahalni konji in pravi Peter Klepec, popoldne pa se bo nadaljevalo v večer in noč z družabnimi igrami, športnimi prireditvami in zabavo za stare in mlade. Jezero DAN TRIATLONA 1. julija bo Triatlonski klub Ljubljana v sodelovanju s kočevskim ZTKO-ŠZ na lokaciji rudniškega Jezera in okolici letos že drugič priredil tekmovanje triatloncev vseh starostnih skupin in težavnostnih stopenj. Otroci se bodo pomerili na 250 m dolgi plavalni progi in 8 km dolgem Ribniški godbeniki, ki so lani na lastno pobudo reševali čast državnemu prazniku, so svoj nastop najavili tudi letos 23. junija zvečer, vendar jim je predvideni nastop na parkirišču pred Obrtno zbornico preprečil dež. Uradna občinska prireditev pa se je istega večera odvijala pod streho v prenovljeni dvorani komercialnega centra, kjer imela svoj glasbeni nastop pevka Melita Osojnik, plesni pa Jasna Knez. Ribniška kulturna srenja je v goste povabila tudi pesnico Nežo Maurer, slavnostni nagovor pa je pripadel županu Jožetu Tanku. Kočevska občina je skupaj z zvezo kulturnih organizacij ob Dnevu državnosti v soboto 24. maja ob 19. uri predvidela na mestni ploščadi nastop mažoret, delavske godbe, moškega pevskega zbora in na takih in podobnih prireditvah že kar obveznih Prifarskih muzikantov. Prisotne naj bi nagovorila minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak in predsednik občinskega sveta Kočevje Alojz Košir. Prifarski Muzikanti naj bi dobro uro kasneje razveseljevali tudi sokrajane na “Bazi” pri Fari, v tej slavnostni, a mrzli poletnih noči pa naj bi Kostelce grel tudi kres. zippq colo mn* VTMEVEE? «MAG-LITE» ŠOTORI IGLU SPALNE VREČE OPREMA ZA KAMPIRANJE VELIKA IZBIRA RIBIŠKE OPREME TRGOVINA Z CELOVITO PONUDBO LOVSKE IN RIBIŠKE OPREME g Vrhunska hrana za pse in mačke OMEGA US ARMY oprema Prodaja dnevnih ribiških kart: Kolpa, Rinža, jezero v Koč. Reki Socialno delo NEGA STAREJŠIH OBČANOV Od 1.6.1995 pokriva ribniška občina z nego starejših in bolnih na domu deset gospodinjstev. Osnovni namen nege je olajšati življenje starejšim občanom ribniške občine in prisluhniti njihovim vsakodnevnim tegobam. Dela s tako in drugačno nego imajo ženske, ki se z njo ukvarjajo, več kot dovolj. Svojim varovancem prinašajo kurjavo, zdravila za terapijo, jih spremljajo k zdravniku, na pokopališča, k frizerju, jih vozijo na preglede, opravljajo manjša čiščenja in drobna gospodinjska dela, po dogovoru prinašajo kosila in nakupujejo zanje... Zaradi vse večje aktualnosti tovrstne pomoči so pripravljeni nego razširiti tudi širše, predvsem na tiste, ki sami več ne zmorejo določenih opravil. Osnovni namen te nege je čim dlje ohraniti življenje doma in vsaj oddaljiti, če že ne preprečiti, včasih neizbežen odhod v dom starejših občanov. Vsi, ki jih tovrstna usluga kakorkoli zanima, naj se za podrobnejše informacije obrnejo na ribniški Center za socialno delo (tel. 86 10 03 ali 86 10 28 - ga. Majda Vrh). Raziskovalni tabor in forma viva v Kostelu IDEJE BREZ MEJE Ljubljanski izobraževalni in svetovalni center je letos organiziral pod pokroviteljstvom občine Kočevje in enoto republiškega zavoda za zaposlovanje 3. raziskovalni tabor Ideje brez meje v Kostelu. Kostel gosti tudi 3. formo vivo, tako da se med 17. in 27. 6. v tamkajšnjem taboru nahaja kar 35 otrok, ki se seznanjajo s pojmom naravne in kulturne dediščine in spomeniškega varstva, opravljajo sociološko-etnološke raziskave, se ukvarjajo z geografijo in krajinarstvom, zgodovino in arheologijo, nekateri pa tudi z novinarskim delom. Večina med njimi je osnovnošolcev, nekaj je srednješolcev, vsi pa so med najbolj nadarjenimi v okoljih, iz katerih prihajajo. Posebno ustvarjalni so likovniki pod vodstvom akademskega kiparja Jakova Brdarja, ki ustvarjajo v betonu, svoje skulpture pa bodo razstavili na pobočju nad cerkvijo. Z otroci dela 10 mentorjev, na taboru pa se je pojavila tudi ideja, da bi Kostel postal območje otroške ustvarjalnosti. Vas-Fara GLADOVNA STAVKA JAKOMINOVEGA MARKA Vas • Fara je v zadnjem času postala medijsko zelo zanimiva. Nehote je za njeno promocijo poskrbel Marko Jakomin, saj se je prav zavoljo njega omenjala po vseh večjih slovenskih medijih, celo na osrednji radijski in televizijski mreži. Kaj se pravzaprav dogaja v Fari? V stavbi KS Vas - Fara že od 12. maja gladovno stavka Marko Jakomin, sicer doma iz Brezovice. K temu dejanju ga je pripeljalo nestrinjanje z razsodbo koprskega sodišča. To ga je decembra 1993 na podlagi pričanja treh kriminalistov obsodilo na tri leta zapora zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Marko Jakomin je vseskozi trdil, da ni kriv, po njegovem mnenju pa je bil prikrajšan za možnost obrambe oz. nasprotnega dokazovanja. Že v priporu se je zato odločil za gladovno stavko z enim samim namenom - z zahtevo po obnovitvi sodnega procesa. Po 35 dneh gladovne stavke mu je sodišče za pol leta znižalo kazen, s čemer pa Marko ni bil zadovoljen. Tako takrat kot tudi zdaj ni namreč nikoli zaprosil za pomilostitev ali oprostitev kazni. Gre mu predvsem in le zato, da bi imel lahko vsak posameznik (navaden državljan) pravico do revizije oz. rekonstrukcije sodnega postopka, če meni, da so ga obsodili po krivem. Marko je v pogovoru z nami zatrdil, da mu ne gre le zase, temveč tudi za vse tiste, ki so bili že obsojeni in bodo še, pa se niso ali pa se ne bodo mogli pritožiti na odločitev sodišča - torej sedijo ali pa bodo sedeli v zaporu po nedolžnem. Pravi, da bo, če bo dosegel obnovo sodnega procesa, šel rade volje tudi sedet, samo bolj prepričljivo naj mu dokažejo, da je kriv (kar pa jim verjetno ne bo uspelo, saj Marko vztrajno trdi, da ni kriv.) Močno shujšan in obnemogel je Marko Jakomin tik pred zaključkom redakcije Novic 44. dan gladovne stavke le premaknil okoreli sodni aparat, da je ustregel njegovi prošnji po reviziji postopka. D.D.H. ČRNA KRONIKA MLADOLETNI TATIČI 5. junija je Marica S. iz Kočevja ugotovila, da ji je v zadnjih dneh iz stanovanja izginilo 2.750 DEM in okrog 40.000 SIT. Policisti so mladoletne storilce odkrili in jim zasegli razno tehnično blago, ki so ga uspeli nakupiti z ukradenim denarjem. IZGUBIL PSA Jože P. iz Grosuplja je 5. junija zvečer sporočil na kočevsko policijo, da se mu je izgubil pes med izletom v Rogu. Na radijsko sporočilo so se odzvali iz Gorenja, kjer so psa videli in kjer ga je lastnik tudi našel. ZAPRL POT KOLESARJU 7. junija so policisti na kraju nesreče v Žlebiču ugotovili, da je Jože Z. pri zavijanju na levo iz magistralne ceste na regionalno proti Sodražici najprej spustil mimo kombi, ki je pripeljal iz nasprotne smeri, takoj zatem pa zaprl pot kolesarju Miranu S. Kolesar je trčil v bok vozila in padel čezenj na cestišče, lažje telesne poškodbe pa so mu oskrbeli na ljubljanskem KC. Voznik bo povabljen k sodniku za prekrške. SEZONA TATVIN KOLES 1. junija je podal ovadbo o tatvini kolesa Matjaž M. Neznanec je žensko gorsko kolo odpeljal popoldne prejšnjega dne ali ponoči, za njim pa še poizvedujejo. 10. junija je prijavil tatvino črnega gorskega kolesa Jože št. 101 I L. iz Sodražice. Neznanec ga je iz kolesarnice bloka izmaknil dan ali dva pred prijavo. 11. junija so iz Bistrice na policijsko postajo prenesli žensko gorsko kolo roza barve. Bilo je namreč zaklenjeno in še vedno čaka na svojega lastnika. 14. junija je malo pozno prišel prijavit krajo kolesa Pavle K. iz Sodražice. Kolo je namreč pogrešal že 14 dni, kljub temu pa policisti opravljajo poizvedbe. VOZILO ZGORELO, VOZNIK OPEČEN 11. junija je v zgodnjih jutranjih urah D.M. iz Slovenske vasi ustavil avto pred gostilno Maroko v stari Cerkvi in hotel ponovno zagnati motor, čeprav je bil še v teku. Z vžiganjem je nadaljeval toliko časa , da se je avto dejansko vžgal. Voznika je, že opečenega po rokah in obrazu, iz vozila rešil Silvo Kravs, vozilu pa niso mogli več pomagati niti gasilci. ŽRTEV STA ZVEZALA IN SE SKRILA Kočevski policisti so 13. junija intervenirali na obvestilo, da se iz hiše Feliksa Š. iz Željn slišijo čudni glasovi. Lastnika so našli zvezanega na postelji, preko ust pa je imel zavezano krpo. Ko so ga odvezali, so v notranjosti hiše našli skrita Roma Vojka Ž. iz Željn in Dejana H. iz Ribnice, ki sta Feliksa Š. že oropala za 25 tisočakov. Do naslednjega dne so ju zadržali v Kočevju, naslednji dan pa izročili preiskovalnemu sodniku v Ljubljani, ki je komaj polnoletnega Vojka zadržal v priporu, maldolet-nega Dejana pa izpustil. AVTOH1ŽA GRIlK d.o.o. PRODAJA VOZIL, REZERVNIH DELOV IN SERVIS KOČEVJE LJUBLJANSKA C. 67 TEL.: 061/851-447, 855-387 DEL. ČAS: od pon. do pot. od 8.00 do 17.00 ■ sobota od 9.00 do 12.00 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA OPEL NOVA VOZILA OPEL OPEL CORSA OPIL ASTRA OPEL VECTRA OPEL OMEGA OPEL TIGRA OPEL C ALI B RA OPEL FRONTERA od T 7.900 DEM od 23.800 DEM od 29.999 DEM od 48.937 DEM od 30.572 DEM od 53.853 DEM od 47.016 DEM NOVA VOZILA SUZUKI SUZUKI SWIFT T .3 GL HB 16.990 DEM SUZUKI SWIFT T.3 GL UM. 18.990 DEM SUZUKI BALENO 1.3 GL HB 21.990 DEM SUZUKI VITARA 2000 V6 46.990 DEM KRKDITI OD 12 DO 48 MESECIV DEVIZNA KLAVZULA +11% primer kredita: 10,000 DiM preplačilo v 48 mnecih 2 200DEM, OPEL e $ SUZUKI RABUENA VOZIIA OPEL OHL KADITI 1.7 D KAKAVAM l.*l *4 13.100 DIM ÖNL ASTRA 1.7 D KAKAVAM I.O* 1 «.SOO DIM I§£ffT” Sl OML VIC TKA 3.0 I.S1 10. SOO DIM ONL VICTKA 3.0 1.03 (AM, M»«) 33.VOO DIM TEL: 061/851-447,855-387 OSTALA RABLJENA VOZIIA Ii BMW 318 1.93 ““ HAT PUMTO 53 S 1.94 «•*»« »“• HAT PUMTO 73 • (nov) *4 19.300 OEM R-S CAMPUS 1.90 J-*®« »*JJ ALFA ROMIO 33 1.3 1.91 IL*«» »J« SUBARU UOACY 3.0 4WD 1.93 22*22!! 5K! SUBARU I10ACY l.U 4WD 1.93 (korov« 33.300 DEM DAIHATSU CHARADE 1.90/13 3.300 DIM LADA SAMARA 1500 LUX 1.94 11.000 DIM LADA SAMARA 1500 1.94 10.300 DIM IKODA FAVORIT 133 LX 1.93 _____MAPO DIM j s i jf ♦ i- ■ V'.A * j “ «• . .-Ti:'**'..”-. TRČILA KLJUB UMIKANJU 13. junij je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo usodno zaznamoval voznika Aleša O. in voznico Anito K. Aleš je med vožnjo iz Jurjeviče proti Ribnici zapeljal na levo in kljub umikanju voznice Anite na skrajni rob trčil v njeno vozilo. Na obeh vozilih je napravil za 550.000 SIT škode, moral pa bo še pred sodnika za prekrške. TROJNO TRČENJE PRED KOČEVJEM 14. junija je voznik tovornjaka Stanislav D. iz Novega mesta trčil v osebni avto Alojza P., ki je nameraval zaviti z magistralne ceste proti gostišču Novak. Vozilo je odbilo na nasprotni pas in zaprlo pot Tereziji B. iz Koblarjev, ki se je z golfom trčenju izognila tako, da je zapeljala v jarek. Oba voznika osebnih avtomobilov sta bila laže ranjena, škodo pa so ocenili na 400.000 SIT. POŠKODOVAL PRSTE Slavko G. je 14. junija v podjetju LIK na namizni krožni žagi vrezoval utore, pri tem pa ni imel prav nameščenega avtomatskega podjalnika. Žaga mu je zato poškodovala drugi, tretji in peti prst desne roke do drugega členka, poškodbo pa so oskrbeli na OKC v Ljubljani. HČERI ODŠLI V NEZNANO Branka V. iz Ribnice je 15. junija prijavila na policiji, da sta dan prej odšli od doma neznano kam Sandra Vesel in Aleša Kužnik. Sandra je vzela s sabo še 17 mesečno hčerko, policisti pa so takoj začeli s poizvedovanjem za pogrešanimi. PO NESREČI DVAKRAT POBEGNIL 15. junija se je neznan voznik v centru Kočevja zaletel v osebni avto Jožefa J. in odpeljal naprej v smeri proti Livoldu. Med Brezovico in Koprivnikom je kmalu nato prošlo do nove prometne nesreče, katere povzročitelj je znova pobegnil. Policisti so kmalu izsledili voznika Matjaža V. iz Poljanske doline in tudi vzrok njegove nevarne vožnje: volan je upravljal s pomočjo preveč zaužitega alkohola. VOZIL BREZ ZAVOR 15. junija je bil v večernih urah v ribniški zdravstveni dom prepeljan Mario J., ki so ga našli poškodovanega med Jurjeviče in Sajevcem. Policiti v razgovoru s poškodovanim niso mogli ugotoviti razloga za njegov padec s kolesom, na njem niti na kolesu pa ni bilo sledov morebitnega trčenja z drugim vozilom. Po vsej verjetnosti je padec povzročila pomanjkljiva opremljenost kolesa, saj je bilo brez zavor. VLOM V BRUNARICO 16. junija je bilo vlomljeno v brunarico v Dolgi vasi. Neznanci so ukradli televizor SAMSUNG 5051, dva zvočnika in telefonski aparat v skupni vrednosti 100.000 SIT. Za storilci še poizvedujejo. DAN ODPRTIH VRAT NA KOČEVSKI POLICIJSKI POSTAJI Policijska postaja Kočevje je 20. junija prvič v svoji zgodovini odprla vrata kočevski javnosti. Prostore, opremo in dejavnost so si organizirano ogledali številni šolarji in občani, ki se imajo sicer redkeje priložnost seznaniti z delom policistov, na novinarski konferenci pa so policisti podali pregled svojega letošnjega petmesečnega delovanja. Na območju, ki ga pokriva policijska postaja, se je letos zgodilo 79 prometnih nesreč, kar je sicer manj kot v istem obdobju lani, zato pa žal ne zastajajo po številu smrtnih in drugih hudih primerov. Med vzroki prevladujejo prevelika hitrost, neupoštevanje prednosti in alkohol. Policisti so uvedli 877 postopkov pred sodnikom za prekrške, na kraju samem pa izrekli še 922 mandatnih kazni. Na mestu so odvzeli zaradi vožnje pod vplivom alkohola 95 vozniških dovoljenj in zaradi podobnega prekrša izločili iz prometa 350 vozil, 22 pa zaradi tehničnih pomanjkljivosti vozil. Letos so zabeležili nekaj odstoten porast kazenskih dejanj predvsem na račun tatvin avtomobilov in koles, v porastu pa sta tudi mladoletniški vandalizem in izsiljevanje. Obiskovalci so si v prostorih policijskega poslopja lahko ogledali kriminalistično opremo, varnostne ključavnice in alarmne naprave, vse oblike in načine uživanja mamil, video predstavitve prometnih nesreč in policijske čine. Pred poslopjem so policisti razstavili vse orožje, opremo za osebno zaščito in opremo prometnikov, med številnimi vozili pa so predstavili tudi novost: specialno vozilo za reševanje v hudih prometnih nesrečah. Med mladimi obiskovalci je vladalo veliko zanimanje za razstavljena mamila, od indijske konoplje v cvetličnih lončkih do raznovrstnih pivnikov s sintetičnimi mamili. Učiteljice so opozarjale otroke na nevamsti uživanja in jih učile, da ne smejo podleči skušnjavi, da bi poskusili narkotike v predstavljeni obliki,. starši pa so si v vitrini zaščitene eksponate natančno ogledovali z namenom, da bi jih znali razločiti med številnimi drobnarijami, ji jih mladostniki prinesejo domov z ulice. Poučna je bila tudi razstavljena tehnika za zaščito proti vlomilcem, obiskovalci pa so se lahko oskrbeli tudi s številnimi brošurami in zloženkami za večjo vamsot in napotki za premagovanje duševnih stisk. Čebelersko društvo Ribnica 90 LET ORGANIZIRANEGA ČEBELARJENJA Ribniški čebelarji so se v soboto, 17. junija, zbrali na istem mestu kot njihovi stanovski kolegi pred 90 leti: v ribniški osnovni šoli. Predsednik društva Ivan Gradič je v slavnostnem nagovoru povzel prehojeno pot in podelil priznanja za trud in uspehe številnim članom, starosta ribniških čebelarjev Franc Gradišar pa je ribniškim šolarjem izročil lep čebelnjak, da bi nadaljevali žlahno tradicijo svojih prednikov. mnogi od njih so na slavnostni prireditvi prejeli zaslužena priznanja, ribniške čebelarje je pozdravil tudi predsednik ČZS Ivan Skok, ki je poleg pomembnosti čebelarskega dela O ustanovitvi prve podružnice čebelarjev v Ribnici priča Slovenski čebelar iz leta 1905, strokovno pa je k razvoju čebelarstav takrat največ prispeval sodraški nadučitelj Mihael Verbič. Podružnica je po krajših prejinitvah ponovno začela z delom leta 1930 pod vodstvom profesorja Staneta Miheliča, nekaj let zatem pa je v Ribnici, Sodražici, Velikih Laščah in Kočevju štela 72 članov. Po drugi svetovni vojni in dveh hudih zimah je vodstvo društva prevzel Franc Gradišar, leta 1955 pa je društvo začelo delovati kot kot čebelarski odsek zadružne zveze. Delo je zamrlo, zato so se čebelarji letal963 ponovno organizirali kot društvo pod vodstvom Franja Farazina. Od 1969 leta do 1982 je društvu ponovno predsedoval starosta ribniških čebelarjev France Gradišar, za njim pa do leta 1992 pokojni Mile Juvane. Svoj prapor sočebelarji razvili leta 1984, tedaj pa so sprejeleli tudi pobudo, da se organizirajo čebelarski krožki v osnovnih šolah. 1990 leta so postavili pod vodstvom upokojenega učitelja Alojza Žagarja zasilni čebelnjak za šolarje iz Loškega Potoka, od 1993 leta pa čebelarski krožek v Ribnici vodi Bogo Abrahamsberg. Mladi člani so se upešno udeležili raznih tekmovanj, na proslavi ob 90-letnici pa so učnecem izročili pravi čebelnjak, da bodo znanje o naravi lahko povezovali z delom pri čebeljih družinah. Danes Čebelarsko društvo Ribnica šteje preko 90 članov in opozoril na zapostavljenost čebelarjev s starni države: vzdržujejo preko 140.000 panjev, od države pa dobi čebelar le nekaj tolarjev subvencije na pan. Ribniški čebelarji so svojo dolgoletno tradicijo in podmladkom dokazali, da jih pri delu s čebelami ne vodi profit ampak zavest, da pomembno prispevajo k uravnoteženemu utripu narave in zdravju ljudi. S.H. Kinološko društvo Kočevje VESELO PASJEVANE Kinološko društvo Kočevje se je v soboto 17. junya predstavilo s svojo pasjo šolo, show skupino šolanih psov iz Avsrije, kvizom in zabavnim programom. V tednu pred prireditvijo so v likovnem salonu predstavili najboljša dela likovnega in literarnega natečaja za predšolske in šolske otroke, zmagovalce pa sta na Veselem pasjevanju razglasila Meta in Robert. ZAČETEK TURIZMA POD GRMADO Pred časom ste v našem časopisu lahko prebrali nekaj novic o turistih z Grmade. Takrat sem tudi obljubil, da bo v eni od naslednjih številk kaj več rečeno o naši vsakoletni prireditvi "SREČANJE TURISTOV - PRIJATELJEV GRMADE", ki bo letos posvečena 40-letnici obstoja Turističnega društva Grmada Velike Poljane in 35 - letnici otvoritve doma na Grmadi. G. Škulj Alojz mi je pred dnevi izročil mapo, na kateri je iniciator zamisli o ustanovitvi turističnega društva, pokojni g. Prezelj Vladimir, zapisal : "Priprave za 10-letnico Grmade". V mapi so ohranjeni zapisi, ki govorijo o prvih desetih letih Turističnega olepševalnega društva Grmada. Prijava ustanovitve tega društva je bila posredovana Občinskemu ljudskemu odboru v Velikih Laščah, kamor smo Poljanci nekdaj spadali. Iz prijave je razvidno, da bo društvo skrbelo za kulturen izgled naše vasi in pospeševalo turizem v našem kraju, delovalo pa v Ortneku, Velikih Poljanah in okolici. Iz poročilao ustanovnem občnem zboru, ki ga je zapisala ga. Grabljevec (Ložar) Nada, je razvidno, da se je le-tega udeležilo 22 vaščanov iz Ortneka in vel. Poljan, ki so ugotavljali, da bi se zbora udeležilo še več državljanov, pa niso imeli prave predstave o koristnosti in nujnosti tega društva. Na prvi seji devetčlanskega odbora je bil za predsednika izvoljen Cvar Miro, danes upokojenec iz Sodražice, za tajnika Prezelj Vladimir, za blagajnika pa Pelc Tilka. Za referenta za gradnje in krasitve je bil izvoljen Rigler France, za propagando in reporterstvo Škulj Alojz, za poročevalca Ivanc Tilka, za člane pa Drobnič Franc, Ivanc Slavko in Ambrožič Jože. Z nalogami prav zanimiva sestava, ki bi bila potrebna tudi danes. Zagnani turistični delavci so takoj pričeli z delom in že tisto zimo in naslednjega leta je bilo v Ortneku videti nekaj turistično propagandnih filmov in predavanj. Na svojih sejah so razmišljali o gradnji razglednega stolpa in doma na Grmadi. Sklep o izgradnji doma je bil soglasno sprejet in 21. 6. 1959 je odšla iz Ortneka prva skupina prostovoljcev na Grmado in začela pripravljati teren za postavitev doma. Iz prvega zapisa z zgoraj omenjenim datumom je razvidno, da je bil odhod prvih šestnajstih prostovoljcev iz Ortneka ob 6. uri zjutraj. V ekipi so bili poleg šestih pripadnikov JLA tudi Adamič Franc kot vodja gradbenega odbora; Prezelj Vladimir kot tajnik in njegov sin - danes specialist dr. Božidar; Andoljšek Ladislav, žal tudi že pokojni zobozdravnik in spl. zdravnik; Ambrožič Jože; Levstek Franc; Pirnat Štefan; Marinšek Ivan in Toni ter Bregar Anton. Akcije so bile dokaj pogoste in večkrat omenje v zapisu pomoč vojske, še posebno tudi člana gradbenega odbora kapetana Grubišič Milana. Iz zapisa z datumom 22. 8. 1959 je razvidno, da je bilo tega dne opravljeno veliko delo. Veliko zbranih ljudi je pomagalo postaviti ogrodje novi turistični postojanki /koči/. Ob likofu so ugotovili, da bo stavba kar veličastna in sklenili napeti vse sile, da bo le-ta čimprej dokončana. Smučarji so se veselili zime, saj je okolica Grmade bogata lepih smučarskih terenov. Spomladi so z deli nadaljevali in 22. julija 1960 je bil dom na Grmadi odprt. Avgusta leta 1986 mi je tov. Prezelj dal mapo z gradivom o Krajevnem odboru Velike Poljane, ki je deloval v sklopu občine Velike Lašče in pa malo sliko z napisom PRVI PLES NA GRMADI, ki naj tudi zaključi moj prvi prispevek. Šilc Franci PRIKAZ DELOVANJA Po pripovedovanju še živečih Ribničanov je Turistično olepševalno društvo Ribnica, ki je bilo ustanovljeno leta 1905 iz naju-glednješih občanov, skrbelo predvsem za urejenost in snažnost kraja. Tako se je tudi močno angažiralo pri urejanju potoka Bistrica, kjer se je prav sredi trga tedaj še napajala živina, kjer je bilo tudi zasilno kopališče za mladež in kamor so hodile ženske prat perilo, zato so v ta namen tudi uredili v Bistrici dva cementna perilnika. Pakiž pa je društvu dal kos zemlje, da so kopalci bili nemoteni in niso povzročali drugim škode. Tudi javno stranišče je bilo deloma na skrbi TOD. Močno pa so bili dejavni pri urejanju in olepšavi kraja, saj so spodbujali lastnike hiš, da so začeli vse bolj skrbeti za svoja dvorišča, hiše in zelene gredice ter krasili okna z rožami. Kmalu po drugi svetovni vojni TOD 'ponovno zaživi in nadaljuje s tradi- TURISTICNEGA DRUŠTVA RIBNICA cionalno društveno dejavnostjo. V samem začetku je pretežni del dejavnosti posvečen ureditvi in rekonstrukciji Ribnice, kajti naselje je bilo precej porušeno in od bomb poškodovano - zlasti cerkev in grad. Tako društvo sodeluje pri načrtovanju in obzidavi nove sruge Bistrice, kjer se uredi še kamnita ploščad in kasneje most. V sklopu tega projekta se pristopi pod vodstvom arhitekta Tavčarja še k obnovi grajskih prostorov in ruševin z ureditvijo temeljev nekdanjega notranjega objekta in se v ta namen usposobijo še prostori za etnografski muzej, poročno dvorano ter za letno gledališče. Ves ta projekt pa je vklopljen z arhitekturo Plečnikovih zvonikov, ki dominantno obvladujejo celotni prostor. TOD se koncem 60-ih preimenuje v Turistično društvo Ribnica. V teh letih se naroči pri Arboretumu Volčji potok hortikulturni načrt za zasaditev Grajskega parka, kateri postaja osrednji kul-turnospomeniški ambient Ribnice in kjer se pod strokovnim vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo in arhitekta Kopača prično postavljati spominska obeležja kulturnikom, ki so bili rojeni v Ribniški dolini ali da so tu delovali in živeli. Ta projekt, imenovan Park kulturnikov, je pritegnil k sodelovanju še slavista dr. A. Slodnjaka in hortikulturita ing. Ogorevca. Prve tri kipe Gallusa, dr. Prijatelja in S. Škrabca smo postavili v začetku 70-ih let, preostalih 15 pa leta 1982, ko smo praznovali 900 let Ribnice in je občina poskrbela za preostala finančna sredstva teh spominskih obeležij. To je naš, Turističnega društva Ribnica najvidnejši in tudi najobsežnejši projekt, v katerega smo vložili ne le ogromno lastnih sredstev, pač pa tudi veliko časa in napornega ter odgovornega dela. -nadaljevanje prihodnjič- / VAŠ INTERVJU št.101 Alenka Klun USPEŠNO ZAKUUČENO Kdo jih ni v zadnjem času opazil na naših ulicah? Njih, osmošolcev, ki so zbujali pozornost s svojo mladostno prešernostjo, razigranostjo in nasmejanimi obrazi? Njih, ki so v zadnjih dneh osnovnošolskega šolanja pridobili tudi nekaj napol odrasle zrelosti, navzven z nenavadno - pravo dekliško in fantovsko - obleko, navznoter pa so se - morda prvič - srečali Alenka Klun je bila učenka ribniške osnovne šole dr. F. Prešerna. Vseh osem let je bila odlična, zato je bila zapisana v ribniško zlato knjigo odličnjakov. Pa ne le zato. Vsa leta je na šoli segala po najvišjih priznanjih, najbolj vesela pa je bila seveda dveh zlatih priznanj - iz angleškega in nemškega jezika, uspeh, ki ji je prinesel prav posebno nagrado - en teden počitnic v Avstriji.Sicer pa je Alenka doma iz centra Ribnice in je imela praktično le nekaj korakov do šole. * Kako ti je uspelo doseči tako dobre rezultate, tako v šoli kot na raznih tekmovanjih? Alenka: Ne morem reči, da sem se ogromno učila. Mislim, da je bolj pomembno zanimanje in veselje do posameznih predmetov, pa tudi učitelj lahko veliko vpliva na priljubljenost svojega predmeta. * Kateri dogodek iz OŠ ti je ostal v najlepšem spominu? Alenka: Težko bi se odločila za samo enega. Všeč mi je bilo na vseh izletih, a ne samo zaradi izleta samega, ampak tudi zaradi različnih neumnosti, ki smo jih ušpičili s sošolci. * Pravijo, da sta bila zaključna izpita težja kot lanska. Alenka: Meni se nista zdela posebno težka. Pri obeh predmetih, slovenskemjeziku in matematiki, sem dosegla 39 točk. Z rezultatom sem zadovoljna. Menim, da se na koncu - v zadnjih tednih - tako in tako ni dalo nadomestiti tistega znanja, ki si ga je učenec sicer pridobival skozi vsa leta šolanja. Lahko si le utrdil ali osvežil znanje. * Kje boš nadaljevala svoje šolanje? Alenka: Vpisala sem se na bežigrajsko gimnazijo. Na informativnem dnevu mi je bilo tam najbolj všeč, čeprav sem sprva nihala med poljansko in bežigrajsko. Na Poljanah začnejo prej s šolo, pa še en dan v tednu imajo pouk popoldne... Pa sem se odločila za Bežigrad. Tudi zato, ker se imam tu možnost učiti tudi tretjega tujega jezika (francoščine). * Kateri poklic te posebej veseli? - Alenka: Na začetku svojega šolanja sem bila trdno prepričana, da bom zdravnica, zdaj pa še ne vem točno. Vse preveč stvari me veseli, da bi se zlahka odločila. Tudi glasbeno šolo sem obiskovala šest let in igram prečno flavto. Učenje jezikov mi je vseskozi dobro ležalo, a me kljub vsemu ne zanimajo toliko, da bi študirala jezike in se jim s tem popolnoma posvetila. Morda bom študirala novinarstvo ali pa morda pravo... Časa za takšno odločitev imam kar še nekaj... * Od bodoče šole te loči kar nekaj kilometrov. Jih boš vsakodnevno premagovala? - Alenka: Odločila sem se, da se bom vsakodnevno vozila domov, saj razdalja ni tako velika, da se tega ne bi dalo. Velika večina Ribničanov se vozi v srednjo šolo vsak dan, pa jo kljub temu uspešno opravijo. Od ljubljanske avtobusne postaje pa do gimnazije imam le deset minut pešhoje in tudi to mi kar ustreza. * Kaj boš počela med več kot zasluženimi počitnicami? - Alenka: Predvsem se bom naučila igrati na kitaro. Dokler bom v Ribnici, se bom dobivala s svojo družbo, se sprehajala s psom, poslušala svojo najljubšo glasbo, predvsem U2, The Cranberries, Green Day..., brala knjige in revije... Zelo rada imam poletje in ker imam to srečo, da imam babico in dedka v Kopru, bova z bratom kar lep del počitnic preživela pri njiju. Do Izole imamle deset minut peš... Veselim se tudi že počitniškega tabora v Avstriji, ki sem ga dobila za nagrado na državnem prvenstvu... Maja Glavač OSNOVNOŠOLSKO ŠOLANJE tl veliko dilemo, marsikdo skoraj s strahom, ali bodo nabrali zadosti točk za željeno nadalnje šolanje. Čeprav veselih in napol otroških obrazov se zagotovo vsi po vrsti zavedajo, kako pomembne odločitve so pred njimi. Odločitve, na katere morda sami niti nimajo kdo ve koliko vpliva. Maja Glavač je bila učenka kočevske osnovne šole Ob Rinži. Vseh osem let je bila odlična in si je s tem prislužila na valeti izročeni žepni digitron (kalkulator). Tudi ona je posegala po vseh večjih šolskih in medšolskih priznanjih, dobila na matematičnem tekmovanju bronasto in srebrno Vegovo priznanje, na tekmovanju iz fizike bronasto Štefanovo priznanje, na tekmovanju iz kemije pa bronasto Preglovo priznanje. Majina glavna značilnost pa je ljubezen do glasbe, natančneje do igranja na klavir. Letos aprila je uspešno opravila sprejemne izpite na ljubljanski Srednji glasbeni in baletni šoli, kar je zahtevalo ogromno predhodnega študija in same vadbe. * Kako ti je uspelo doseči takšne rezultate? - Maja: Sama šola mi ni nikoli jemala dosti časa. Treba je pač delati sproti in rezultati potem pridejo sami od sebe. Več truda sem vnašala v glasbo, saj sem v letošnjem letu poleg sedmega letnika klavirja opravila še dva letnika violine. Nekaj mesecev pred sprejemnimi izpiti na Srednjo glasbeno in baletno šolo sem vadila po nekaj ur dnevno ( 2-3 ure klavirja in 1 uro violine). * Kateri dogodek iz OŠ ti je ostal v najlepšem spominu? - Maja: V osnovni šoli nisem imela nikoli kakšnih posebnih težav, zato sem rada hodila k pouku. Moteče je bilo le dejstvo, da smo morali obiskovati pouk v turnusu. Najraje sem imela, tako kot verjetno večina učencev, izlete, saj smo se tam učenci in učitelji bolj sproščeno obnašali. Še dolgo pa se bom rada spominjala svojih tovarišic Grete Debeljak in Majde Zatler, saj sta krasni učiteljici, pa tudi svojega razrednika Fine Borisa... * Sta bila zaključna izpita zahtevna? - Maja: Niti ne. Pri matematiki sem imela 39 točk, pri slovenščini pa 37. Sama sem s svojim rezultatom zadovoljna. Na zaključna izpita se nisem posebej pripravljala, saj je bila vanju zajeta vsa tista snov, ki smo jo že predelali. * Kje boš nadaljevala šolanje jeseni? - Maja: Vpisala sem se na Gimnazijo Poljane, hkrati pa bom obiskovala tudi Srednjo glasbeno in baletno šolo. Zaradi šolskih obveznosti, pa tudi razdalje, bom domov hodila le ob vikendih. Stanovala bom po vsej verjetnosti v DIC - u. * Imaš to ljubezen do glasbe v sebi že od malega? - Maja: Rastem v družini, kjer so doma sami dobri glasbeniki. Moj pokojni dedi je prima igral na 'frajtonarico’, oče Marko pa igra na kitaro. Ko sem obiskovala drugi letnik glasbene šole, so mi doma kupili pianino, tako da sem dobila takrat pravo voljo do glasbe. Tudi moja sestrica Ana gre po mojih stopinjah, tako v osnovni kot tudi v glasbeni šoli. * Igraš le klasiko? - Maja: Rada imam vse zvrsti glasbe, tako da igram poleg klasike tudi moderne komade, npr. skupino The Beatles... Seveda pa glasbo rada tudi poslušam, tako klasiko kot vse ostale zvrsti... * Kaj počneš, ko opraviš vsakodnevne obveznosti? - Maja: Najraje gledam filme, kakršnekoli in kadarkoli. Rada tudi berem, ko pa se odpravim ven, zelo rada obiščem prababico, obe stari mami in starega ata, ki živijo v naši bližini. * Imaš kakšne posebne načrte za svoje zaslužene počitnice? - Maja: Tudi letos bomo šli z družino, tako kot že nekaj let nazaj, na otok Brač. Tam so najlepše plaže v Sredozemlju in ker imam zelo rada morje, se tega že zdaj veselim... D.D.H. REPORTAŽA št. 101 Ljubo Mlakar in Matjaž Cilenšek V PO JUŽNI AFRIKI IN NAMIBIJI . Vinko Mlakar in Matjaž Cilenšek sta se pred kratkim vrnila iz enomesečnega popotovanja po Južni Afriki in Namibiji. Tja sta se odpravila s še šestimi popotniki iz Slovenije, in Hrvaške. Osnovni motiv potovanja je bil za njiju predvsem dejstvo, da na tem koncu sveta še nista bila, zveze pa sta imela tudi pri nakupu avionske karte, saj sta jo dobila po relativno ugodni ceni. V naše uredništvo je Ljubo Mlakar prinesel poleg neštetih fotografij eksotičnih krajev in naravnih lepot s potovanja tudi še sveže spomine in vtise na nepozabna doživetja iz afriške celine. Tokrat objavljamo zadnji del. Čakala nas je 1000 km dolga pot do Capetavna. Pokrajina je prehajala iz subtropske pokrajine v vse bolj obdelano zemljo - vinorodno območje - vinorodne farme, ki so znane po slovitih kapskih vinih. Vinska trta je posajena po terasah, skozi katere je napeljan odličen namakalni sistem. APARTHEID M;ed potjo po JAR človeško oko opazi lepa mesta, izven mest, 5-10 km vstran, so t.i. BLACK TOWNS (črnska mesta), v katerih živijo črnci. To so posebna mesta siromašnih hiš in s pločevino obitih barak, ki so ostanki oz. posledica dolgoletne rasistične politike - apartheida (politika ločenega razvoja ras). Belci in črnci se niso zakonsko smeli povezovati, živeti so morali v različnih naseljih, obiskovati različne šole, trgovine, absolutna rezervacija boljših zaposlitev... ). Ta črnska mesta so v vseh večjih mestih, posebno v industrijskih predelih. Tako je npr. najbolj znano Soweto, ki je največje južnoafriško mesto. Apartheid je zdaj odprajen in kljub dolgoletni rasistični politiki se v tej državi obetajo v kratkem velike spremembe prav na tem področju. CAPE TOWN pomeni v prevodu mesto na rtu, znan pa je po tem, da je najjužnejše južnoafriško mesto, ki ima zelo pomemben strateški pomen, saj je od tam mogoče nadzorovati morski promet med Atlantskim in Indijskim oceanom. Prvi ga je dokazano obplul Diaz 1.1488 in tako je nastalo ime Rt dobrega upanja, saj so Španci pričakovali odkritje nove dežele in njenega bogastva. Mesto je zelo moderno, veliko je trgovinskih središč, zabavnih centrov, restavracij, opremljenih v nacionalnem duhu različnih dežel, in z velikim pristaniščem. Od mesta do Rta dobre nade je od 70 - 100 km razdalje. To je najbogatejši del Južnoafriške republike. Naši popotniki so lahko opazovali čudovite vile, konjušnice, bazene in teniška igrišča, urejene sadovnjake in vrtove... Sam rt je ogromna skala, v katero se zaletavajo 4-5 m visoki valovi in katerega je tudi sam Diaz imenoval viharni vrh. Najjužnejši del rta ima status nacionalnega parka. KIMBERLEY Do naslednje velike zanimivosti jih je čakala dolga vožnja, tako da so vmes dvakrat prenočili in obiskali rudarsko mesto Kimberley, ki je nastalo v 70-ih letih 19. stoletja, ko je na tem področju razsajala velika diamantna mrzlica. V mestu je danes kot velika turistična znamenitost BIG HOLE, kar pomeni velika jama, največja, kar jih je kdajkoli izkopala človeška roka. Samo v tej jami so izkopali v 45 letih 2,8 tone diamantov, od katerih so imeli največjo korist beli trgovci in bankirji in najmanj tisti, ki so jih izkopali in zato marsikdaj tudi izgubili življenje. V samem mest je lep rudarski muzej, ki prikazuje ves postopek ročnega izkopavanja zemlje, kamna in njegovo izpiranje. Obnovljeno je tudi prvotno rudarsko mesto (banka, saloon, rdeča hiša-prostitucija, frizer, odkupovalnice diamantov, igralnice...). Št. 101 REPORTAŽA | Iskalci diamantov so bili priseljenci iz Evrope, ki so se podali na dolgo pot v pričakovanju velikega zaslužka. JOHANNESBURG Pot so nadaljevali proti Johannesburgu. Mimo so se menjavala bela in črna naselja. Zadnji dan so si ogledali muzej v samem mestu in se zgolj peljali ob obrobju Soweta. Johannesburg in okolica sta pomemben industijski del Južnoafriške republike zaradi obilnega rudnega bogastva (zlato, platina, mangan, uran). Johannesburg je sodobno poslovno prometni center, kjer imajo predstavništva vse večje svetovne banke in pomembne korporacije. Belci se prevažajo po mestu z avtomobili, črnci pa v glavnem uporabljajo mestni promet. Tudi tukaj bodejo v oči posledice dolgoletnega črnskega zatiranja (boljša delavna mesta so rezervirana za belce). Okolica Johannesburga je kar posejana z rudniki zlata, JAR je namreč njegova največja svetovna proizvajalka. Kopanje zlata je povezano z ogromnim številom sezonskih delavcev - slabo plačanih črnih rudarjev, ki prihajajo iz vse JAR in od drugod. ZA KONEC Kljub očitnemu kršenju človekovih pravic, katere je svet molče toleriral, saj so od tega imele največ koristi industrijsko razvite dežele, sta naša popotnika Ljubo in Matjaž z bogatimi in lepimi spomini zapuščala črno celino in nazdravila s šampanjcem za srečen povratek v mnogo manjšo in revnejšo, a v marsičem veliko večjo in bogatejšo domovinico. D.D.H. ZTKO-Športna zveza Kočevje IGRE PRIJATELJSTVA V ANGLIJI Od 1. do 6 junija se je številna delegacija kočevskih športnikov in predstavnikov občine udeležila srečanja zahodno in srednjeevropskih mest v angleškem North Tynesidu, Iger so se mladi pomerili v šestih igrah in zasedli odlično drugo mesto. Na pot so odrinili v četrtek z avtobusom in se v Franciji pridružili ^ ekipi tamkajšnjega mesta Halluin, v mesto gostiteljev pa so prispeli v petek zvečer. Soboto je 20 kočevskih športnikov in 5 članov vodstva ekipe izkoristilo za ogled slikovitega mesteca na severu Anglije ob vzhodni obali, funkcionarski del pod vodstvom predsednika sveta Antona Koširja skupaj z ansamblom Prifarski muzikanti pa za promocijo Kočevja in Slovenije. V nedeljo so se v hladnem, deževnem in vetrovnem vremenu na travnatem poligonu in ovirah iz napihnjene plastike med sabo pomerili po dve ekipi mest domačina, Lubbenaua iz vzhodnega ter Oer Erkenschwicka iz zahodnega dela Nemčije, Pniewga iz Poljske ter Halluna iz Francije. Kočevska B ekipa je z malo športne smole za las zgrešila 1. mesto v finalnem boju z domačo ekipo, športni uspehi ali neuspehi šaljivih, a napornih iger pa niso vplivali na bistven namen prireditve: spoznavanje tujih krajev in vrstnikov iz različnih okolij. Poleg svojih športnih sposobnosti so imeli dovolj možnosti tudi za preverjanja svojega jezikovnega (ne)znanja, saj so se na enem mestu srečali mladi iz povsem različnih jezikovnih okolij. V ponedeljek so se odpravili na dolgo pot nazaj proti domu, kamor so prispeli v torek zvečer. Čez dve leti se mladi športniki srečajo v Lubbe-nau, 1999 leta pa najverjetneje v Kočevju. Na Kočevskem ZTKO-Športni zvezi ocenjujejo, da so izbrali posrečen način izbiranja športnikov za udeležbo na igrah, ker so klubom določili le število, ti pa so sami določili najprizadevnejše člane. Zahvaljujejo se tudi sponzorjem, ki so jih oskrbeli s prehrano za dolgo pot in kočevskemu Trikonu, ki jim je pomagal pri nabavi enotne športne opreme. MALI OGLASI ^STEROVA PONUDBA NEPREMIČNIN Seškova 50, 61 310 Ribnica, tel.:863-135, 863-362 PRODAMO HIŠE: • A103 Cerknica (1020m2)IV gr. faza, 13xl2m,vgrajena okna • A116 Sodražica-center(971m2) stara hiša za rušenje, gosp. p. • A107 Ribnica-Grič(1500m2)nova, utečena obrt,prizidek-lokal • A126 Dolnje Ložine(1059m2)IV faza.možna zamenjava za st. • Alll Dolga vastl 100m2)IV. gr.f., okna, v L, dvokapnica • Al 17 Klinja vas(940m2),novejša, opremljena, zidan objekt • A140 Nove Laze (1100m2),IV.gr.faza,CK.tel.okna,garaža PRODAMO ZAZIDLJIVE PARCfcLE: • A121 Spodnje Podpoljane(4.600m2)lok.dov.,voda,el.,za proiz. • A100 Breg-Kočevje(7500m2), voda, el.,sega do Rinže • Al 18 Dolnje Ložine(1200m2)grad.dov., novo nas., ugodno • A127 Juijevica-Kot (1960m2)voda, el.,tel., na koncu naselja • A134 Soaražica(1479m2)voda, el., lok dovolj. KUPIMO ZAZIDLJIVE PARCELE ALJ POSESTI • na relaciji Ribnica-Sodražica-V.Lašče-Skofljica,večjih razsež. PRODAMO VIKENDE • A123 Bločice (500m2)urejen z vso opr.,voda, el.,kom. • A129 V. Lašče-Naredi-(2893m2) nov, voda,el.,garaža PRODAMO STANOVANJA • A120 Videm-Dobro Polje(63m2), dvos.CK.,Tel., L nad. • A102 Kočevje, 3.sobno, 75 m2, CK, KTV, balkon, 2. nad. • A121 Rakek dvosobno(64m2),pritličje, CK,delno opremljeno • A133 Kočevje štirisobno(110m2),IV.nad.-l-nadg.,CK, KTV,tel • A125 Ribnica dvosobno 58 m2, CK, KTV, balkon, 3 nad. NAJAMEMO STANOVANJA • nujno v Ribnici in Kočevju gars,l,2. ali 3-sobna stan. DAMO V NAJEM poslovne in prizvodne prostore v zgradbi nekdanjega Rika gostinski lokal s trgovino v Dolgi vasi v centru Kočevja 20m2 za poslovno oz. trgovsko dejavnost PRODAMO POSLOVNE PROSTORE pri Velikih Laščah (posest 650.000m2)z objektom posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi in najemu nepremičnin Šeškova 50, 61 310 Ribnica, tel.:863-135, 863-362 ALI • Imate neustrezen, premajhen, prevelik ali neizkoriščen bivalni prostor? • Bi ga radi najeli, kupili prodali ali dali v najem in s tem rešili svoj in problem drugih? • Ste v časovni stiski zaradi oddaljenosti? • Ste nezadovoljni ali celo obupani nad dejansko situacijo in bi rajši uživali življenje? • Želite nekaj spremeniti? ZAKAJ PA NE? • Pogovorili se bomo in svetovali kako • Pomagali vam bomo najti ustrezen prostor ali ustrezno stranko! • Mogoče bomo skupaj rešili vaš problem! ZAGOTAVLJAMO VAM: • anonimnost pri oglaševanju in diskretnost pri delu • brezplačne usluge in naj nižje provizije ob realizaciji • pripravo vse potrebne dokumentacije za izpeljavo posla NUDIMO VAM svetovanje za notranjo ureditev prostorov -iz starega nov prosotor! HONEY MOON MODISTIN TDGOVSKI CEMTER Movi trg 1, Movo mesto tel. 068/324-222 in 323-169 Nudimo vam: • izdelovanje in posojanje poročnih oblek, ki jih prilagodimo stranki • posojanje oblek za maturo, obhajilo, birmo in ostale svečane priložnosti • rokavice, konfeti, tančice servis**. TRGOVINA PARKO MKOVfIC Te!.. fax:o61/852-502. Reška 11a. Kočevje • REZERVNI DEU IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNA VOZILA ZASTAVA. FIAT. LADA. VW.ŠKODA. RENAULT • POPRAVILO VAŠEGA VOZILA OPRAVIMO POSEBNfl PONUDBfl: pri nas kupljan« izpušna lonce montiramo BREZPLAČNO Obiščite ROŠKI HRAM Kidričeva 1, Kočevje I IGNAC VIDRIH J Postregli vas bomo z odličnimi pizzami, domačimi pečenicami, kranjskimi klobasami, krvavicami in drugo hrano po naročilu! r ürcjooina Klarič Nada s.p. , Ljubljanska 5, Kočevje 'N Slaščice, kruh in pecivo proizvajalcev HRAM, ŽITO IN DOBROPOLJE Delikatese SALAME Z DOMAČIM SUŠENJEM Alkoholne in brezalkoholne pijače Prodaja na bančno kartico Odprto tudi ob nedeljah od 8. do 11. ure \_________________________________________J ^^\\| PODJETJE ZA TRGOVINO wGxLiEOII^I Vi IN POSLOVNI INŽENIRING KOČEVJE, ROŽNA UL. 39, TEL.:853-041,853-306, FAX 853-410 ODKUPUJEMO HLODOVINO IGLAVCEV IN LISTAVCEV, DRVA, GOLI TER CELULOZNI LES PRODAJAMO KLASIČNI IN LAMELNI HRASTOV PARKET PO ZELO UGODNIH CENAH v INFORMACIJE NA TEL.: 853-306. 853-645 J DIVJA VOŽNJA PO PARKIRIŠČU Naša bralka nam je poslala ogorčeno pismo, v katerem je med drugim moč razbrati, da se ne strinja s tekstom, objavljenim v Novih novicah z dne 12. 06. 1995 v rubriki 'Črna kronika’. Objavljamo njeno verzijo dogodka: "Dne 31. 05.1995 sem se pri speljevanju s parkirišča za NAMO, z desnim ogledalom dotaknila parkiranega vozila CLIO rdeče barve. V tistem trenutku sem za seboj zaslišala vpitje STOJ in žaljivke. Takoj sem se ustavila. Prišel je lastnik CLIA, kasneje pa sta pristopila tudi dva moška, ki sta ročno prestavila zadnji konec CLIA. Lastnik CLIA je odšel okoli svojega vozila, odprl vrata na nasprotni strani, eden od moških pa mi je z roko pokazal naj odpeljem naprej. Zapeljala sem po parkirišču iščoč prazen parkirni prostor, katerega pa nisem našla. Seveda sem vozila zelo počasi. Med iskanjem parkirnega prostora sem zagledala Cirila H., ki je s strani tekel proti mojemu avtomobilu in mahal z rokami. Seveda sem takoj ustavila in odprla okno. Domnevala sem, da nobeno vozilo ni bilo poškodovano, Ciril H. pa me je žalil in poniževal. Ko pa je poskušal odpreti moja vrata, sem se prestrašila in odpeljala naprej. Ciril H. je udaril po avtomobilu in začel teči ob speljujočem se avtomobilu. Med tem mu je očitno spodrsnilo in je padel." Majda Borko Spoštovana gospa Borko! Že večkrat smo imeli v uredništvu razne neprijetnosti zaradi tekstov, objavljenih v rubriki 'Črna kronika’. V teh letih so ljudje zlili name že toliko gnojnice, da sem se že kar navadila na to in večkrat se počutim kot pljuvalnik oz. kot kanta za smeti. Kljub temu , da nam v nadaljevanju vašega popravka očitate milo rečeno zlonamernost vam ne bom odgovorila užaljeno, ampak vam bom podala le kratka dejstva: - črne kronike si ne izmišljamo mi, ampak dobimo vse Podatke na PP Ribnica in PP Kočevje, kjer našemu novinarju (dipl. novinarju -da ne bo pomote!) dajeta podatke iz Policijskega dosjeja komandirja ribniške in kočevske policijske postaje, ki sta tudi edina kompetentna dajati tovrstne izjave. Torej je tisto, kar je zapisano v Policijskem dosjeju, zapisano tudi v naših Novicah, novinar si vzame kvečjemu loliko svobode, da uradno govorico Poročila prevede v bralcem bližje Izražanje. Če kateri od prizadetih to občuti kot žalitev, se mu iskreno opravičujemo, Prizadeti ima vso pravico reagirati bodisi z zakonitim zahtevkom po objavi popravka oz. njegove verzije dogodka ali pa iskanjem zadoščenja po sodni poti. Poti, da pride resnica oz. bolje rečeno objektivnejša slika dogajanja na dan, je torej veliko, razlogov za vnaprejšnjo obsodbo o naši zlonamernosti pa vse manj. Lep pozdrav in čim manj podobnih neprijetnosti na cesti vam želi urednica. V LIKOVNI SALON KULTURO... V 99. številki Novih novic je avtor v zvezi z delom odbora za okolje in prostor navedel več netočnih informacij. Preimenoval je odbor, ga. Simono Peršak-Cvar je iz strokovne sodelavke na občini Kočevje preimenoval v članico odbora.., predvsem pa je avtor zapisal nekaj vsebinsko netočnih in za javnost zavajajočih informacij. Omejil se bom samo na informacijo glede namembnosti Likovnega salona. Po avtorjevem bo likovni salon, po predlogu odbora, še naprej služil za občasne prodajne akcije potujočih trgovin. Razprava je bila šoroka in v njej so bila tudi takšna razmišljanja nekaterih prisotnih, vendar sem kot predsednik odbora predlagal (nato pa zaradi preložitve problematike na naslednjo sejo umaknil) le sklep, da se likovni salon nameni izključno kulturni dejavnosti, občina pa naj zagotovi sredstva za delovanje in vzdrževanje objekta. Ta Vi, ki ste me tako ljubili, ne glejte na življenje, ki sem ga končal, temveč na življenje, ki ga začenjam. Sv. Avguštin D1 ZAHVALA Ob slovesu STANETA MIHIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste njemu in nam pomagali ob njegovi bolezni in vsem, ki ste se od njega poslovili in nam v teh trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala osebju ZD Ribnica, zlasti ga. dr. Zagar-Nadler, g. dr. Likarju in sestri Majdi Starc ter dekanoma g. Dobrovoljcu in g. Ipavcu. Družina Mihič Ribnica, 16. junija 1995 sklep je bil na naslednji seji odbora tudi soglasno sprejet, vendar je to predlog, o katerem mora odločati občinskoi svet. Šele, ko je sklep odbora sprejet s strani občinskega sveta, je sklep pravnomočen. Pristojnost odbora je določeno problematiko obravnavati, zavzeti o problematiki določene odlčitve in jih v obliki sklepa kot predlog tudi posredovati občinskemu svetu v sprejemanje. Predsednik odbora za okolje in prostor Bojan Kocjan ..................m\........«V........s* ..A....•*...A ........A -A...... A ~A~A —A Spoštovani! Ob izidu 100 številke Vaših .NOVIC Vam ide reno čestitamol Višja je številka, veSji je inventurni pregled. Menimo, da se je časopis kar prij-jubil občanom obeh ali treh občin. Začetne težave v katerem koli poslu so tudi za vami, tako menimo. Pestrost člankov iz domačih logov., nagovor v uvodniku, različni intervjuji, potopisi, članki iz šolskih klopi, vabila, itd. so za hiter pregled domačih informacij prav privlačni. Morda bi bilo potrebno spodouditi občane, da bi še v večji meri kaj sami objavljali; vsekaKor pa bi bilo nujno potreono vsaj eno stran odstopiti občini, ki naj oi svoje davkoplačevalce obveščala o svojem delu (Svet občima), razpisih,... % mnogo areuc m veselja f i napornem delu za "javno" teseIŠAR jRID MOf / I OS SODRAŽICA TADEJA ŠILC nina'zajc IGOR ADAMIČ ^RA MODIC™ TSEL ; : . “OB RINZI »JUSTIN ČINKELl NATAŠA KOVAČ SANDRA KURE GAŠPER ŠEGA ZORAN VILJEVAČ MOJCA BARTOL MAJA GLAVAČ ALJOŠA NOVAK MAJA ŽITNIK föBINA RAJŠEL [N VUKOVIČ TM>EJ ADLEŠIČ LUNDER SA REPAR 1IRO ŠVEGELJ ^AMO lili! illilll J KA LINDIČ/ JANA PEZDIRC • »f Konec šolskega leta so po osnovnih šolah na našem koncu obeležili zelo različno, povsod pa so se s posebnimi pohvalami ali priznanji spomnili svojih najboljših učencev, ki so bili odlični vseh osem let. Čestitkam se pridružujemo tudi v Novih novicah, marljive učence pa javno objavljamo v lep spomin na osnovnošolska leta in v spodbudo pri nadaljnem šolanju. i i ifižh Ribniški osnovnošolci so zaključno prireditev postavili v okvir TV Dnevnika, katerega osrednji gost je bil osmošolec Andrej Lampe, ki je poleg odličinih šolskih rezultatov pokazal tudi literarni talelent: spisal je pravo knjigo Izpovedi H.C.. Velika izbira moških in ženskih poletnih oblačil Novo: moško spodnje perilo INOVO NOVO NOVO NOVO NOVO! POROČNA KOSILA SLAVNOSTNE VEČERJE SREČANJA (OBLETNICE MATUR, VALETE) f f f f r ¥ ¥ f f V V ¥ ¥ iVeNČSK 4uam6 la, hi K5-1U N0VO-K0V0-N8V8 rstek, mMo in nedšlti rešem iieiksl le Us tesa vam nudim e: demaea hlebaaa, slade Jed, sadne kure, kave Sveneek", sa inireneeMei Ples USPEH DEKLET Dl DANCE GROUP V nedeljo, 18. junija, so imeli plesalci in plesalke iz cele Slovenije na Kodeljevem državno prvenstvo. Na tekmovanju za pionirje je prvo mesto zasedla Sabina Ivančič iz Ribnice, sicer včlanjena v Dl DANCE GROUP. Med 36 plesalci pa je v shovv danceu zasedla 4. mesto Katka Kumelj, 6. mesto pa Tina Tanko in Vanja Sarafini, vse tri iz Ribnice. Skupina pionirjev iz Ribnice se je uvrstila na 7. mesto in s tem dosegla lep uspeh, saj je bila med številnimi skupinami huda konkurenca. Pri članih sta v disco plesu dosegla v paru Gregor Guštin in Saša Mlakar, oba domačina, 1. in 7. mesto. Naj omenimo še uspeh Ribničanke Tine Merhar na državnem prvenstvu za mladince, ki je potekal 3. junija in na katerem je brhka Teja dosegla odlično 3.mesto in bila 9. junija 26. na evropskem prvenstvu. Umetniški in idejni vodja Dl DANCE GROUP Diana Drobnič je zelo zadovoljna s svojimi varovanci in varovankami, saj meni, da so vsi v tem letu zelo napredovali in da so bili praviloma na tekmovanjih vsi boljši, kot to kažejo -sicer odlična - mesta uvrstitve. Diana je tudi izrazila upanje, da bodo nekateri od njenih plesalcev in plesalk lahko nadaljevali šolanje v tej smeri. Zaenkrat dobro kaže za Sašo Mlakar in Gregorja Guština, ki bosta nadaljevala s šolanjem na srednji baletni šoli v Ljubljani, Saša pa ima celo nekaj možnosti za šolanje v Ameriki. Sicer pa se pri Diani vedno kaj novega dogaja. Vaje, tekmovanja, šivanje kostumov, skrb za finance... Koliko otroškega in mladostniškega veselja, upanja in ciljev je združenih v njeni skupini! Koliko talentov in koliko trdega dela! Trenutno pripravljajo jazz večer, za jesen pa pravljico in mjuzikl... Mar znamo Ribničani ceniti to delo? Pa veste, da Diana ne dobi za svoje delo niti tolarja iz občinske blagajne? Niti ne prosi zanj niti ga ne zahteva. Dela naprej in niti ne pričakuje več, da se jo bo kdo od poklicanih spomnil. Medtem ko si nekateri dovolijo zahtevati iz občinske blagajne nekaj miljonov tolarjev za lastno promocijo (nikoli v življenju pa si niso prislužili niti dinarja izven družbenega sektorja!), marsikdo orje ledino z lastnim plugom... D.D.H. ' ....... Planinsko društvo Ribnica OTVORILI PLEZAL .. <1 u b okrog 250.000 tolarjev vrednega mate omogočili številni snonzorii. omogočili številni sponzorji. 7. KROG OLMN LESTVICA A KOČEVJE 1. TRI ZVEZDE 6 5 0 1 39: 6 8 2. KOSTEL 7 5 0 2 20:24 10 3 .BARBARA 6 4 i 1 34:15 9 4. ŠTALCERJI 6 4 0 2 24: 8 8 5. JUŽNI VETER6 3 1 2 16:19 7 6. SLOVENKA 6 3 0 3 22:15 6 7. ATLETIKO. 6 2 0 4 28:19 4 8. KLINJA VAS 7 1 0 6 14:40 2 9. MAHOVNIK. 6 0 0 6 4 :55 0 LESTVICA B 2. ROG 6 5 0 1 24:12 10 1 .KOVINAR 5 5 0 0 22: 5 10 3. AG INŽENIR. 6 3 2 1 28:18 7 4. ŽELJNE 5 2 1 2 9:45 5. ČRNI POTOK 5 1 2 2 11 10 4 6. BABI-LON 6 1 2 3 18:20 4 7. MOZEU. 5 1 1 3 13 :9 3 8. FLAMENGO 6 0 0 6 9 :56 0 9. KROG OLMN RIBNICA D. JEZDECI GOST. MURN 4:4 SODRAŽICA TRG. SAN 5:0 MALIBU PRESTIGE 1:6 BIBA-MARKET T: GRAFIT. 1:2 TP JURJEVIČA KOT 10:0 LESTVICA: L PRESTIGE 9 7 1 1 39:17 22 2 .SODRAŽICA 9 7 1 1 37:20 22 3. MALIBU 9 7 1 1 37:20 21 4. GRAFIT 9 5 2 2 35:24 17 5. D. JEZDECI. 9 4 1 4 29:33 13 6. TRG. SAN 9 4 0 5 21:27 12 7. T.P. JURJEV. 9 3 1 5 33:36 10 8. BIBA-MAR.T 9 2 0 7 22:31 6 9. GOST. MURN 9 1 3 5 19:30 6 10. KOT 9 0 1 8 16:49 1 VODILNI STRELCI PO 9. KROGU: 20-Nosan J. (Prestige), 19- Kaukovič M. (T.P. Jurjeviča), 13. Levstek T.(Sodražica) Podjetje za proizvodnjo, trgovino in posredovanje Cesta Majde Šilc 1 61 317 Sodražica Tel./Fax 061/ 866-340, 866-341 HLADILNISKA OPREMA • proizvodnja in montaža industrijskih hladilnic na osnovi izolacijskih panelov za stene in stropove • proizvodnja in montaža hladilniških industrijskih vrat, primernih za živilsko industrijo • proizvodnja in montaža smostoječoh hladilniških celic • proizvodnja kontejnerskih hladilniških celic za postavitev v odprt ali pokrit prostor • vgradnja energetskih naprav za hlajenej, klimatizacijo ali ogrevamje • inženiring pri gradnji hladilniških žilsko-predelovalnih objektov AKTUALNO: izdelava lahkih bivalnih kontejnerjev za pisrane, trgovine, gostinstvo, počitnice... GRADBENE IZOLACIJE • proizvodnja gradbeno izolacijskih plošč • proizvodnja pritrdilnih sider FRGMAT za pritrjevanje fasadnih izolacijskih plošč • proizvodnja in vgrajevanje fgasadnih temoizolacijskih sistemov • trgovina z gradbeno izolacijskim materialomr • inženiring gradbenih strojev OUNDLINE: nova streha za stare poškodovane kritine omogoča z majhnimi stroški v kratkem času prekriti stare strehe iz azbestnih cementnih plošč ali valovite pločevine; hitra izvedba iz zunanje strani; nova kritina z minimalnimi stroški v kratkem času; možnost prekrivanja v več stopnjah; boljša toplotna izolacija in popolna odpornost na zmrzal... • nega obraza, vrata, dekolteja • depilacija nog in rok • pedikura (sanacija vraščenega nohta, odstranitev trde kože, kurjega očesa in otiščancev • prodaja specialnih krem za noge nemškega proizvakjalca GEHWOL • prodaja vrhunske negovalne kozmetike DECLEOR Paris '• program hujšanja in odstranitev celulita z aparatom CELLUTRON Naročila sprejemamo po tel. 851-854 Studiu B, Bračičeva 10, Kočevje je odprt od 8. do 12 ure in od 16. do 19. ure. VABL/ENU famdt foje.^itKaxice 2t lel.:061l%66-459 vsak petek, soboto, nedelo odojek na žarni ^ po naročilu tudi med tednom -spečemo tudi jagenjčkalf ^POPESTRITE SI JEDILNIK Z JEDMI NA ŽARU! • odprto vsak dan od 12.00 do 24.00, ob sredah zaprto AM RAKDELiJ DAMJAN MAHOVNIK 2 KOČEVJE Mlhxuwm POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJALEC VOZIL • Avtomehanična dela • Avtokleparska dela • (miza CAR-O-LINER) • Avtoličarska dela • NON STOP vlečna služba TRANSPORTER KRPAN i ■ j .... . ■ „ . V°*!LA NA ZALOG,: - ; ♦ GOLF TD in TDI ♦ GOLF RABBIT 1,4................21.990 DEM I l,**...., I VENTOCL 1 6A101,EKML ^ ♦ PASSAT CL LIMUZINA IN KAR. 1 - TRANSPORTER 1 +8 2,4 DIESEL ♦ FURGON KRPAN 1,9 TD...29.990 DE POZORI HUZUH. P il : ' plgg AVTODOM,. SERVIS - TRGOVINA Reška c. 10 a, Kočevje Tel. 855-292, Fax 855-293 Pooblaščeni prodajalec in serviser za FORD-ova vozila Fiesta 1,1 C 16.997 DEM NOVI ESCORT 1.3 C 60 KM 23.555 DEM 1.4 CL 75 KM 24.852 DEM 1,6 CLX 90 KM 16 V 28.434 DEM Pri vseh modelih novega Escorta in Mondea serijsko vgrajen AIR-BAG na voznikovi strani AKCIJA: MONDEO 1,6 CLX 90 KM od 31.950 DEM MONDEO 1,8 CLX 115 KM od 32.950 DEM MONDEO 1,8 CLX 115 KM kar. od 35.800 DEM MONDEO! 1,8 CLX 125 KM 35.250DEM Ford TRANZIT že od 32 951 DEM originalni rezervni deli in dodatna oprema - možnost nakupa staro za novo - krediti in leasing -posredniška prodaja -odkup in prodaja rabljenih in poškodovanih vozil - sen/is tudi za vsa ostala vozila Mercator TRGOPROMET Kočevje Ljubljanska 18 d. d. POLETNA OBUTEV - NATIKAČI japonke že od 607 SIT plastični natikači že od 691 SIT BIO natikači SUMMER že od 1.633 SIT moški in ženski usnjeni pasovi 1.042 SIT J URBAN d.o.o. AVTOPRODAJA IN SERVIS Gallusovo nabr. 10, Ribnica Tel. 861-857, fax 861-857 NOVO: ŠKODA FEU< Felicija LX Felicija LX met Felicija Felicija LXi met VOZILA NA ZALOGI STARO ZA NOVO, KREDIT, LIZINO REZERVNI DELI ZAGOTVUEN SERVIS ZA VOZILA IZ PRODAJNEGA PROGRAMA ZA OGLED IN TESTNO VOŽNJO SE PRIPORIČAMO! m DAEWOO PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV DAEWOO-MITSUBISHI JM MITSUBISHI MOTORS H.O.R.D d.o.o. Kolodvorska 16, Kočevje, tei/fax: 851-384 ŠPEDICIJA IN PRODAJA VOZIL DAEWOO BASE 1,5i 5 vrata 17.310 DEM BASE 1,5i 4 vrata od 17.693 DEM NEXIA GL 3 vr.+air bag od 19.800 DEM ESPERO 1,5 GLX+air bag 25.390 DEM NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA IZBERITE PRAVO POT LJUDSKA Ul II 470 453 1995 KOCEV9"^6731'101 TZO 30 ZA SOLSKO LETO 1995/96 že vpisuje v programe; □ TEČAJ IN IZPIT SLOVENSKEGA JEZIKA ZA NESLOVENCE □ TEČAJ IN IZPIT HIGIENSKEGA MINIMUMA □ TEČAJ IN IZPIT VARSTVA PRI DELU □ JEZIKOVNE TEČAJE (angleščina, nemščina, italijanščina) od I. do IV. stopnje □ TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV □ TEČAJ STROJEPISJA □ TEČAJ RAČUNALNIŠTVA - osnovni ■ nadaljevalni □ TEČAJ JOGE - začetni - nadaljevalni □ TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG □ OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE □ SREDNJO TRGOVSKO ŠOLO: - PRODAJALEC, IV. stopnja - PREKVALIFIKACIJA V PRODAJALCA, IV. stopnja - EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK, V. stopnja - TRGOVINSKI POSLOVODJA, V. stopnja □ SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM - KUHAR, IV. stopnja - NATAKAR, IV. stopnja - KUHAR-NATAKAR, IV. stopnja - PREKVALIFIKACIJA V NATAKARJA, IV. stopnja - GOSTINSKI POSLOVODJA, V. stopnja □ SREDNJA ŠOLA TEHNIČNIH STROK IN OSEBNIH STORITEV - VOZNIK MOTORNEGA VOZILA, IV.stopnja □ SPECIALIZACIJA za poklic RAČUNOVODJA VPISI do 15. 7. 1995 in od 14.8. 1995 dalje INFORMACIJE po tel. 851-262 ali osebno na upravi LU