Sociala ukinja dobro mero
Vrtinec, ki se je pojavil na gladini našega živ-Ijenja zaradi znanih gospodarskih težav, je v hipu pogoltnil tudi dobro mero naše socialne politike, kije povečevanje socialnih dajatev me-rilo z življenjskimi stroški. Tri naslednja leta in nemara tudl še naprej, če se časi ne bodo zbl-strili, bodo te dajatve napete na rast osebnih dohodkov, za katere brez dvoma drži, da po svojem realnem obsegu ne bodo dohajali živ-Ijenjskih stroškov.
Temu se naša sociala kajpak ni mogla izogniti. Konec koncev je to žal tudi edino in malo, s čimer je lahko postregla kot s prispevkom k stabilizaciji zdajšnjih razmer. Veliko pa pomeni za človeka, ki mu denarna pomoč družbe pomeni edirvi vir preživljanja. Dovolj zgo-vorna je letošnja razlika med rastjo osebnih dohodkov inživljenjskih stroškov - 22 in 42 odstotkov!
Zdaj se takoj postavi vprašanje, ali je kakšna možnost za 4.300 Ijudi v Sloveniji, ki so do letošnjega 1. septembra živeli s po 3.900 dinarji na mesec in bodo od septembra dobivali 400 dinarjev več, da bodo drugo leto prejeli več, kot jim bo dovolila odstotna rast osebnih. dohodkov? Kajti težko je sedaj potisniti iz ospredja bojazen, da denar, s katerim živijo, ne omogoča dostojnega življenjškega mini-mutna.
Hipni odgovor, da te možnosti ni, najbrž ni daleč od resnice, ki se bo izkazala drugo leto. Sociala je do kraja zategnila pas. Tudi širša področja socialnega varstva, s katerega bi po veljavnih mehanizmlh lahko kanil kak dinar na ožjo socialo, so preobremenjena s potre-bami, za katere imajo v zoženih možnostih vse manj denarja.
Zato je treba čimprej ugotoviti, ali bo ta denar zadoščal za člove-kov življenjski minimum. Ce bo odgovor negativen (in upajmo, da bo ¦pripravljen pravočasno), bo treba najti druge možnosti, da bi rešili ta problem in še druge, ki se utegnejo močneje zarisati v našo socialo -v mestih še bolj kot na podeželju.                                 Anka Štrukelj