List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca desili Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega . stolpca za, vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMIJNISTIČNE PARTIJE S. T. O. Slovenci podeželja! Da vas ne priključijo k Titovi državi, združite se v borbi proti barantanju I Ki :av»! )V«; i>\ OBNOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 198 THST, SOBOTA 30. AVGUSTA 1852. CENA 20 LIR SPRIČO RESNE NEVARNOSTI, KI PRETI NAŠEMU OZEMLJU Pozivamo vse prebivalce STO sna enotnost v boju proti barantanju an.k, zvezo.1 j. ‘itofašisti so v tem pogledu :vaf Zadnje mesece' 1948 in prve s»>sece 1949 odstranili vzroke vu f.sProtja z grškimi monarhu-. VfNisti, ko so udarili v hrbet h F*im partizanom in si" tako aviCa‘Užili pohvalo in zaupanje i iaSKipenske vlade i zahodnih ve-pl. Sedaj pa gre Amerikan-pn na živce, da se tržaško ^jPtašanje ne more rešiti tako fflr.Slo in drastično, kot je bil I ji per jugo-,grških odnosov. gP Jato se tržaško vprašanje to-postavlja v novi luči, oz. tako postavljajo imperiali-,piiil! >n njih jugoslovanski ter ita-] 5lla,lski hlapci, medtem ko smo e 9 ‘ o tem že prej govorili. ^Italijanski in jugoslovanski a A^ni krogi, njihova uradna in PllhIUradna časopisna glasila. - J>riški, angleški in franco-žv:l'j,-,' vladni organi skupno z • ozvezdjem tiska so za- L.t Postavljati rešitev tržaške-Vprašanja prav v luči «skup-j5čijj atlantskih interesov». Ita-Jaški tisk, kar je prej puščal i aerpar, je začel prepričevati ORo.st, da Italija mora ne->J nujno žrtvovati na oltarju e '4 V J apnih interesov zahodne j ari». S tem je začel priprav-. javno mnenje na razoča-Jia, ki jih bo taka politika ‘»esia. Ì Ijtofašistični tisk pa že dolorai na striane «sporazuma Jteresu miru in trdnih vza-9 , Jaih odnosov -med državami fgfč Jodnega sveta». Ob tej priti1' i-,1. 3e le okrepil orkester z ra(C iJnii violini in novimi siren-0sltf iJ>i klici, sklicujoč se no ■' -,jtedstražno vlogo» Jugosla-■ 6 v boju «zoper kominfor- > lj“' iižS' e, It .^aterega lahko izide rešitev 1 ^ega vprašanja na podla- iov'' ^hi», odn. boljševizem. viča' Paceju pa se bo- sedaj sjl na romanje v Jugosla-je^C tudi angleški zunanji mi-Qir ver Eden, ki se bo mudil pri ji*V kar 6 dni od 17. do 23. 'gtP Jetnbra. Eden bo v Beo-lj ,U. postavil tržaško vprašanji' !. >h bo. prinesel s seboj pred-iepjc k aH predloge za njegovo 'uč6 I trejšnjo rešitev. O tem so olii'- V.si na jasnem. Italijanko^' 'lj egencija «Roma» je celo flT *twVda Predlog o razkosanju po' s;: na podlagi «etnične» 11- Hčl6 k ' ki jo je «izumil» laburist -v i” i T vsak način pa bo obisk v Jugoslavijo, o kate-je -bila uradno obveščena oS^ Italijanska vtlada, dogodek itri’1 ,06» . i P, vn§lo - ameriških nujnih po ililhI>o vojaškem in političnem i 'lignju med Italijo in Jugo-1$' k Jo, brez katerih se na sre-l ijtttsko - balkanski štirikot-da misliti. Vdimivo je tudi preklanje S«'1: V italijanskimi in jugofaši-gta. ^0lthi vladnimi krogi. Zgleda ; 'Lda je do sedaj italijanska 0cia. I* a tista, ki je pripravljena ;Laaivečje popuščanje. Brez k^vljanja je pokopaila tri-k° noto in v nedeljo iz--a|/ % ®°luradno poročilo, v ka-|\U^ ; Pravi, da je pripravlje-sporazum na podlagi i /Cnega» razkosanja. Vpra-’Jjii- naj bi ji Tito milostno tgšliH,) stil obalna istrska meste tdV8 V Dragonje. Za drugo- se ne tfi,ftje več- a 1,1 1 Jfugi strani pa raste ape-,■<) \.lta in njegove tolpe. V 1 Si* razgovoru s turš-kimi X?r* Proti razdelitvi STO», Po tej «liniji» se gibljejo tudi tržaški titofašisti, ki na vsakem koraku predpostavljajo nujnost sprave med Italijo in Jugoslavijo «v interesu miru in sodelovanja» v Evropi, t. j. v interesu zahodnih imperialistov in njihovih načrtov, in so že zopet začeli kampanjo o «jugoslovanskem» ozemlju, češ da ima Tito nalogo, da ga reši pred «italijanskim imperialističnim pohlepom», medtem ko postaja že vsakemu cčividno, da se prav Italija pripravlja na to, da v imenu atlantske skupnosti sleče še hlače. Tržaški in jugoslovanski ti-tofašisti še nadalje «popularizirajo» Titov predlog o «skupni upravi» v TRSTU, medtem ko cone B sploh ne omenjajo, ker skušajo napraviti vse, da bi ljudje pozabili, da še obstoja. Istočasno pišejo, da «v prvi vrsti Je treba upoštevati, da možnost delitve... objektivno obstaja» (Prim. dnevnik, 26 avgusta) in tako dajejo razumeti, da Titov predlog o «skupni u-pravi» v Trstu ni nič drugega kot osnova za začetek pogajanj, iz katerih naj bi izšel sklep o delitvi cone A. Najbolj jasni pa so titofašisti v napadih na mirovno pogodbo in na njeno spoštovanje. Njihovo tržaško glasilo je brez pike na jeziku napisalo, da je zahteva po ustanoviti STO «izrabljanje tržaškega vprašanja za izvajanje protijugoslovanske politike» in da «gledanje na to vprašanje samo KOMUNISTIČNA PARTIJA Slovencem, Hrvatom in Italijanom '»J tudi drugo zelo intere-ì)$''YÌ|J-Jz5avo> v kateri pravi: F' tj «-javu, v Kateri pravi: Zj, J ,0nx° ostali tukaj, kjer smo °oni B, op. ur.) Ne misli- S k 0(i tukaj seliti', Italijani v tako mislijo, da bodo v ^ na sedanjem mestu» (t. i/ T„ T 1 t« op. ur.). 8 temi be- st ania Je že nakazal «linijo» ,»e3KVaja našega Ozemlja. o, ji,11' inStl° Pa beograjski ča-sopi-Prf' if‘ t, poluradni krogi, medtem •eJi'iJn izključujejo razkosanja, » I1 i^st88 obvešča «Corriere dl V I-1*1 Cn”’ odl°čno izjavljajo, da ^ i*C| ® ne zadostuje in da Rim prepustiti Ju- i) ....... d« i J thi3! ne samo cono B, mar-I
  • • ali ugonobijo interesi miru in prebivalstva STO, je treba povedati odločni NiE mešetarjem iztrgati jugofašističnim imperialistom cono B, -dati mir njenemu prebivalstvu, rešiti slovenske vasi cone A, po katerih se kolca pohlepnemu imperialistu Titu in rešiti Trs' pred De Gasperijem. Enotno pojdimo v boj proti barantanju, ako nočemo biti krivi lastne nesreče. Sovjetska zveza je z nami. KAREL SISKOVIC Protesti prebivalstva Vesti, da so imperialisti in njih hlapci začeli priprave za izvedbo razkosanja STO, so razburile naše prebivalstvo, ki ne more mirno gledati, kako tujci odločajo o njegovi usodi, medtem ko obstaja slovesno podpisana mirovna pogodba, ki določa ustanovitev STO. Tudi prebivalstvo cone B in tisoči ubežnikov gledajo v sedanjih naporih za izvedbo barantanja grozečo nevarnost za njihov obstoj. Samo zločinci, ki jim je vojna poglavitni smoter, lahko žrtvujejo interese skoro 400.01)0 ljudi, Kot glasnik tega ljudskega razburjenja je Komunistična partija izdala poziv vsemu prebivalstvu, ki naj se združi proti barantanju, ki bi za vedno onemogočilo naši pokrajini človeško življenje. Poziv objavljamo v celoti. V. torek zvečer so Enotni sindikati sklicali plenum vseh sindikalnih strok in sindikalnih aktivistov, na katerem je podtajnik Tominez obrazložil nastali položaj in pozval vse delovne ljudi Tržaškega ozemlja na boj proti razkosanju STO. Na tem plenu- mu je bila sprejeta tudi resolu- vodstvu ES opolnomočenje za cija, ki so jo naslovili Varno- j kontakte z Delavsko zbornico, ki stnemu svetu OZN in v kateri se pravi, da so delavski predstavniki vzeli na znanje razne vesti o skorajšnji razdelitvi STO, ki jo pripravljajo zahodne vlade skupno s Titom in De Gasperijem. Zato pa tržaški delavci ugotavljajo, da bi tako početje kršilo sklenjene mednarodne obveznosti, poostrilo vojno nevarnost; da bi priključitev cone B in dela cone A k Jugoslaviji poslabšala že itak slabo gospodarsko stanje te pokrajine, medtem ko bi delovno ljudstvo tega dela težko trpelo pod jugofašističnim režimom. Resolucija zahteva od Varnostnega sveta, naj prepreči barantanje in razkosanje STO. Sindikalni plenum je izglasoval naj bi privedli do enotne akcije proti barantanju. Prav tako delavci, kmetje, delovni ljudje, na splošno vsi prebivalci cone A izglasujejo resolucije na Varnostni svet, v katerih zahtevajo spoštovanje mirovne pogodbe, ustanovitev STO, imenovanje guvernerja, umik vseh okupacijskih čet, izvolitev ustavodajne skupščine Take resolucije so poslali pristaniški delavci, ki so nabrali več stotin podpisov; udeleženci praznikov tiska na Opčinah in v V O Mu; delavci ladjedelnice Sv. Roka v Mitjah; delavci tržaškega Arzenala; delavci ladjedelnice Sv. Marka; prebivalstvo Skednja in nešteto drugih krajev Veselice v okviru ..Meseca dem. liska’ Danes in jutri bodo v okviru «Meseca demokratičnega tiska naslednje veselice: DANES, V SOBOTO 30. avgusta: od 29. do 23. ure v krožku «CANKAR - RINALDI». JUTRI, V NEDELJO 31. avgusta z začetkom ob 15. uri: Na PONCANI govori Mario D-OPLICHER. V SKEDNJU govorita Mira RIJAVEC in Giuseppe BURLO. V LONJERJU govori Karel SISKOVIC. Na DACIU govori Francesco GAŠPERINI. Pri MAGDALENI govori Franc GOMBAČ. Pri SV. ALOJZU govori Giorgio JAKSETICH. Istega dne bo tudi ljudska veselica na PROSEKU. Na vseh praznikih bo po govorih in izvedbi kulturnega programa sledila prosta zabava. Na vsaki veselici bodo razne stojnice, razstave knjig in časopisov. Preskrbljeno je tudi za jedila in za izborno pijačo. DEMOKRAT JE! V TEM TEŽKEM TRENUTKU KO SE PRIPRAVLJA BARANTANJE Z NASO ZEMLJO PODPRITE DEMOKRATIČEN TISK, KI SE VZTRAJNO IN DOSLEDNO BORI ZA USTANOVITEV STO IN PROTI BARANTANJU! UDELEŽITE SE PRAZNIKOV DEMOKRATIČNEGA TISKA! Sporočamo, da bo prihodnjo nedeljo 7. septembra V ŠKEDNJ1J osrednji praznik demokratičnega tiska Natančnejši spored praznika bomo objavili v prihodnji številki. SOVJETSKA VLADA PREDLAGA SESTANEK ŠTIRIH ZUNANJIH MINISTROV Zahodne velesile nočejo restii meniškega vprašanja, ker se boje miru Nota Sovjetske zveze o nemškem vprašanju predstavlja važen činitelj v naporih za odpravo najnevarnejšega zansca sedanje mednarodne napetosti - Odklonilno stališče zahodnikov Francoski tisk se strinja s sestankom štirih - Titofašisti prednjačijo v napadih na sovjetsko noto V soboto popoldne je sovjetski minister za zunanje zadeve tov. Višinski izročil poslanikom ZDA, Velike Britanje in Francije v Moskvi, noto vlade ZSSR, kot"- odgovor na noto, ki so jo poslale tri zahodne velesile sovjetski vladi dne 10. julija t. 1. glede rešitve nemškega vprašanja. V svoji noti predlaga S-Z, naj se v bližnji bodočnosti, najkasneje v oktobru skiliče konferenca predstavnikov štirih velesil z naslednjim dnevnim redom: 1. priprava mirovne pogodbe z Nemčijo; 2. ustanovitev vsenemške vlade; 3. izvršitev svobodnih vsenemških volitev; ustanovitev "komisije za ugotovitev obstoječih pogojev za te volitve; sestav komisije, njene funkcije in oblast. Nadalje sovjetska vlada pred- predstavnikom laga, naj se na tej konferenci štirih obravnava vprašanje roka za odhod okupacijskih čet iz Nemčije. Predlaga obenem, naj se na konferenco povabijo tudi predstavniki Vzhodne in Zahodne -Nemčije. Kakor vidimo, so na dnevnem redu, ki ga predlaga SZ, zapopa-dena vsa vprašanja, pri katerih je nemški narod živo zainteresiran. Njihovo o-bravnavanje in povoljna rešitev bi končno spravila z dnevnega reda svetovnega.pozori-šča eno izmed najbolj perečih vprašanj in zagotovila mirno sožitje med narodi. Tega se v polni meri zaveda vsa svetovna javnost in zato je povsem naravno, da je bila že prva vest o izročitvi sovjetske note DELOVNI LJUDJE VSEGA SVETA pozdravljajo XIX. kongres VKP(b) V Sovjetski zvezi se je začela obširna predkongresna diskusija Vest o sklicanju XIX. kongresa Komunistične partije ZSSR je po vsem svetu vzbudila veliko zanimanje. Ze teden dni se vsi listi bavijo s tem vprašanjem, ki ga smatrajo kot enega izmed najvažnejših dogodkov tega poletja in prihodnje jeseni. Prav tako živo se za ta kongres zanimajo delovne množice vsega sveta. Kot je bilo pričakovati, so reakcionarni in imperialistični krogi, v katerih prednjačijo titofašistt, začeli ugibati vse mogoče o tem kongresu. Vsi pa priznavajo, da je izredne važnosti in da svet pričakuje njegove sklepe z veliko nestrpnostjo. S kongresom je povezano tudi vprašanje osnutka V. petletnega načrta, ki ga pa zahodni krogi skušajo skriti pred množicami, da ne bi zvedele za čudovite korake naprej, ki jih bo Sovjetska zveza napravila do 1955. Zahodni krogi se rajši bavijo z vpraša- Titova “skupna uprava TAKO SI TITO ZAMIŠLJA «SKUPNO UPRAVO» TRSTA, KI BI ONEMOGOČILA VSAKO IZŽIVLJANJE TRŽAŠKEGA PREBIVALSTVA. njem Stalinovega nasledstva, ugibajo, kdo naj bi bil mož, ki bo zasedel Stalinovo mesto, se vrtijo okrog imen Malenkova, Molotova, Sušlova, Berle itd., razširjajo razne puhle domneve o «Politbiroju‘ ki naj bi prerastel Stalina» itd., ker si mislijo, da se sovjetsko ljudstvo bavi s takimi vprašanji in ne z vprašanji velikanskih gradenj, ki naglo in revolucionarno spreminjajo lice njihove prostrane domovine v najbogatejšo in najbolj razvito deželo na svetu, Titofašisti skušajo skupno z zahodnimi pisuni dokazati, da bo XIX. kongres utrdil «birokracijo» in «birokratsko kasto» ZSSR, ker bi radi naprtili drugim to, kar sami imajo in kar so sami ostva-rili v Jugoslaviji s svojim kontrarevolucionarnim udarom. Istočasno se delovne množice vsega sveta dobro zavedajo, da bo XIX. kongres KP ZSSR predstavljal velik dogodek, iz katerega bodo lahko črpale neizmerne izkušnje, ki jim bodo služile v borbi za mir, socializem in svobodo. Sovjetski listi so začeli objavljati material za predkongresno diskusijo, ki se je že začela v vseh sovjetskih partijskih organizacijah. «Pravda» je objavila osnutek novega statuta Komunistične partije, v katerem je razvidno, kako so velike naloge članov, ki se morajo na vsakem koraku zavedati svojega poslanstva. Clan KP ZSSR se mora predvsem zavedati,, da je v teku gradnja komunizma in da mora v tej dobi z izurjeno roko voditi ostale množice, biti najbolj predan, požrtvovalen in razvit sovjetski državljan. Prav tako se od njega zahteva, da služi za vzgled vsakemu nepartijcu in da prav zato ne sme zahtevati zase privilegiranega položaja, ker to ni pojmljivo s pripadnostjo KP. «Pravda» je objavila tudi osnutek za V. petletni načrt «prehodne jaze iz socializma v komunizem», kot ga imenujejo. V glavnem je naš list že objavil številke tega osnutka. Po tem petletnem načrtu bo Sovjetska zveza v številnih panogah industrije že na enakopravni osnovi tekmovala z industrijo ZDA, v drugih panogah pa bo napravila velikanski korak naprej, tako da bo lahko z drugim petletnim načrtom prekosila v vseh panogah proizvodnjo ZDA. V kmetijstvu pa bo Sovjetska zveza odločno prekosila kmetijstvo združenih držav bodisi na področju proizvodnje kakor tudi na področju mehaniziranega dela. Vsi napredni listi poudarjajo, da je XIX. kongres KP ZSSR velike važnosti prav zato, ker se bodo na njem povzeli zaključki o dosedanjem delovanju in začrtale smernice za bodočnost. Te smernice pa so: izgradnja komunizma v pogojih ostre borbe med naprednim in reakcionarnim svetom, v pogojih naraščajoče vojne nevarnosti, v pogojih krepitve mednarodnih miroljubnih in socialističnih sit. Slovenski, hrvatski in italijanski komunisti ter demokrati našega Ozemlja pozdravljajo z velikim navdušenjem ta kongres, ker gledajo v KP ZSSR izurjeno voditeljico v borbi za mir in socializem, ker vedo, da se v petdesetih letih obstoja ni nikoli izneverila delovnem ljudstvu in je danes kažipot za vse delavske partije in množice na svetu. sprejeta v svetu z velikim navdušenjem. Ni dvoma, da je nota SZ spravila v vidno zadrego zahodne imperialiste, ker je docela prekrižala njihove voj-nohujs-kaške naklepe. Miroljubnega koraka, ki ga je ponovno napravila SZ ni bilo mogoče prezreti, in zato se je moralo pod pritiskom javnega mnenja, nehote ukvarjati s sovjetsko noto tudi najbolj reakcionarno svetovno- časopisje. Toda le redki listi, ki so podrejeni zahodnim vladam in ameriškemu monopolu, so objavili delne izvlečke note, potvarjajoč seveda njen pravi miroljubni smisel. Posebno navdušenje je izzvala nota v vsej francoski javnosti in tudi zaradi tega so komentarji francoskega vladnega tiska zelo oprezni. Dejstvo je, da se pretežna večina listov strinja s potrebo sklicanja konference štirih. Nota vlade ZSSR je spravila imperialiste v zelo kočljiv položaj. Znano je, a tiče Sovodenj, nam ni v tem pogledu ničesar znano. Zgleda torej, da titofaši-stični župan in njegov občinski odbor nimajo essa, da bi se ukvarjali s potrebami prizadetih kmetov. Dovolj jim je, da so si zagotovili stolčke, vse o-stalo je. za njih deveta briga. Prav zaradi brezbrižnosti titovskega župana in odbora je nujno potrebno, ja se prizadeti kmetje združijo in s skupno akcijo prisilijo brezbrižneže k večjemu zanimanju za potrebe in koristi občanov. Beg iz Jugoslavije GORICA — V torek ponoči je patrulja finančnih stražnikov ustavila v bližini meje 20-letnega Romana Reja, kmeta iz Kozane. Izjavil je, da je zlbežal iz Jugoslavije, ker ni zbežal iz Jugoslavije, ker ni mogel več prenašati titofaši-stičnega režima terorja in bede. «Primorski dnevnik», ki je običajno zelo dobro informiran o življenju v našem mestu, seveda te vesti ne bo objavil. In v molku mu bo «Soča» zvesta družica. NT Standrežje brez poštnega urada STANDREZ — Večja skupina prebivalcev te vasi nam je poslala naslednji dopis s prošnjo, da ga objavimo: «Z gradnjo naselja za begunce in drugimi predvidenimi stanovanjskimi gradnjami, bo naša vas nedvomno ena izmed najbolj obljudenih, ker šteje že danes približno 3000 prebivalcev. Do-čim imajo druge vasi naše občine, z znatno nižjim številom prebivalcev svoj poštni urad, se moramo mi posluževati najbližjč- PISMO GORIŠKEMU ŽUPANU Razbremeniti je treba cesto „Campagnuzze“ STAND REZ — Skupina prebivalcev naselja beguncev in stanovalci 'bližnjih hiš so poslali svojčas goriškemu županu prošnjo za ureditev krožne ceste «Campagnuzze» in ulice Sv. Mihaela. Dejstvo je — pravi pismo — da je postala krožna cesta glavna prometna zveza za Standrež in Sovodnje in to, odkar so začeli popravljati ulico. Sv. Mihaela. Navedena cesta, ki je bila zgrajena pred par leti, se nahaja danes v obupnem stanju. Vozila so jo docela razorala tako, da vsako vozilo, ki gre mimo stanovanjskih hiš dviga oblake prahu. Po cesti vozi dnevno znatno število avtomobilov, avtobusov in motorjev in lahko si je predstavljati, kakšne posledice ima za prebivalce promet po taki cesti, ki je obenem tudi zelo slabo razsvetiljena in brez kanalizacije. Zaradi tega je ob deževju podobna jezeru. Pri tem je treba upoštevati problem trgovin, iki se nahajajo v ulici Sv. Mihaela, ki je istočasno zelo važen. Zaradi usmeritve prometa na krožno cesto, se je znatno zmanjšal dotok odjemalcev v trgovinah ulice Sv. Mihaela in od tega imajo trgovci precejšnjo škodo. Prosilci predlagajo, naj bi se to. pereče vprašanje rešilo v smislu, da se normalni promet zopet usmeri po ulici Sv. Mihaela, ker bi se s tem znatno razbremenila krožna cesta. Taka rešitev bi bila nedvomno v korist vsem prebivalcem' navedenega okraja in to tudi iz zdravstvenega vidika, upoštevajoč veliko število otrok, ki bivajo v tem predelu. ga poštnega urada, ki se pa nahaja šele v mestu. Ce hočemo odposlati, n. pr. priporočeno pismo, ali opraviti 'kateri koli posel na pošti, moramo pešačiti par kilometrov do najbližjega poštnega urada. Ali je to pravilno?» Nikakor ni pravilno in prav zaradi tega opozarjamo goriško občinsko upravo, naj posreduje pri glavnem ravnateljstvu pošte, da ugodi upravičeni zahtevi prebivalcev Standreža. Odkar obstoja, se človek mora boriti proti naravi zato, da od nje dobi to, kar je potrebno za njegov obstoj. Borba za produkcijo je socialnega značaja, ker je to borba socialnega bitja proti naravi. V teku te borbe človeško bitje neprestano preobrazuje naravo. Istočasno pa preobrazuje tudi samega sebe in svoje okolje. Zato je bilo življenje človeka, njegovo mišljenje in socialna organizacija v preteklosti drugačna od sedanje. Prav tako bo drugačno od sedanjega tudi življenje, mišljenje in socialna organizacija človeka v bodočnosti. Človeštvo in človeška družba predstavljata proces zgodovinske evolucije v teku borbe za obstanek. Ko je človeška družba dosegla določen razvoj, se je razdelila v razredno družbo. Od tedaj so ljudje, ki pripadajo druži, razdeljeni v razrede, so torej pripadniki določenega razreda. Po marksistični filozofiji sta ideologija človeka in njegov način mišljenja določena od družbenega razreda, kateremu pripada človek; io se pravi: v družbi, ki je razdeljena. u razrede, ideologija in mišljenje izhajata vedno iz določenega socialnega razreda. V družbi, razdeljeni v razrede se vrše neprestane razredne borbe. V teku vztrajne borbe proti naravi in v teku vztrajne razredne borbe, človek spreminja naravo, družbo, v kateri živi in istočasno tudi svoje mišljenje. Zjio mora človek smatrati samega sebe kot spremenljivo bitje. Ne sme torej smatrati samega sebe in svojega mišljenja. Kakor tudi ne okolja, v katerem živi; kot nekaj nespremenljivega, popolnega in nedostopnega za spremembo. Ce bi tako mislil, tedaj ne bi priznaval zakona o naravni in socialni evoluciji in bi si torej zaprl možnost k napredku. Komunisti so najnaprednejši revolucionarji v sodobni zgodovini in predstavljajo najudarnejšo in vodečo silo v preobrazbi družbe in sveta. V teku neprestane borbe proti razrednim sooražnikom, komunisti spreminjajo družbo, svet in samega sebe. Sleherni komunist se mora prekaliti v praktični borbi in v ideološki izobrazbi zato, da lahko napreduje in da tahko doseže revolucionarno tehniko in sposobnost. Za to, da postaneš zrel, izkušen in zmožen obvladati vsak položaj, je potreben zelo dolg proces revolucionarne prakse in vzgoje. Je torej potreben evolucionarni proces. Relativno neizkušen komunist ne more popolnoma razumeti razrednega sovražnika, ne samega sebe, ne zakonov o socialnem razvoju in ne revolucionarnih zakonov. Ker je živel v stari družbi, je povsem naravno, da ima v sebi ostanke raznih ideologij, predsodkov in navade stare družbe. Zato, da izboljša svoj položaj, mora komunist preučevati izkušnje zgodovine, istočasno pa se mora aktivno udeleževati sedanje revolucionarne prakse.V tej revolucionarni praksi, torej v razredni borbi mora razviti sposobnosti svojih osebnih pobud in podvojiti svoje napore pri učenju. Samo tako se bo polagoma naučil — in to v teku svojih izkušenj — spoznavati sovražnika in samega sebe; naučil se bo spoznd-vati pomanjkljivosti svojega prejšnjega mišljenja, svoje navade in predsodke. Samo tako bo lahko popravil svoje pomanjkljivosti in bo lahko utrdil svojo zavest, svojo borbeno sposobnost in svoj način življenja. merodajne oblasti! Kmetje se pritožujejo, & nekateri begunci, ki so oa' p stanjeni v openskem tabor'' ( šču neprestano kradejo k,! m irej :. Posebno prav jim pr; de železnina. Poleg bodeč' žice kradejo tudi drogove L 1 drugo železnino. Tudi po vf| a. tovih in po njivah stikajo pridelki, zlasti za paradižnik rr Razumemo sicer njihov PL ie moren* Sl loža j, toda vseeno ne m-orel dopuščati, da se kaj taktil' 06 dogaja. Zato pozivamo obR: na' sti, ki so odgovorne za stani1!rem v taborišču, naj napravijo v z nec ropanju! F dri Ra-! Iz a RIC1IAKJE , op :rm,ai Dolinska občinska uprav’ ki tolmač želja in zahtev Prl ,.a “1 bivalcev -iz Ricmanj in B«J“slcn šta, je naprosila tržaško C1 a «. cino, naj bi podaljšala avj* Uil« busno progo št. 25 (ki voskat trenutno do Ratinare) TsPe ključa. Pretekli teden so- vpak; ščani omenjenih vasi pod] sovali posebne pole, ki jih do dostavili oblastem v svr1 opore omenjene prošnje. P° so radevolje podpisovali * vaščani, kar je ponoven kaz, da je podaljšanje a ^busne linije do Ključa Z' občuteno vprašanje. Danes se večina delavcev obeh omenjenih vasi vozi Trst na delo z vlakom, nosno z avtobusi privatne! podjetja. Vlakov je zelo lo, saj razen potnikov iz lj enih vasi in iz Drage, »o tamkajšnji železnici m nega prometa. Povrh tega sta obe železniški postaji, Ana in Sv. Andrej, zelo daljen! od središča mesta, °Vti v nosno od krajev, kjer je v% cc čina delavcev zaposlena. dosedanjimi avtobusi je spl na križ. Vedno so prenatrpa,knzi' V resnici " je na njih doV0^ sg Pra I potnikov iz Boljunca in šta Da o avtobusu Ferjab0' vega podjetja, ki vozi m'1* i6 Dom j a in (Loga v Ricma^ 8a sploh ne govorimo, saj bi l^1 "Coi ko rekli, da ni podoben aV1”1^ i busom in je zato vožnja ^‘^eri njem silno neudobna. . .,rii i Povrh vsega tega pa ilbA avtobusi ACEGATa fflU1! st c plačilnih olajšav in tudi 6Uan; 't «fc vadna vc-zna cena je znal' nižja od vožnje na avtobb’ ’8osl zasebnih podjetij. "»es Tržaško občinsko podile j ACEGAT bi podaljšanje P""-ge prav nič ne stalo, naspi0 J1 p0l no bi od tega že prvi ^ '^Filimelo koristi. Razdalja od s' 1 ne\ danjega postajališča na fCH) tinari do Ključa je majh/ Jtjij, Podaljšanje proge št. 2 Asia, zelo koristilo tudi nedeljs*' Prir izletnikom iz Trsta, ki radi zahajajo v Bazovičo * k ^ Ratinare dalje peš) predvS{( pa plezalcem, ki skozi v 'oj zahajajo v Botač. Uti j k' Zato upamo, da bo trža**kčat občinska uprava našla 'Gih uiava uasia » . » mevanje in da bo v najlUj te§d šemi času ustregla želji in tevi zainteresiranega valstva! tr: BOLJIIKEC Cesta, ki vodi iz naše preko Krmenke v Domj°u v zelo slabem stanju. Od vilnega prometa je vsa laL rana ter nevarna zlasti za lesarje in vespiste.. Težka' žila so spravila ob kole5*1,, silno dosti gramoza in P6^ Zato je . zlasti srečanje nevarno. Povrh tega je ta /utr Urj sta zelo ozka in za prot*1, 'i| 1 lažni! n e P* ^ kakršen je današnji, neP°‘ tična. Ker gradijo most na .. cesti, ki vodi v DolinO'j i]. čez k «n K Krmenko usmerjen ^ promet ne le za BoljU1’ • U] t>r< i» s i J Vtf N temveč tudi za Kroglje ib llno' t Siicele Dela za omenjeni nw>s* n», že razmeroma dolgo * vlečejo. Sicer pa pravi)0' j bo most kmalu dokonča0 da bo cesta v Dolino kb1' odprta. Prav bi bilo, da bi, žib^(i |(%j novi most kolavdiran, PrlJ >■ 1 z deli za preureditev . c čez Krmenko. Cesto je J A Lj Uu ijh;1 AS temeljito obnoviti; jo ra*: K riti in po možnosti asfalt*1;» ;Uar _ „ . **3J iv«. Zato priporočamo P° .'JU' ski upravi za ceste, pod U; ^ upravo spada tudi cesta j \^ej Krmenko, naj vzame to le v poštev. Titofašistka Janja zopet v Gorici GORICA — V mestu se je zopet pojavila znana titofašistična aktivistka Vižintin Nežica-Janja, ki je sedaj gost na stanovanju lesnega trgovca Komjanca v ulici Co-delli. Kakor znano, se je titovska agentka presedlala lansko jesen na univerzo v Padovo, kjer je imela gotovo lepe prilike nadaljevati svoje spletke v krogih visokošolcev, ki so zelo pestri in kozmopolitski. Nedvomno bo skušal ta protikomunistični privesek, ki se kreta v družbi Mare Mervič izvajati nove provokacije v oporo tito-fašistični kliki. Gotovo je tudi, da bosta v tem obe deležni vse simpatije «atlantskih» političnih krogov. Vsak pošten Slovenec pa naj ve že v naprej, s kom ima o-pravka! ZA VSAKEGA NEKAJ. 1 A Naj bo izid volilne borbe med «slonom» in «oslom», ki sta volilna znaka republikanske in demokratske stranke v ZDA kakršen koli — v resnici bo zmagal vedno Wall Street. (Iz časopisov). S VPREGA DVEH STRANK Zena: «#Saj ti čevlji sploh niso več moo Mož: «Res je; so pa zato cene prav po : modi». AŠEMU TRGOVSKEMU PROMETU ROZI KONKURENCA REKE SUŠAKA borj. Propagandna akcija in ponudbe «Trans Juga» in «Jugo-Linije» - Tudi Američani so zainteresirani pri Icai okrepitvi jugoslovanskih pristanišč - Kaj bi morala ukreniti VU v zaščito tržaškega prometa ,oih i v ii i prl' ,deč', e j 6Hano je, da je tržaška tran, Vf ‘la trgovina že dalj časa pod : lfrUženo ofenzivo pristanišč '■nìVtV6rne Evrope, ki so povzela ‘ p» ,sto ukrepov, katerih posle-reI1i(ice so vidne v našem prome-jjež1 • Tej ofenzivi, ki je zelo neofilia, iker jo vodijo dobro (.gjjlftemljene in sposobne luke 0 le0 'v zadnjih tednih pridružuje ; druga in sicer kompleksa fka-Sušak. !■ k avstrijskega gospodarske-opazovališča prihajajo in ““nacije o aktivni propagan-rayi‘. ki jo vodita špedicijska dru-prt a «Trans-Jug» na Reki in ju gol “slovanska paroplovna dru-3 a «Jugo-Line», da bi si pri-avlfile avstrijski izvoz in uvoz. v«! fkatere operacije so bile že 1 * “spehom zaključene, kot uvoz j V*|>baka z Jutrovega v- zameno avstrijski les. Toda propa- h Wstidna akcija je obenem zdru- svrSaa s ponudbami gospodar-- >6 S»dni. ptll L , 'ih pogojev, ki so v resnici Predvsem ponuja vto(lran3-Jug» iz Reke svoje u-Zčlv8e po stalnih pristojbinah, [j so že v naprej poznane in • eVjll!° podvržene spremembam, ozi f1 se dogaja v splošnem v Jdigih lukah. Stroški za ma-j’neAjfdlacijo blaga od meje do , pitpcališča, bi bili za 20 odst. gpiipii kot v Trstu. Jugoslovan-(p železnice bi z lahkoto pri-aot'ule, za določeno količino preja fpanega blaga, na posebne i, S' “Suste. -Razen tega bi bila Ju- 0 Flavija pripravljena vzposta-h , lti v reški luki posebno pro-e j0 cono za Avstrijo, popuste a’ 15 Pomorskih tarifah, brezplačni 1 najem skladišč za blago v ^0I r°nzitu. Končno nameravajo °n0je sedaj pojačali pristaniške ffave v reški luki in to v 'diku pospešenega pristani-nasi ie8a prometa. 1 l»*1 "Corriere di Trieste» je obe avt°*tn namignil, da bi bili tudi a 0 psričani finančno zainteresi- . j1*1! na pojačanju pristanišča jtiit* Reki. Isti list priobčuje UiOi: o širokem načrtu za po- i upanje jugoslovanskih luk. na^.^adi tega bi šel precejšen del bus' Neslovanskega blaga, ki se “es izvaža preko Reke, v bo-jjetjiče preko pristanišč Antivari Pr' «arde'jevo. iki -bi se razširila ’P1,] Povezala z zaledjem potom Sli ^ železniških prog. Tako >d I nevarnost konkurence Reke tržaški tranzit, po teh iz To f<}th v bodoče iše znatno na-25 sla. - ■ ... pripomniti je treba, da se ta ^ ost ofenzive razvija yse^.itveh smernicah. Prva kot ev načela, ki je bilo pov- il, Sprejeto in sicer, da mora )| *• ki se poslužuje pristanišč aiRixati vsaj žive stroške prista-^ uslu§> železniškega, reč-ja>[ S* ali pomorskega prevoza, rel):Jnj z dajanjem popustov in uknj. Druga, ki je povsem .■tonita, obstoječa v vzpostavi prostih con v luki, poseb-l|f. Ugodnosti pri plačevanju .‘ftaniških stroškov in raznih A hif, odpravi raznih birokrat- skih zaprek pri carinskem poslovanju itd. Da se zajezi težka nevarnost, ki jo predstavlja ofenziva navedenih dveh pristaniških kompleksov, je treba povzeti potrebne korake in to nujnim potom ter s potrebno prožnostjo. Vrsta ukrepov bi morala zajeziti posledice nedovoljene konkurence. Na podlagi takih ukrepov bi bilo treba dati možnost železnicam in Javnim skladiščem, da lahko nudijo primerne popuste in znižanja. Istočasno pa bi bilo treba protestirati v mednarodnem merilu ter e-nergično zahtevati spoštovanje mednarodnih sporazumov ter načelo o cenah za usluge, ki smo jih že navedli. Medtem ko bi se postopalo v tem smislu, bi bilo treba istočasno izvajati aktivno politiko, ki bi bila v stanju priklicati nov promet. Državam, ki se poslužujejo naše luke bi treba nuditi proste cone, skleniti direktne tarife med Češkoslovaško, Madžarsko in našo luko, pojačati pristaniške naprave, da se tako znižajo stroški ter izvesti v inozemstvu primerno propagandno akcijo. Kakor zgleda pa se v Trstu noče ničesar ukreniti. In to ne morda, ker se predstavniki gospodarstva ne zavedajo teh potreb. Jedro tiči v tem, da ZVU, ki ima zadnjo besedo bodisi glede pristanišča kakor tudi glede železnic, v resnici paralizira vsako pobudo. Tako zavlačuje sklenitev direktnih tarif s Češkoslovaško in Madžarsko, noče dati prostih con v pristanišču za dežele našega zaledja, ne nakaže potrebnih fondov za Javna skladišča in železnice, ki bi bili potrebni za kritje raznih popustov ter celo diktira izstavitev tranzitnih -dovoljenj za blago, namenjeno v dežele ljudske demokracije in obratno. Cut velike zaskrbljenosti je prevzel zainteresirane kroge že v taki meri, da se lahko smatra, da je prišel trenutek za oči očne in pogumnejše korake za razkrinkanje odgovornosti, ki jih nosi ZVU glede poslabšanja stanja našega trgovskega prometa. Ti koraki naj obenem uresničijo enotnost akcije vseh zainteresiranih v obrambi skupnih koristi, to je našega trgovskega prometa U. SAJOVITZ Kriminalci v uniformi Pred kratkim se je neki bralec nizozemskega buržoaznega časopisa «He, parool» obrnil duredništva navedenega lista s prošnjo, naj mu obrazlo- žijo, kdo se bori v vojaških edinicah Nizozemske, ki so bile poslane v Korejo. Uredništvo lista mu je odgovorilo naslednje «Na žalost moramo ugotoviti, da se nahajajo v nizozemskih vojaških edinicah v Koreji v pretežni večini zakrknjeni kriminalci Nekateri izmed teh so v teku druge svetovne vojne služili v Hitlerjevi vojski, drugi pa so bili člani nizozemskih fašističnih organizacij. Mnogo jih je šlo v Korejo, da se izognejo težkim zapornim kaznim, ki bi jih morali drugače prestati kot vojni zločinci». Odgovor, ki ga je objavil navedeni list je dovolj jasen. Ljudje brez vere in zakona kriminalci, ki jih je človeška družba zavrgla, to so nizozemski sokrivci grozodejstev, ki jih izvršujejo Američani v Koreji. ČLANEK RAVNATELJA SLOVANSKEGA INSTITUTA AKADEMIJE ZNANOSTI Z.S.S.R. O SLOVANSKIH ki so živela v začetku PLEMENIH našega štetja redrevolucijska Jr' ska in filološka znanost, razlagajoč naselitev staroruskih plemen, ni izstopala iz hronološkega okvira ruskih letopisov in drugih sodobnih virov. Zgodovinarja Ključev-ski in Seredonin, filolog Sah-matov in drugi so trdili, da so plemena, ki jih navajajo ruski letopisi (Vjatičeji, Kri-vičeji, Poljani in drugi), spadala v VIII.-X. stoletje in so določati VI .-VII. stoletje kot dobo formiranja teh plemen v procesu naselitve Slovanov po vzhodno-evropski ravnini. Znanost pa ni razpolagala s kakršnimi koli konkretnimi podatki o tej naselitvi. Z drugimi besedami, za predrevolucijsko znanost so se meje določenih in poznanih dejstev v zvezi z vzhodno-slovanski-mi plemeni ustavljale v dobi VIII.-IX. stoletja; daljnejša preteklost pa je stopala v območje nepoznanega — v območje domnev in meglenih hipotez. zgodovin- Iz arheoloških raziskovanj, iki so jih sovjetski arheologi izvršili v poslednjih desetletjih, se je ugotovilo, da se enotgrafska podoba vzhodnega slovanstva, ki prihaja do izraza na straneh letopisa «Povesti sedanjih let», nikakor ne nanaša na poslednja stoletja prvega tisočletja našega štetja, marveč na znatno starejše čase. Vili. - IX. stoletje ne predstavlja dobe pro-cvita staroruskih plemen, marveč dobo njihovega zamiranja in začetnega razpada. Ta plemena se niso nikakor pojavila v VI. - VII. stoletju, kot so predpostavljali zgodovinarji in filologi v začetku XX. stoletja, marveč znatno prej: v prvih stoletjih in v polovici prvega tisočletja našega štetja. Na področju Podneprovja in njegove okolice so arheologi odkrili mnogoštevilne ostanke kulture prvega tisočletja našega štetja: ruševine večjih in manjših naselbin, grobove itd., ki so se vidno razlikovali bodisi od ostankov finsko - ural- skih plemen Povolžja, Severa in Pribaltika, kot tudi od ostankov letensko - litvanskih plemen. Ti ostanki sestavljajo nekoliko krajevnih skupin, ki se med seboj razlikujejo po posebnosti kulture. Primerjanje teh krajevnih skupin s starodavnimi Začetnimi letopisi vodi k zaključku, da spadajo v prehodno dobo med nepisano in pisano zgodovino vzhodnoslovanskih plemen. V kotlini Ilmenskega jezera pri Mestu in Mologu je bila odkrita skupina arheoloških ostankov, ki pripadajo novgo-rodskim Slovanom, Najznačilnejše poteze njihove kulture se najdejo na nagrobnih spomenikih, visokih stožčastih gomilah (kurganih), ki vsebujejo ostanke sežganih mrličev. Najstarejši ostanki pripadajo IV. -V. stoletju našega štetja, naj-peznejši pa IX. - X. stoletju. Ob izvirih Volge, Dnjepra in zahodne Desne, prav tako ob reki Veliki in okrog Pskovske-ga jezera so se našli ostanki NAŠI ŽIVINOREJI PRETI NEVARNOST POPOLNE PROPASTI Gosenice so povzročile v par tednih ogromno škodo na podeželju in v okolici Devinsko-nabrežinska občina najbolj prizadeta - Velika škoda na mandrijah na Kolonkovcu - Intervencija ZMP pri oblasteh - Rešiti je treba vprašanje krme za zimo Lahko rečemo, da je bilo letošnje leto za našega ubogega kmetovalca eno izmed najtežjih v tej povojni dobi. Nadloge in skrbi so se vrstile druga za drugo. Najprej koloradski hrošč, nato velika suša in v zadnjih tednih se je temu pridružila še pogubono-sna gosenica, ki je povzročila na podeželskih kmetijah in predmestnih mandrijah ogromno in neprecenljivo škodo, posebno kar se tiče krme in povrtnin. Škodljivi mrčes se je pojavil )gs)j Eucikov «Izpod vešal» giP1 v Škofijah. ta^ij^tri, v nedeljo 31. t. m. ob otO1 ,j|' uri bo Ljudski oder uprizo-pP ^,.v Škofijah na terasi gostilne l “Spanjoletu» Fučikovo dra-! v petih 'dejanjih «»Izpod ve-o, '»v Igra je povsod, kjer je V1 Uprizorjena, vzbudila mno- 4 2animanja zaradi aktualno- Problema in načina podajalo- s senčnimi slikami. Pri igri ,st k e*uje tudi svetoivanski ^tet. ^ l kopnina: odrasili 120, otroci alL uijaki -60 lir. 111 ljudski oder v Saležu: P ii) -rUgo nedeljo, 7. septembra F udski oder gostoval v Sa-X J Ig,,.' kjer bo- na prostem oprigli1 Wl Fučikovo dramo v 5 sli-J) i,^ ttlzpod vešal», na kar opo-.1 Ig ^atho »Saležce in okoličane 11 J Igj^Unes. Pri igri sodeluje sve-r j l,6 ahski kvartet. 'c' -f j?a Prireditev v Barkovljah a J \ eisnjo nedeljo, 24. t. m. je ‘ % PD «Ivan-Vojko» s Pro- giS \r Kontovela v Barkovljah, \.Je priredilo pri Rumeni hiši V včsel in zabaven spored. k^S,Ca skupina je podala Ce-\ Sa «Snubača» in «cVenček na-\ih», pevski oktet pa je pod \ vorn tov. Kapuna zapel vr-k leDih in navdušujočih pesmi. ' «r n° so °Srelč ruske pesmi V »kup, le vkup!» Tudi igri °Se8li svoj namen in občin- y Se Je izredno zabavalo. Do-darkovljanska godba je sPoredom zaigrala nekaj 'fq(. lepih komadov, kar je pri-j*v se povzdignilo. Skoda-le, vreme nagajalo ter se je 'g, ltev v skrčenem obsegu mo-ii Urjjti v premajhni dvorani, V ! Uiogia sprejeti vseh ljudi, \ s° zaradi prenapolnjenosti O®1 morali oditi. lej priliki je bila tudi knji-\,aZstava’ Dvbiček je bil za log rdZSt: l( »°ro tiska, o čigar važnosti Si re1 s qeni firn »bi dar i1 «i j;« h, Mi >« N St* Str S» Sij S M moških čevljev ženskih čevljev čevljev za otroke in mladino športnih čevljev opankov S - v Ste S, b B* Danes Pripravlja se tudi delavnica napol ortopedskih čevljev za občutljive noge otvorjene izložbe trgovina si 'čevlji Largo Barriera Vecchia šl. 5 in ti iti i Ni h S ti i> "t, ‘N S "»j 'd s J tl "dl