KULTURNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt ftm J), jj. LETNIK XXII. / ŠTEVILKA 17 CELOVEC, DNE 23. APRILA 1970 CENA 2.50 ŠILINGA Volili bomo može našega zaupanja! Možje in žene! V nedeljo, dne 26. aprila, bomo znova volili predstavništva naših občin, to je tiste skupnosti, ki vsakogar izmed nas najbolj neposredno zadeva. Občina je osnovna celica družbenega življenja, je pravzaprav velika družina, v kateri smo vsi člani. Po nujnostih vsakdanjega življenja smo navezani na občine. Zanje moramo prispevati doklade in davke, ki jih vzdržujejo, hkrati pa mora občina skrbeti za določene potrebe vsakogar izmed nas. Namen volitev je, da pridejo na vodilna mesta in s tem na odgovorna mesta v občini možje, ki so iz njih zrastli in z njo žive. So to gospodarji naših kmetij, delavci in obrtniki, ki žive z nami. Občine so nastale v teku stoletij iz zrelih izkušenj naših prednikov. Zato ne združujejo občanov samo v gospodarsko interesno skupnost, temveč so tudi skupnost lepih in zdravih tradicij našega rodu, ki že nad tisoč let živi na tej zemlji in jo z lastnim znojem in žulji dela rodovitno. Iz teh spoznanj so se v mnogih naših občinah porodile naše samostojne skupnosti, ki so dobile svoj vidni izraz v naših volivnih listah, ki so bile oddane do 5. aprila. Na številnih sestankih in sejah so naši zaupniki temeljito preudarjali, na kakšen način bi bili v občinah dvojezičnega ozemlja v prihodnjih šestih letih najbolje zastopani naši skupni interesi. V naših lastnih listah prihaja do izraza zahteva po kulturni, gospodarski in socialni enakopravnosti vseh občanov ter želje po mirnem sožitju obeh narodnosti v deželi. V smislu teh načel bodo delovali naši občinski mandatarji ter s tem zagotovili napredek občinam dvojezičnega ozemlja, kjer niso bile oddane naše lastne liste, pa bomo oddali svoj glas osebam, ki so iz narodnostnega vidika vredne našega zaupanja. Slovenci! Slovenke! Le nekaj dni nas loči še od občinskih volitev. Storimo vse, da bomo zagotovili našim listam čim boljši uspeh! NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV Krei$ky sestavil manjšinsko vlado Občina - osnovna celica našega družbenega življenja Dr. Reginald Vospernik Tretjič bomo Korošci v tem letu šli na volišče. Po izvolitvi deželnega in državnega parlamenta bomo 26. aprila izvolili za nadaljnjih šest let občinska zastopstva. Zavedajoč se dejstva, da se prav v občinski sobi razpravlja o zadevah, ki najbolj neposredno posegajo v naše vsakdanje življenje, teh volitev nikakor ne bomo podcenjevali. Nasprotno: videti moramo v občinskih volitvah tisti demokratični poseg v naše družbeno življenje, ki nam naj bo izredno važno. Koroški Slovenci nastopamo povsod tam, kjer nam to narodnostne prilike dovoljujejo, s samostojno listo. Zavedamo se pri tem svoje soodgovornosti. Na neštetih sestankih, posvetovanjih in zborovanjih so vsepovsod po naših občinah v preteklih tednih možje in žene izbrali na demokratičen način kandidate, vložili listo in zastavili svoje sile v osebnih pogovorih in v siceršnji propagandi za uspešen nastop naših slovenskih kandidatov. Naj imenujem samo najvidnejše občine, kjer je bila vložena za občinske volitve slovenska lista: Pliberk, Bistrica nad Pliberkom, Globasnica, Žitara ves, Dobrla ves, Škocijan, Šmar-jeta v Rožu, Sele, Bistrica v Rožu, Šentjakob, Rožek, Ledince in druge. V marsikateri izmed teh občin so bila v zadnjih tednih večja volilna zborovanja, ki so združila volivce v skupnem prizadevanju. Narodni svet koroških Slovencev samostojne nastope podpira in iskreno pozdravlja. Marsikje se je izkazalo, da je organizirano članstvo Narodnega sveta omogočilo demokratičen postopek pri izvolitvi kandidatov. Slej ko prej vidi Narodni svet Povsod tam, kjer predvidoma uspeh ne bo izostal, v samostojnem nastopu najustreznejšo pot političnega udejstvovanja, ker !e slovenskemu mandatarju ni treba jemati nikakršnih strankarskih ozirov pri zastopanju resničnih interesov svojih volivcev. Iz osebnih pogovorov z raznimi slovenskimi mandatarji vem, da znajo politični nasprotniki to zadržanje slovenskih mandatarjev ceniti. Nikjer se naši občinski svetniki ne zapirajo plodnemu sodelovanju z vsemi, ki želijo napredek v občini in so voljni pripoznati Slovencem to, kar jim gre. V manjših občinah je potreba po takem plodnem sodelovanju najbolj občutna. Z zadovoljstvom nas navdaja, da so od Wie do Zilje ter Dobrle vesi do Sel v teh dneh marljivo na delu vsi naši zaupniki in Narodnjaki, ki želijo zagotoviti slovenskim kandidatom uspeh. Povsod stopajo naše liste pred volivca tudi z določenim programom, ki je seveda od občine do občine ra/ličen; tu stoji v ospredju tujski promet, tam izboljšanje cestnega omrežja ali pa clektrifikacija. Kandidati predstavljajo vse sloje našega južnokoroškega prebivalstva: kmete, delavce, nameščence, obrtnike. O-Pazno je, da sprememba strukture naše vasi Pride do izraza tudi v poklicih kandida-'ov. Med njimi je mnogo več delavcev kot Pri zadnjih volitvah. V marsikateri občini kandidirajo Sloven-c’ na kandidatnih listah večinskih strank, ra pot se odpira predvsem tam, kjer samostojen nastop slovenskih kandidatov ne bi Pl usncšen. V teh občinah bodo slovenski v°livci glasovali za tiste može, ki obetajo Najbolje zastopati narodnostne in gospodarske interese slovenskih občanov. 26. april je za nas vse odločilen dan. Po [rezni presoji se bomo brez pridržkov odbili za naše slovenske kandidate, ki so že * dosedanjim zadržanjem v občini dokazali, 'a znajo zastopati naše interese. Pogajanja med SPo in OVP za sestavo koalicijske vlade so se v ponedeljek razbila v zelo dramatičnih okoliščinah. Čeprav je imel predsednik socialistične stranke dr. Bruno Kreisky že prej v svojem načrtu manjšinsko vlado, mu jie državni predsednik Fraz Jonas poveril mandat za sestavo le-te šele pri drugem sprejemu. V dvajsetminutnem pogovoru je dr. Kreisky vrnil naročilo za sestavo koalicijske vlade, ne da bi »mu dal »državni poglavar novega. Že samo dejstvo, da Jonas ravno v ponedeljek ni uradoval v Dunajskem dvorcu, smatrajo politični opazovalci. kot namig zveznega predsednika, položaja ne površno presoj.ati. Državni poglavar Franz Jonas je takoj za Kretskim sprejel glavnega tajnika Ljudske stranke dr. Hermanna With»]ima>, medtem ko se je dr. Kreisky posvetoval s predsedstvom Socialistične stranke o sestavi enobarvne vlade. Vobče pa so bili »mnenja, da bo državni poglavar po pogovoru z dr. Wi»t-halmom hitro poveril mandat za sestavo manjšinske vlade socialističnimi prvaku. To se je dejansko tudi zgo»di,lo, pri drugem Kreiskijevem obisku v stanovanju zveznega predsednika, v ponedeljek, ob 21. uri. V večernem televizijskem intervjuju je dr. Hermann Withalm odgovoril na vprašanje, kdo je rekel »ne« h koalicijski vladi, smehljajoč: »Midva, oba«. Nasproti socialistični enobarvni vladi pa namerava Ljudska stranka voditi lojalno opozicijo, kateri je treba dati »pošteno možnost«. O zadržanju Svobodnjaške stranke pa je dr. Wit-halm dejal, da smatra za pravilno, ker je ta ostala nevtralna. Noiva enobarvna vlada, iki je zaprisegla v toirek 'popoldne, je seslta'v.lj»ena iz samih socialistov: zvezni kancler dr. Bruno Krei-sky, podkancler in socialni minister inž. Rudolf Hauser, finančni minister dr. Hans An dr o-sch, prosvetni minister Leopold Gratz, minister za znanost in raziskovanje dr. Hertha Firnberg, zunanji minister veleposlanik dr. Rudolf Kirchschlager, trgovski minister dr. Josef Staribacher, gradbeni minister Josef Moser, poljedelski minister dr. Hans Ollinger, obrambni minister brigadni general dr. Freihsler, prometni minister Erwin Friihbauer, notranji minister Otto Rosch, pravosodni minister dr. Christian Broda. V novi vladi so trije Korošci: Ollinger, Friihbauer in Veselsky (državni tajnik v uradu zveznega kanclerja). Volivci pozor! Uvrstitev slovenskih list na uradni glasovnici je po občinah različna. Na prvih dveh mestih sta skorajda povsod obe veliki stranki, tako da je slovenska lista tretja ali četrta. Na vsak način se za to zanimajte pred volitvami. Uvrstitev je razvidna iz uradnega občinskega razglasa. Izrael potrdil stike z Arabci Izraelska ministrska predsednica gospa Go Ida Meir je v ponedeljek prvič uradno potrdila, da se pogajajo Izraelci.in arabske »dežele. V intervjuju je v Tel Avivu izhajajočemu »časopisu voditeljica vlade izjavila: '»Imeli smo stike in jih še imamo.« Arabci ibi lahko »nekega dne« prišli do pametnega zaključka in sklenili mir z nami. Gospa Golda Meir je »še dodala, da je Izrael od leta 1967 že večkrat »prišel v stik z arabskimi. politiki, pa tudi sama je te pospeševala. Toda ti Stiki niso rodili uspeha. Vladna voditeljica je s tem potrdila govorice iz izraelskih krogov, ki so se pojavile po odklonitvi izraelske vlade, da bi šel predsednik Judovskega svetovnega kongresa Nahum Goldmann, po naročilu Jeruzalema, k predsedniku Naserju. O pogovorih z ameriškim pooblaščencem za Bližnji vzhod Siscom, je gospa Golda Meir izjavila, da so bili sila prisrčni, čeprav je prišlo pri tem do malih nasprotij. Ministrska predsednica, j »e izrazila upanje, dia ibi bilo poročilo, po katerem naj bi prejel Egipt od Sovjetske zveze najmodernejša reaktivna letala sovjetske vrste »Mig 23«, zares neresnično. Drugače hi moral Izrael ukreniti vse potrebne ukrepe, kot je bilo to primer z »Mig 17 din 21«, da j,ih enostavno sestrelimo. To sta voditelja delegacije konference S ALT. Na sliki zgoraj namestnik sovjetskega zunanjega ministra Semjonov, spodaj pa ameriški veleposlanik Smith. Glej članek na 2. strani „Prva seja S ALT je trajala čez eno uro”. VABILO V okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo bo v nedeljo, 26. 4., ob 19,30 gostovala v Mestnem gledališču v Celovcu OPERA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE s Čajkovskega opero v treh dejanjih PIKOVO DAMO Gostovanja slovenskih opernih umetnikov so za Celovec in vobče našo deželo zmerom velik kulturni dogodek. Prav zato ni nič čudnega, če je za ta enkratni nastop ljubljanskih pevcev med našim ljudstvom veliko zanimanja. Vstopnice si pravočasno naročite ali kupite pri dnevni blagajni Mestnega gledališča v Celovcu (tel. 82-5-16) od 10. do 12. ure in popoldne od 16. do 18. ure. V nedeljo zvečer, na dan predstave pa pol ure pred pričetkom operne uprizoritve. Cene sedežev: 20.— do 100.— šilingov. OD TEDNA DO TEDNA PRVA SEJA SALT JE TRAJALA ČEZ ENO URO Več kot eno uro je trajal prvi pogovor med ameriško iin sovjetsko delegacijo v okviru konference SALT. Kot znano se je ta konferenca začela v četrtek, 16. aprila, v avstrijskem glavnem mestu Dunaju. Obe imenovani delegaciji bosta ostali tam več mesecev. Gre namreč za pogovore o omejitvi oboroževalne tekme s strateškim jedrskim orožjem. Prvi pogovor je bil v -sovjetskem poslaništvu: -posvetovanja pa so strogo tajna. V četrtek, 16. aprila, opoldne -sta bali sovjetska in ameriška delegacija s svojimi ženami -povabljeni na kozarec šampanjca pri zveznem predsedniku Franzu Jonasu. -Od Avstrijcev so bili navzoči zunanji minister dr. Kurt Waild!heim. Jonas se je zahvalil vladam velesil za njihovo odločitev, da bodo nadaljevali pogovore o omejitvi strateškega orožja na Dunaju. Kot znano so bili prvi pogovori o tem v Helsinkih. Avstrijsko ljudstvo se čuti počaščenega za to zaupanje. Dejstvo, da je vobče prišlo do teh -pogovorov, priča, da so si velesile -sveste odgovornosti, da iščejo pot za odstranitev svetovnega -požara. NA ČEŠKOSLOVAŠKEM NADALJUJEJO S ČISTKO Glasilo slovaške partije »Pravda« je na vidnem mestu objavilo vest o -novih izločitvah iz partije češkoslovaške, tki so popolnoma v -skladu z novim -duhom konser-vatorizma, zavelega preko partijskih vrst zaradi pritiska stalinističnega krila v -partijskem i-n policijskem aparatu tudi proti samemu Husaku. Izključeni so bili, oziroma niso- prejeli nove izkaznice, bivši zu-nanji minister Ha-jek, bivši tajnik -praške partije Vaculik, bivši predsednik akademije znanosti in umetnosti Sorn, bivši rektor stare -praš-ke Karlove univerze Stary, bivši odgovorni urednik -partijskega gla-sila »Rude pravo« Šekera, bivši profesor marksizma-leninizma pri filozofski fakulteti v Na-rlem, pisatelj Kosik, bivši minister za gospodarsko -načrtovanje Vla-saik in gospa Janikovco-va. Čedalje bolj močan je pritisk, ki ga stalinistično krilo izvaja na samega Huisaka. Tako je značilna resolucija društva veteranov antifašistične vojjjie, ki -zahteva izključitev vseh izdajalcev Dubčkove skupine, ki so jo predstavljali »revizionisti, oportunisti, nacionalisti in sionisti«. Kljub temu, da zgleda na prvi pogled definicija zgolj nerazsodna vrsta običajnih psovk, -pa gre za jasen namig -na različne -Skupine, v katere stalinistična skupina -deli Dubčkove pripadnike. Jasno je namreč, da prišteva med »revizioniste« Ota ši-ka, Vaculika, Ha-jeka in drage, -med »oportuniste« zmerne pripadnike bivšega predsednika vlade Ol-dricha Četnika in nekatere sedanje Husa-kove -privržence, med »nacionaliste« samega Dubčka, Smrkovskega, Mikovo, Sta-ryja in druge, med »sioniste« po Brežmjevi definiciji) pa Kriegla, Vodsona, Goldstue-ckerja in druge. BONN JE PROTESTIRAL V BEOGRADU Pred kratkim je zahodnomemšlki veleposlanik izročil jugoslovanskemu au-nanje-mu ministrstvu v Beogradu noto v zvezi z afero Spiegelovega poročevalca Hansa Petra Rull-manna, ki so ga jugoslovanske oblasti aretirale, ker je -baje -prejemal tajne dokumente od nekega Jugoslovana; -te -pa je pošiljal dalje na Zahod. V tej noti bomnska vlada protestira, ker doslej še ni bilo mogoče priti v stik z aretiranim, ter da še ni mogla uporabiti svoje pravice v obrambo zahod-nonemškega državljana. V tej noti je še rečeno, da je zahodnonemško veleposlaništvo zaprosilo za dbvoljenje obiska že štirikrat, a zaman. RuIImanna so jugoslovanske oblasti aretirale pred dobrim mesecem. Po jugoslo- vanskih zakonih preti Rullmanm-u za taka špionažna dejanja smrtna kazen. Zaradi tega opozarja jugoslovanska vlada tuje državljane, k-i žive v Jugoslaviji, naj bodo korektni in previdni. DAJAN SVARI SOVJETSKO ZVEZO Te dni je izraelski obrambni minister Molše Dajan -posvaril Sovjetsko zvezo, ker oborožuje arabske države, zlasti Egipt z najmodernejšimi protiletalskimi raketami sovjetske vrste SAM 3. Te rakete -postavljajo ponajveč ob Sueškem prekopu. Moše Dajan, ki je govoril študentom v Tel Avivu, je izjavil, da bo Izrael nadaljeval z -napadi -na položaje ob Su-eškem prekopu, da bi tako zagotovil varnost izraelskih meja. Izraelski obrambni .minister je še dodal, da upa, da ob Sueškem prekopu ni nobenih -sovjetskih vojakov, ker bi bil v tem primeru Izrael prisiljen napasti tudi nje. ULBRICHTOVO SVARILO Vzhodnonemški državni predsednik in vodja partije Walter Ulbricht je zahteval od zahodmonemške vlade »jasnega odgovo-ga« na vprašanje »vojne in mira«. V članku o Leninovih naukih, v moskovskem partijskem organu »Pravdi«, svari Ulbrich-t bonns-ko vlado, da naj nikdar ne nadaljuje z revanši-stiono politiko, ki meri na spremembo -položaja po drugi svetovni vojni. Vzhodni Berlin je nekaj tednov pred dragim srečanjem med zveznim kanclerjem Brandtom in ministrskim predsednikom NDR Stophom (to naj bi -bilo 21. -maja v Kasslu; prvo srečanje pa je bilo 19. marca v Erfurtu) -iznesel številne nove zahteve bomnski vladi. V sličnih komentarjih zahtevata lista »Ne-ues Deutschland« in »Ostberliner Zei-tu-ng« razpustitev raziskovalnega sosveta v notranjem ministrstvu. Nadalje obtožuje Vzhodni Berlin predsednika socialistične frakcije Wehne«rja, češ da vodi politiko CDU/CSU, ki je že enkrat propadla. ZOPET SOVJETSKI VELEPOSLANIK V PEKING Sovjetska zveza bi rada -poslala, po presledkih treh let, veleposlanika v Peking, kajti to mesto je že tri leta .prazno. Kot -poročajo iz diplomatskih krogov v Moskvi, je sovjetska vlada že imenovala za veleposlanika v Pekingu Wladimira Steipako-va. Prejšnji -sovjetski veleposlanik v Pekingu, Lajpin, je Kitajsko zapustil leta 1967, ko je bila tam na višku kulturna revolucija. Vodstvo- kitaj-ske komunistične partije se strinja -z zmotnimi teorijami, ki so popolnoma nasprotne mark-sizmu-lennizmu. To je poročal moskovski časopis »Sovjetska Rusija«. Na Kitajskem imajo za največjega misleca vodjo partije Mao Ge Tunga, ki prekaša celo Karla Marlesa in Lenina. Maova veda pa ni -nič drugega kot nekak odtenek »malomeščanske ideologje«, katere glavni -znak je »oportunizem«. Ves svet je z zaprepaščenjem spremljal negotovo usodo treh ameriških kozmonavtov (V našem listu smo poročali o neuspešnem poletu „Apolla 13” na Luno). Po oseminosemdesetih urah boja med življenjem in smrtjo je v petek, ob 19.07 vesoljcem uspel prisilni pristanek na Pacifiku. Na sliki junaki-vesoljci: Fred Hais, Jim Lo-vell in John Swigert (od leve). Tako se je srečno končala največja vesoljska pustolovščina v zgodovini vesoljskih poletov. ■■■■■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiinnnutiiiMiiiiiiiiiiiiit«iiiitfiiiit«Hiiiiti»vana sta dosegla tam še več kot -sta prikovala. »Trubarjev katekizem«, edini zmami iz-^ bodo v laboratoriju tamkajšnje jpjižnice razvezali lin prefotografirali, hkra-' Pa je vodstvo dunajske nacionalne knjiž- Zato se ni čuditi, če je gradil svoje -stvaritve -po njegovem vzoru, na tradiciji evropske klasike in romantike; na ljudsko umetnost se je naslanjal bolj formalno, zunanje, zaradi barve. A navkljub vsemu -temu je prenekate.ro njegovo -delo prežeto z rusko dušo, s pravim ruskim čustvom. Poleg simfonične je Čajkovski mojster tudi odrske -glasbe. Pretresljiva je na primer fantastika »Pikove dame«, čudovit je Križem »Evgenija Onjegina«. Vsebina opere »PIKOVE DAME« I. dejanje: Herman izve šele iz pripovedovanja kneza Jeleckega, da je zaljubljen v Lizo, vnukinjo stare grofice, ki je spoznala skrivnost dobivanja pri kartah. Liza se je zaročila z Jeleckim. Ker tudi Liza ljubi oficirja Hermana, se mu prepusti ob prvem srečanju, čeravno je -zaročena z Jeleckim. II. dejanje: Herman se -trudi, da bi pri kartali priigral, a se mu n-e posreči. Zaradi tega se odloči, -da bo grofici iztrgal skrivnost. S ključem, ki ga je dobil od Lize, se prikrade v grofičino sobo. Grofica se brani, da bi Hermanu uzda la skrivnost, klicati hoče na pomoč, a omaga in se mrtva zgrudi na tla. Ko priteče v sobo Liza, ji Herman prizna vse. Liza je razočarana nad ljubimcem in pretrga razmerje z n j m. III. dejanje: Liza se k-esa svojega koraka, zato odide v vojašnico k Hermanu, da bi se z njim dogovorila za sestanek. Bliža se polnoč i-n Liza vznemirjena čaka Hermana. Ko ta pride, se dogovorita za beg; pred tem pa hoče Herman dobiti pri prijateljih denar. Liza — v prepričanju,- da je izgubil razum, saj drugače ne bi tako stekel od nje — se vrže v Nevo. Herman -pa medtem stavi na karte, ki jih je v blodnjah spoznal kot -prave in zadene ogromno vsoto. Ves iz -sebe -nori s prijatelji, dokler se z lastnim revolverjem ne ustreli-. B. L. «Teden avstrijske znanosti* v Jugoslaviji Avstrijski znanstveniki predavali v Ljubljani Avstrijsko društvo -za -zunanjo politiko in mednarodne odnose je priredilo od 13. do 18. aprila v Jugoslaviji, -in sicer v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, »Teden avstrijske znanosti«. V okviru teh prireditev so predavali jugoslovanskim kolegom avstrijski znanstveniki iz raznovrstnih strokovnih področij. Poleg predavanj -se je razvila med -njimi živahna debata o različnih znanstvenih problemih. Avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Heinrich Riesenfeld, ki ima največ zaslug za uresničitev »Tedna avstrijske znanosti« v Jugoslaviji, je priredil ob začetku (13. aprila) te pomembne znanstvene manifestacije v generalnem konzulatu v Ljub- Dr. Heinrich Riesenfeld (v sredini) je sprejel avstrijske znanstvenike in najvišje predstavnike slovenskega kulturnega življenja. Na levi poleg avstrijskega konzula minister Bohanec, na desni nestor slovenskih umetnostnih zgodovinarjev prof. dr. Franc Stele in predsednik Akademije znanosti in u-metnosti dr. Josip Vidmar. Čisto na levi rektor dunajske tehnične visoke šole dr. R. VVurzer. zovalnem smislu za obe strani zelo zanimivo mesto. Veliko -pozornost sta vzbudili v Ljubljani predavanji dunajskih znanstvenikov, profesorjev dr. Hansa Tuppyja i,n dr. Michaela Higatsbergerja v atomskem inštitutu »Jožefa Štefana«. Prof. dr. Hans Tuppy, predsednik -biokemičnega inštituta dunajske medicinske fakultete, je govoril o -raziskovanju na področju molekularne biologije, me-cltem ko je dr. Michael Higatsberger, vodja avstrijskega atom-skega inštituta, predaval o naj novejših dognanjih spektroskopskih in jedrsko-fizi-kalnih raziskovanj v avstrijskem atomskem reaktorju Seiibersdorfu. Zanimanje j-e vzbudilo tudi predavanje salzburškega profesorja dr. Friedricha lce obljubilo, da bo posodilo -svoj izvod Ustavi, ki jo bodo ob -izidu faksimila je-priredili v Lj-ubljani. Kot -se dogovarjal pri založbi Mladinske -knjige, bodo /etlaj razstavili slovenske faksimile, začenši I( ^koipiisom »Prešernovih poezij« i-z l-e-ta Ijani svečan sprejem za avstrijske in jugoslovanske znanstvenike. -S -slovenske strani so se sprejema udeležili predsednik parlamentarne zbornice dr. Koren, minister za kutlturo in prosveto Boibain-c, predsednik Akademije znanosti in umetnosti dr. Josip Vidmar, rektor ljubljanske univerze prof. dr. Modic ter predsedniki znanstvenih -ustanov in inštitutov. Deset profesorjev d-uinajsk-e in salzburške -univerze so dva dni predavali (13. in 14. aprila) v Ljubljani, in -sicer v Narodnem -muzeju, na fakultetah univerze, v inštitutu za urbanistiko in v inštitutu »Jožefa Štefana«. Prireditev so omogočili z avstrijske strani prosvetno in zunanje -ministrstvo in zvezne dežele: Koroška, štajerska in Gradiščanska, kakor tudi znanstvena akademija. Z jugoslovanske pa so znanstveni teden podprle najvišje javne in znanstvene ustanove. Glavni tajnik avstrijskega društva za zunanjo politiko in mednarodne odnose dr. Woifgang Strasser, v ostalem po rodu Korošec, je sestavil izbran znanstveni program. Že na tiskovni konferenci par dni pred pričetkom prireditve, je poudaril, da vrsta predavanj gotovo ne bo ostala brez trajnejšega odmeva na nadaljnje tesnejše stike med znanstveniki in inštitucijami obeh dežel. Prireditev »Tedna avstrijske znanosti« pomeni tudi odpiranje v še bolj odprto mednarodno znanstveno delovanje, ki pa brez neposrednih stikov ne more zaživeti. Dr. Strasser se je na koncu opravičil, ker je moralo njegovo društvo omejiti izbor jugoslovanskih mest, hkrati pa izrazil upanje, da bo že naslednja prireditev te vrste obiskala tudi Maribor, ki je v pove- Koje, ki je govoril o delavskem soodločanju v avstrijskih podjetjih; to znanstveno predavanje je bilo na pravni fakulteti. V ljubljanskem Narodnem muzeju je poročal dr. Hermann Vetters o zadnjih rezultatih izkopavanj na Štalenskom vrhu (Magd a len sik a gora), na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo pa dr. Rudolf VVurzer o proučevanju in urejanju mest v Avstriji. Dr. VValter VVeiB je na filozofski fakulteti predaval o pogledih na avstrijsko literaturo po letu 1945, dr. Wil-helm VVeber pa na ekonomski fakulteti o konvergenčn-i teži in njeni -problematiki. Drugi predavatelji so še -bili: dr. Viktor Guttmann, dr. Otto Hittmair in dr. Lud-wig Jedlička. V Zagrebu so bila predavanja avstrijskih znanstvenikov od 14. do 17. aprila, v Beogradu pa 16. in 17. -aprila. Posamezni predavatelji pa so obiskali še Rovinj, Sarajevo in Novi Sad. Novinarji umirajo najhitreje Napačno mnenje, da plačujejo -ljudje, ki so si pridobili v svojem poklicu največji ugled, ta svoj vzpon v večini primerov s prezgodnjo smrtjo, je zelo zgovorno zanikala anketa ameriške zavarovalne -družbe Metropolitan v Detroitu. Rezultat je presenetil: smrtnost med o-sebnostmi »s kariero«, ki so bile leta 1950 starejše od 45 let, je bila za celih 30 odstotkom manjša od -povprečne smrtnosti. Najdlje žive učenjaki i-n duhovniki: smrtnost med njimi je za 45 in 30 odstotkov -ma-njš-a od statističnega povprečja za moško prebivalstvo enake starosti. SLOVENCI dama in fta uutu f Učitelj Ivan Dimnik Pred tremi tedni je v Ljubljani v dvainosemdesetem, letu starosti umrl vseobče znan slovenski šolnik Ivan Dimnik. Pokojni Ivan Dimnik spada med tiste slovenske učitelje, ki so v času med obema vojnama odigrali pomembno vlogo v razvoju slovenskega šolstva; a zlasti v učiteljski organizaciji Slovenije. Učiteljsko pot je nastopil 1908 v Ljubljani. Od leta 1913 do konca 1. svetovne vojne je služboval na Ciril-Metodovi šoli v Trstu, pozneje je bil na pomožni šoli v Ljubljani kot učitelj, kasneje kot upravitelj. Leta 1919 je postal urednik lista »Učiteljskega tovariša” (urejeval do 1931). Potem so ga izvolili za predsednika učiteljske organizacije Slovenije. Leta 1926 je sodeloval pri uveljavitvi deklaracije slovenskega učiteljstva, ki je vodila k popolni osamosvojitvi slovenske učiteljske organizacije, njeni izločitvi izpod strankarsko-poiitičnih vplivov in k združitvi slovenskega učiteljstva v enotno stanovsko organizacijo. Ivan Dimnik se je ukvarjal tudi s časnikarskim delom. Njegove članke, pedagoške študije in šol-sko-organizacijske razprave zasledimo v Učiteljskem tovarišu, Popotniku, Narodni prosveti, Glasu ne-dužnih in drugod. Pomembna za tiste čase je bila njegova razprava »Razdelitev države v kultumo-prosvetne oblasti — šolstvo in učiteljstvo”. Po drugi vojni je še deset let po upokojitvi delal v zveznem zavodu za statistiko v Beogradu. Iz te dobe so njegove študije o metodoloških in organizacijskih delih statistike šolstva, prosvete in kulture. V letih 1958 do 1960 je kot izvedenec v zvezni skupščini vodil skupino za izdelavo statistične analitične dokumentacije za reformo višjih in visokih šol. f M. Andreina Treven Prav pred veliko nočjo so pokopali v uršulinsko grobnico v Koprivi pri Krminu m. Andreino Tre ve n, doma iz Idrije. Ko je stopila v uršu-linski red v Gorici, se je hitro uveljavila s svojimi zmožnostmi, zlasti v glasbi, slikanju in gospodinjstvu. Nekaj časa je bila tudi voditeljica novink. Sv. kongregacija za redovnike jo je zaradi izrednih sposobnosti poslala za nekaj let v neki drugi red, da je tam uredila disciplinske in gospodarske zadeve. Na stara leta se je povsem posvetila molitvi in žrtvovanju za bližnjega, saj je zadnja leta hodila le z berglami. Joža Horvat Jaki v galeriji »Grafični kolektiv« V beograjski galeriji »Grafični kolektiv” razstavlja slovenski slikar Joža Horvat-Jaki. Za to razstavo je pripravil izbor novejših grafik. Ob razstavi, ki je vzbudila v Beogradu živahno zanimanje, je izšel tudi manjši katalog z besedo Zorana Kržišnika, raznatelja Modeme galerije v Ljubljani. Novomašnik Lojze Snoj Na predvečer cvetne nedelje je nadškof dr. Jože Pogačnik podelil mašniško posvečenje Lojzetu Snoju v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. Novomašnik je Ljubljančan in študira v Turinu. Na cvetno nedeljo je imel slovesnost nove maše. QLEDALlSČE V CELOVCU ČETRTEK, 23. aprila, ob 19.30: Giaco-mo Puccini: Gianni Schicchi (opera v -enem dejanju); Gian Carlo Menot-ti: Medij (opera v enem dejanju). Ker sta to le enode-ja-niskii operi, jih bodo uprizorili v enem večeru — premiera. — PETEK, 24. aprila, ob 19.30 Frederick Loevve: My Fair Lady (musical). — SOBOTA, 25. aprila, ob 19.30: Gianni Schicchi in Medij. - NEDELJA, 26. aprila, ob 19.30 Peter Ilj-ič Čajkovski: Pikova dama (opera). Gostovanje slovenskega opernega gledališča iz Ljubljane. — TOREK, 28. aprila, ob 19.30: My Fair Lady. — SREDA, 29. aprila, Ob 19.30 Gianni Schicchi in Medij. — ČETRTEK, 30. apnila, olb 19.30 Kurt Weill: Vzpon in propad mesta Mahagonnyja (Aufstieg umd Fali dar Staidt Mah-agonny) — glasbeno, gledališče. Med ljudmi »s kariero« umirajo najhitreje (i-n ne samo v Ameriki) -novinarji, za njimi pa književniki. Smrtnost med njimi je za 30 odstotkov nad povprečno smrtnostjo vseh oseb »s kariero«. Koroška in Južna Tirolska sta zapeli V nedeljo smo doživeli izreden pevski koncert, ki sta ga priredila skupno dekliški pevski zbor južnotirolskih dijakinj seminarja otroških vrtnaric .iz Bozna pod vodstvom prof. Herberta Paulmichla in dijaški mešani zbor Slovenske gimnazije v Celovcu, pevovodja prof. dr. France Cigan. V prvem delu sta oba zbora pela umetne, v drugem pa narodne pesmi. Tako nam je zbor nemških dijakinj zapel najprej šest ■umetnih pesmi, slovenski dijaški zbor pa pet, medtem ko je po odmoru naš izbrani zbor zapel sedem, zbor južmotirolskiih vrtnaric pa devet narodnih pesmi* Koncert je dosegel v umetniškem oziru visoko raven. Oba mladinska izbora sta nam nudila prvovrstno umetnost, saj sta zapela ■pesem vsak svojega naroda; torej tisto pesem, ki je eno izmed najbolj učinkovitih sredstev, da more manjšina ohraniti svojo narodnost. .I;, ... Petjie južnotirolskih otroških vrtnaric (60 po številu) je pokazalo, da je prof. Paul-anilchil svoje pevke dobro pripravil, saj je Zbor zvepel lepo izenačeno, iima tudi odlič- ■ ■ !| m.1-'* ..a : \ >.>v ' ne glasove. V podajanju pevčkov slovenske gimnazije pa se pozna vešče in eksaktno delo dr. Franceta Cigana. Pred začetkom koncerta je -ravnatelj slovenske gimnazije dr. Pavle Zaihlatmik pozdravil častne goste in ostalo- občinstvo, hkrati se je zahvalil deželnemu glavarju Simi* ker je dal na voljo dvorano zastonj, celovškemu županu Aussenvinklerju pa za ■povabilo južnotirolskih pevk. Okrajni šolski nadzornik Rudi Vouk je zalželel v imenu posllevodečega predsednika deželnega šolskega sveta in v svojem imenu prireditvi lep uspeh. To pevsko srečanje dveh temeljno različnih zborov, in sicer nemške narodnostne skupine ,iiz Italije in slovenske avstrijske narodnostne skupine na Koroškem je izredno važnega 'pomena za gojitev prijateljskega sodelovanja med manjšinami. Med občinstvom smo pogrešali nemških sodeže-lanov! Poslušalci so nagrajevali nastopajoče? s toplimi aplavzi. 5 B. L. 'cr * Spoštovani volivci pliberške občine DOBRLA VES - KOKJE (Odhod Cundrove mame) Vedno je bila skromna, tiha in ponižna, nikdar ni silila v ospredje. Tako je tudi odšla Cundrova mama od nas brez slovesa, • brez dolge bolezni, v 82. letu starosti. Njeno življenjsko geslo je bilo vedno »moli in delaj«, v tem se je tudi izčrpala dq kraja. Ko sle je na veliko soboto pred veliko močjo-začel delopust, je tudi ona odšla na večni delopust. Leta 1968 je še praznovala 50-letnico svoje poroke. Otroci, vnuki so ji podarili, cvetja, zapeli, so ji. in čestitali, zdaj pa so se zbrali db njeni krsti, da 'bi j.i izrekli zahvalo za vse, kar j,e zanje storila in predvsem za to, kar jim je bila. Kako je bila rajna spoštovana, je najt bolj pokazal /veličasten pogreb na velikonočni ponedeljek ,pqpoldne. Sv. mašo je daroval njen duhovni sin g. Poldej Zunder, ki se je tudi pri, hiši, žalostil zahvalil Gundrovi mami v svojem lastnem imenu in v imenu vsefh Cundrovih domačih. Cerkveni pevci so zapeli na domu ganljivo žalostim ko »mati se poslavlja«. Na grobu ju je g. prošt izrekal trojno zahvalo: 1. zahvailo za lep zgled krščanskega, življenja, 2. za vzorno vzgojo otrok in vnukov in 3. da je bila vestna molivka rdženvenske bratovščine. Da bi bila še žaj v nebesih priprašnjica lin molivka za vso doforalsko- faro! Za nas bo vesela velikonočna Aleluja kmalu utihnila, a ona jo bo v nebesih vekomaj prepevala. Nato so ipevci' Še zapeli tisto prelepo pesem »Jaz sem vstajenje An življenje«. Vsem duhovnikom, ipevcem iin vsem Obilnim pogrebcem, ki, so za rajno moflifi, naj 'bo po tej poti izrečen prisrčen »Bog plačaj«. £ LOČE Ogledalo naše kulturnosti »Ob večerni uri« smo se zbrali 4. aprila v kulturnem domu v Ločah, da bi se naužili slovenske pesmi in se nasmejali ob podjunskih spakah, ki so nam predstavili igro »Hodla de Bodla«. Najprej so nas s svojo pesmijo osrečili pevci, ki so pri nas znani pod imenom Baški fantje, pod vodstvom Šemi j a Trietiraiga. Ne najdem besed, ki bi mogle izraziti čustvo poslušalca, ki je z odprtimi očmi in ušesi sledil omamljajoči pesmi in ubranim glasovom baškega slavčka. Šemi j je glasbeni samouk, ki s spretno roko že dolga leta vodi trohico fantov — oziroma mož — in dobro ve, kakšnih pesmi -si želi naše ljudstvo. Tako je zbor v baški okolici zelo priljubljen; le škoda, da se preveč drži domačih oboževalcev ,in ne po-rajža s svojimi glasovi tudi po ostali Koroški ter iz njimi osveži, čut po lepi koroška' pesmi. Dvorana ni bila »nabito polna« (kot sem to bral pred kratkim v Vestniku, 'ki je poročal d gostovanju Mariborčanov v Šentjanžu, čeprav poslušalci niso bili tako gosto natlačeni. Vprašam poročevalca: komu naj .služi tako očividno potvarjanje dejstev?), niti polna ni bila, niti sedeži niso bili zasedeni. Piši in govori: 145 ljudi. Kje ste bili ostali »Slovenci?« Kje ste bili vi, ki še ob raznih sestankih in srečanjih šopiriti, kjer vrtite jezike, da se mora človek kar čuditi, kako namazane imate? Ah se vaši jeziki ne utrudijo? SVčtoval bi vam, da bi si kupili bonbone, ki' JMi* ipibidajajo' naše lekarne. Ti' bonboni .imajd'tri1 prednosti: so zelo dkuisui, preplavijo . bolhi,ke (z valom idej, mu omehčajo jezik, tako da 'bruha same visokoleteče misli. Tako boste vaše slovenstvo obesili zlahka .da' še: višjo bandero, in začasa volitev ne boste imeli nikakršnih težav: radovoljmo vas bodo postavljali na prva mesta. Kako prav je zapisal Cankar, da človek dbrajta omleto šele na krožniku. Omleta je simbol naše kulturnosti; kjer je ni, si znova pomagamo s svojim jezikom: pot je predolga, stvar me ne zanima, nimaim pravega veselja, nimaim časa, grem raje na Karntner Ileimatabend ipd. Tako si izmislimo leipo lestvico izgovorov, za katerimi hočemo skriti svojo nekulturnost. OBČINSKE VOLITVE V ROŽEKU V rožeškem občinskem svetu smo Slovenci v ttej dobi zastopani iz dvema mandatoma. Tudi topot smo se odločili za lastno kandidaturo, saj vemo, da more naš človek najbolje zastopati interese naših občanov. Občima, ki je bila povečana že pred zadnjimi občinskimi volitvami, pozna kar dosti komunalnih problemov, ki nastajajo seveda tudi v zvezi z gradnjo rožeške elektrarne in s tem v zvezi, z zajezitvijo Drave. Pred šestimi leti smo predložili v posebnem letaku naš program in vas prosili za vaš glas. 415 volivcev nam je zaupalo svoje glasove. Dobili smo tri zastopnike v občinski odbor. Socialisti so dobili 7, ljudska stranka 6, svobodnjaki pa enega odbornika. Nobena stranka ni imela dovolj moči, da bi si sama mogla izvoliti župana. Ker mi, naših glasov nismo nikomur pridjali, je postal kandidat najmočnejše stranke župan. Nosilec naše liste Mirko Kumer je postal 1. namestnik župana. Vsak drugi torek je imel na občini kot kmetijski referent uradni dan. Pomagal je občanom, predvsem kmetom z nasveti, v davčnih in pokojninskih zadevah. Pa tudi v drugih potrebah so ise Obračali nanj. Odbornik Ignaz Domej je bil izvoljen v gradbeni odbor, postal je predsednik odbora za poravnavo sporov in marsikje dosegel brez sodnije pomiritev. Deloval je v tržnem odboru An privabil mnogo sejmarjev iz sosedhjje Mežiške doline. Naš odbornik Anej Kolečnik pa je postal mestni svetnik. Naši zastopniki so bili vedno za mir in splošno blaginjo vseh občanov. Hočemo tudi v 'bodoče enako močno zastopstvo. Zato bomo volili »OBČINSKO VOLIVNO SKUPNOST« - LISTA 4. Tudi v Pliberku bomo nadaljevali z občinskim delom Občinski, očetje so sklenili, da povabijo pred vsako občinsko sejo zaupnike na posvetovanje o našem zadržanju na sejah (dnevni red). Pred šestimi leti smo izdali načrt za naše delo v občinskem odboru. Glavne točke so bile: Dosegli smo priznanje naših krajev za »področje v razvoju« in vsestransko pomoč. Zato bomo dobili ustrezne podpore za ustanovitev novih podjetij (komunalni kredit). Dosegli smo enakopravnost obeh narodnosti v občini in mirno sožitje med vsemi. Dosegli smo pomiritev. Poleg nemščine se lahko uporablja v občinskem uradu tudi slovenščina. Vsestranski ukrepi občine pomagajo kmetom, posebno pa gorskim kmetom, na poiti gospodarske preusmeritve; zlasti povečanje strojnega parka deželne kmetijske strojne postaje, nakup prvovrstnih plemenjakov in škropilnic za varstvo rastlin. Tudi v gorah vidimo boljšo živino, novo gradnjo hlevov in stanovanj. Skrb za prevoznost gorskih potov omogoča napredek. Strojni park vsebuje moderne sejalnice, sod za gnojnico, velik plug in traktor za podoranje koruznice. Za naikup škropilnic smo dobili denarno pomoč. Zboljšali in asfaltirali smo ceste v občimi in pomagali pri gradlnji novih poti do' gorjancev. Gorjancem so dovažali gramoz, v dolini so asfaltirali poti, v Replje, Vogrče, Rinkole, v Cirkovcah in Libučah. Napravili so, novo pot na Rute in več novih cest v nova naselja v Pliberku in Non-či vesi. Napeljali so vodovod v Grablje, Borovje, Šmarjeto, Senčni kraj in Rute pri Ririkolah. Povsod teče voda z občinsko pomočjo. Za dokončno elektrifikacijo kmetij je pripomogel desetodstotni prispevek k stroškom napeljave. Izpolnili smo gradnjo šole v Šmarjeti, popravila pa se je v Vogrčah. Dobili smo javne telefone v vse vasi občine. Napeljali so ga tudi v Komel, Dob, Šmarjeto. Za stalna delovna mesta smo privabili tvrdke Štefica, Maserja in Jescha in se še trudimo. Trudimo se za vsestransko pospeševanje gostinstva in obrti za turizem. O tem pričajo: sedežnica na Peco, vlečnica na Libič, in renoviranje javnega kopališča. Prevažamo šolarje iz oddaljenih vasi v glavno šolo v Pliberk; letos se že vozijo iz vseh krajev, razen iiz Šmarjete, ki pride jeseni tudi na vrsto. Pospešujemo kulturo v prosv. društvih. Nabiramo prispevke za popravo znamenj na kažipotih in cerkva: Replje, Brege, farna in evangeljska cerkev; prispevke tudi za podružnice. Seveda so nastale medtem notve potrebe in tudi v prihodnosti ne bo časa 'počivati. Hočemo asfaltirati še preostale ceste v občini: na Komel, v Šmarjeto, na Brege, na Rute, 'k Sv. Luciji, sjpodnje Vdgrče in Rinkole ter Senčni kraj; delajo se nova pota v nastalih naseljih Pliberka in Ndrnči vesi in Drveški vesi; regulirajo bistriški in 1‘ibuški : po tok. Prizadevali si 'bomo, da napravijo prevoz na pot čez Vogrsko goro, da tx> olajšana pot irinkolškiim šolarjem v Vogrče. Naš kmeitlijslki referent, ,podžupan Crčej, je bil navzoč vsak drugi torek v občinski pisarni. Pomagal je občanom ;z nasveti v davčnih An ipokojmiških zadevali in jim izpolnil .tozadevne tiskovine. To je priprav-lj,en Storiti tudi v bodoče, če nas boste volivci 'podpirali z glasovi. Naš podrobni delovni načrt objavimo v naslednjih številkah. (Predzadnja seja sedanjega občinskega odbora) Občinski očetje so se dne 9. aprila zbrali, da rešijo še nekaj zadev, preden jim poteče doba. Najprej so sklenili, da obravnavajo dnevni red odloženo prošnjo vodne skupnosti v Grabljah—Belšaku za prispevek k stroškom gradnje, nato so prešli na dnevni red. Na priporočilo gradben ega odbora poveča občinski odbor površino zemljišča, 'ki ga kupujeta Visočnikova hčerka in njen mož Prosiniger, od sedem tisoč na deset tisoč kvadratnih metrov. Kupca mislita tam zgraditi tovarno za usnjene rokavice in zaposlovati 50 delavk. Cestna uprava noče dati nameravani tovarni dohoda s ceste, ki vodi iz Pliberka v Labot. Zahteva od Občine sklep, da bo ta zgradila za tovarno posebno občinsko cesto, od glavne ceste v notranjost stavbišč. V ta namen bo morala občina odkupiti od mejašev pas zemlje. Če bi je ne hoteli prosto prodati, jo lahko občina za svoj namen tudi razlasti. Ker pa beseda razla- Pridite in se prepričajte na lastne oči, da se v gospodinjski šoli lahko marsikaj nauči. Zato Vas prisrčno VABIMO v nedeljo, 3. maja 1970, na razstavno in zaključno prireditev Prireditev bo ob 2. uri in ob pol osmih letos prvič v domači dvorani. Gojenke obeh gospodinjskih šol šolskih sester v Št. Jakobu ■----------,—---------------— —' stitev nikomur ne prija, se ta točka preloži. Mestni svetnik Mihev se bo trudil, da bo dobil za svojo, sestro dohod naravnost iz glavne ceste. S posestnikom Radarjem zamenja občina nekaj zemlje db teniškem igrišču. Kar jo dobi Rader več, jo plača po 65 šil. za kvadratni meter. Gospa Rozalija Merva ima že čez 25 let na občinski zemlji zgrajeno hišo in ograjen vrt. Na predlog Domej a ji občina to zemljo sedaj proda. Občinski odborniki ji znižajo ceno od 40 na 30 šil. za kvadratni meter in ji nudijo- še plačilne olajšave. V Libučah bodo dogradili nov gasilski dom. Občima kupi bivši Slaničev hlev z dvoriščem vred za 43.000 šil. Hlev 'bodo podrli im tam gradili. Letos ‘bodo gradili vodovod h Božjemu grobu in Vidro ves. Zato rabijo okoli 3.000 metrov cevi. Večje cevi do 20 centimetrov premera 'bodo napeljali iz Pliberka do Noniče vesi; te bodo iz durita. Ostale, la centimetrov imdčne, pa iz plastike. Dobavila jih Ibo tvrdka »Tekum« iz Celovca. Cevi 'bodo stale okoli 380 tisoč šilingov. Sklene se dodatni izredni proračun za tankovski gasilni avtomobil, ki bo stal 765 tisoč šil. Plačali ga bodo s pomočjo deželnih podjpor in .posojila. Trgovca Leopold Lakomig im Franc Kraut ista prevzela od svojih staršev trgovine. Zato rabita dovoljenje za prodajo žganih pijač: ise priporoči. Bratje Kuehs bi radi izposoj evali avtomobile. Dovoljenje se priporoči. Za pse se 'bo pobiralo, kot doslej, 10 šilingov takse. Občinski lov se da v najem domačim lovcem .za ddbo 10 let. Vodni skupnosti Grablje—Belšak se zviša pomoč na 150.000 šil. Po končanih delih bo občina prevzela to vodo im plačala še ostali primanjkljaj. Odjemalci vode ga bodo odplačevali v obliki vodne pristojbine. Pri zadnji občinski seji bodo ode#)rib letni obračun, potem se bodo občinski odborniki slikali za spomin na poslovno dobo 1964-70. Dne 26. 4. pa upamo, da bodo dali volivci mašim odbornikom ponovno zaupanje! ŠENTJAKOBSKI OBČANI, POZOR! V nedeljo, 26. aprila, volite svoje Občinske može za dobo novih šestih let, OkoB pet milijonov znaša občinski proračun za leto 197Q — to je vrednost deset kmetij-Zato skrbno preudarite, koga boste volili v občinski odbor. Možje našega zaupanja, nastopajo pod skupnim imenom »Socialna gospodarska zveza«, in sicer so v njej p° vrstnem redu: Posestnik Janko Janežič za kmete, Florej Košat za nastavljence im obrtnike, Hugo Fantur za delavce in Jožko Štiker mlajši za srednje in male kmete. V enakem redu sledijo ostali kandidati tc liste. Dajte tem možem svoje zaupanje i*1 poverite j,im zastopstvo svojih interesov v občini. Vaše zaupanje bodo vračali s svojim delom za vas! LEDINCE (Občinke volitve) Tudi pri letošnjih občinskih volitvah* 26. aprila, nastopamo samostojno pod listo »VOLILNA SKUPNOST«. Tokrat je no-sitelj liste Janez Miki, pd. Gašperč na Petnici. Na drugem mestu pa Janko LepU-schitz, pd. Fuger na Ravnah. Oba sta že dobro zastopala naše interese v občinskem1 svetu. Naša volilna skupnost ni naperjena proti nikomur, pač pa hoče nadzorovati delo v občini, in predvsem širiti gospodarske in kulturne težnje in interese našega domačega prebivalstva. Zdravilna moč česna Česen izvira najbrž iz Indije in centralne Azije, od koder so ga preko prednje Azije prenesli v Egipt, od tod pa se je širil dalje po Afriki in v Evropo. Stari Egipčani so česen uporabljali za brano in kot zdravilno rastlino, častili so ga celo kot sveto rastlino. V Egiptu so v času svoje egiptovske sužnosti tudi Židje spoznali česen in se ga naučili ceniti. Zelo so cenili česen tudi drugi stari narodi, na primer Grki in Rimljani. Tudi dandanes ni česen za kuhinjo in kot zdravilna rastlina inie-manj v veljavi kot nekoč. Zelo veliko ga uporabljajo v Španiji, južni Franciji, Italiji in vsi južni Slovani! česen poznajo in cenijo tudi v Južni Ameriki. Ponekod pa sploh ne prenesejo česna in velja za »barbarski« začin. Tudi tam, kjer česen na splošno uporabljajo, je nekaterim zoprn. Razen sladkorjev, beljakovin, maščob in rudnin vsebuje česen kar celo vrsto snovi, KMET IN VRTNAR SREDI APRILA Ta mesec opravimo glavna opravila^ Sajenje krompirja, setev pese, koruze, fižola in drugih posevkov, brž ko nam vreme dopušča izvrševanje teh opravil. Setev opravimo v vrstah, da nam bo pozneje olajšano drugo delo. Ker je v marcu zaradi slabega vremena delo močno zaostalo, bo treba ta mesec pohiteti. SADNO DREVJE Paziti moramo na pojav hrošča. Ta dva škodljivca zatiramo tako, da jih pobiramo in uničujemo. Pri tem delu nam močno pomagajo ptiči. Na žalost je letos tudi april izredno deževen, kakor da nismo imeli že marca dovolj dežja in snega. katarjih, čelo pri takih živčnega izvora. Dokazan je tudi zelo ugoden vpliv česna na prebavo pri intelektualnih delavcih in pri vseh, ki se premalo gibljejo in so zaradi svojega neprirodnega načina življenja zelo ■podvrženi prebavnim motnjam. Iz česna prehaja velik del česnovega olja v kri in s krvjo v vse dele telesa. Tako deluje česen iz hrane, razen na prebavila, še na druge organe. Iz krvi pa se eterično česnovo olje izloča preko jeter z žolčem in preko pljuč, ledvic in kože. Zaradi izločanja preko pljuč ‘in kože imata sapa in koža ljudi, ki jedo veliko česna, precej, neprijeten vonj. Znano je, da česen znižuje krvni pritisk in da preprečuje arteriosklerozo. Tako delovanje je res dokazano, vendar je učinkovitost:; bolj: skromna kot še navadno misli in je vrednost česna spet večja za preprečevanje kot za zdravljenje. Izločanje česnovega olja preko pljuč je povezano' z blagodejnim učinkom česna pri astmi in kroničnem ‘bronhitisu. Izločanje preko jeter pa je povezano s povečanim delovanjem jetrnega tkiva in z večjim izločanjem žolča. Ugoden vpliv česna na kožo je najbrž ‘posreden, ker česen uravnava prebavo, preprečuje proces vrenja in gnitja v črevesju in s tem nastajanje zdravju škodljivih snovi, ki prizadenejo tudi izgled in zdravje kože. Biološko aktivne snovi, ki jih česen eteričnega česnovega olja še vsebuje, so fermenti, vitamini in snovi, ki imajo učinek moških in ženskih spolnih hormonov. Vendar pripisujejo tem snovem le bolj splošen ugoden vpliv na človeški organizem in menijo, da te snovi povečujejo splošno odpornost telesa. Česen je najbolj učinkovit, če uporabljamo sveže zgnečene čebulice. Pri kuhanju m če stoji zgnečen na zraku, česen izgublja na učinkovitosti. Zaradi navedenih ugodnih učinkov, ki jih ima česen na razne organe človeškega in živalskega telesa, ga priporočajo pri naslednjih boleznih: pri pomanjkanju teka; proti črevesnim krčem; kot črevesni antiseptik — posebno pri motnjah v prebavi, kot so vrenje v črevesju, vetrovi, napenjanje; pri akutnih in kroničnih črevesnih katarjih, nastalih zaradi infekcije ali škodljivih snovi; za preprečevanje kužnih drisk; za večje in lažje izločanje žolča; za lažje od-kašljavanje pri 'bronhitisih; za lajšanje astme; za preprečevanje in lajšanje visokega krvnega pritiska in arterioskleroze; pri težavah v meni. D. S. Marekova bolezen premagana? V Veliki Britaniji so dobili prvič uspešno cepivo proti Marekovi bolezni. Ta bolezen, to je rak pri perutnini, je zelo nevarna in zelo draga bolezen. Britanski farmarji zgubijo zaradi nje 10 milijonov funtov na leto, medtem ko ameriški farmarji zgube 200 milijonov dolarjev na leto. Zdaj preizkušajo cepivo v praksi. Zanimivo je, da tudi zdravniki, ki se borijo proti raku pri ljudeh, z veliko pozornostjo spremljajo poskuse s cepivom proti Marekovi bolezni. Srečanje zamejskih Slovencev v Kropi Kot že tradicionalno se vsako leto srečavata obe prosvetni društvi iz Krope in Radiš. Letos je bilo spet na vrsti Slov. prosvetno društvo iz Radiš, da obišče naše hraste v Kropi. - Letošnje srečanje je stalo v okviru 75-let-nice ustanovitve tovarne vijakov »Plamene, ki je bila tudi pokrovitelj tega nepozabnega srečanja. Poleg nas Korošcev so bili zastopani Tržačani, in sicer prosvetno društvo »Valentin Vodnik« iz Doline pri Trstu, s katerim ima kroparsko društvo iste kulturne stike kakor z našim društvom. Tako je bilo to res manifestacija vseh Slovencev iz zamejstva in matične domovine. Dopoldne so nas sprejeli godlba na pihala in predstavniki kulturnega in gospodarskega življenja. Nato smo šli skupno k spomeniku in se spomnili padlih žrtev vojske in vsak zbor je zapel po eno pesem. Popoldne je bila kulturna prireditev v čisto nabil to polni dvorani Kulturnega doma. Spored so izvajali kar trije zbori, in sicer domači kropanski zbor pod vodstvom prof. Egija Gašperšiča je zapel v pozdrav tri pesmi, radiški mešani zbor in moški zbor »V. Vodnik« iz Doline pri Trstu. Pred izvajanjem koncerta so se še vrstile čestitke in voščila k jubileju tovarne »Plamen« in pozdravi predstavnikov kulturnega življenja iz Krope, Doline in Radiš. V imenu našega društva je pozdravil g. učitelj Tomi Ogris, ki je imel tudi' povezavo našega sporeda. Pod vodstvom Simeja VVrulicha je nato izvajal svoj spored mešani zbor, ki je pel pretežno koroške narodne in umetne pesmi. Na koncu našega sporeda smo sprejeli razna spominska darila- in čestitke, med drugim od predstavnika Zveze kulturmo-pposvetnih organizacij Slovenije, g. rav. prof. Petra Liparja. Sledil je nastop moškega zbora k Doline pri Trstu pod vodstvom Ignaca Ota. Tudi njiim so na koncu svojega sporeda čestitali, prejeli pa so tudi razna spominska darila od raznih predstavnikov. Na koncu pevskega koncerta so nastopih združeni moški zbori iz Krope, Doline in Radiš, ki so zapeli tri pesmi. Občinstvo je z burnimi aplavzi nagrajevalo nastopajoče zbore. Po koncertu smo se srečali s ipevci v prijetni družabnosti in si izmenjali misli. Predlagali so, da bi taka srečanja priredili še večkrat, enkrat na Primorskem, drugič na Koroškem ali v Sloveniji, in s tem pokazali našo narodno skupnost. Zato čestitamo kroparskamu društvu in njenim predstavnikom za to njihovo iniciativo, ki so prevzeli in organizirali to prvo srečanje zamejskih Slovencev v Kropi. Na tem mestu naj izrečemo najtopiejšo zahvalo za vso gostoljubnost, ki so nam jo nudili, in na veselo svidenje na Radišah. ki imajo zdravilen učinek. Vendar je zdravilna moč česna osnovana na slavni in najbolj znani zdravilni snovi, ki jo česen vsebuje v vseh delih rastline, najbolj pa v čebulici. Ta zdravilna snov je žveplasto eterično olje. Prvotno je eterično olje vezano na firuktozid aliin, enziim alizin, ki ga česen tudi vsebuje, pa olje odcepi in sprošča s fruktozi da. To eterično česnovo olje, ki hitro izhlapeva, daje česnu svojevrsten vonj ih oster začinski okus. Česnovo olje draži sluznice in kožo. Že sami hlapi povzročajo solzenje, kihanje in nahod. Pri pretiranem uživanju česen močno draži Prebavila in ledvice, tako da lahko povzroči bruhanje, drisko in vnetje ledvic. Sicer pa kna česen preizkušeno ugoden vpliv na zdravje. V prebavilih česen izboljša prekrvavitev sluznic in pospešuje izločanje prebavnih sokov v želodcu in črevesju. Na ta način Izboljšuje tek, razen tega pa se umirja črevesne krče in uravnava — liormalizira — črevesno mi krof loto. Tudi proti glistam česen deluje, vendar je 'bolj zanesljiv za Preprečevanje kot za' odpravljanje glista-v°sti. Zelo ugodno deluje pri črevesnih 5 e i v h » y i- e # I' r r MLADI KOROŠKI SLIKAR IN KIPAR RAZSTAVLJA Preteklo nedeljo, 19. aprila 1970, je bila odprta umetniška razstava v Muti pri Radljah. Pri tej razstavi sodeluje tudi naš koroški rojak Ernest Arbeitstein iz Pliberka. Doslej je razstavljal že v Innsbrucku (1964, 1969) in v Slovenjem Gradcu (1968). Njegove umetnine so našle pri izvedencih priznanje in pohvalo. Mladi mnogo obetajoči umetnik je že leta 1960 prejel za svoje delo avstrijsko državno nagrado. V Muti je razstavljenih 18 njegovih del mešane tehnike olja in plastik -portretov iz mavca. V mešani tehniki sledi tokovom moderne umetnosti, olja in plastike so v stilu realizma. Razstava bo odprta do 25. aprila. Vabljeni so vsi prijatelji umetnosti, naj si razstavo ogledajo. PRI NAS NA OBČINSKE VOLITVE V LOGI VESI Poleg SPO, OVP in FPo smo sestavili v .logaveški občini prvič listo, ki ne pripada nobeni stranki in ki se imenuje »AUGS-DORFER GEMEINDELISTE« - LOGO-VEŠKA OBČINSKA LISTA«. Prvi kandidat te liste je naš znani kulturni delavec Stanko Černič, ki je priljubljen po vsej občini, ne samo med slovensko govorečim, ampak tudi med nemško govorečim ljudstvom. Na tej listi so se Zbrali možje, ki hočejo posebno zastopati to, kar do sedaj ni bilo dovolj storjenega, 'kakor intenzivna poživitev tujskega prometa, olepšava vasi, poživitev kultumo-prosvetiiega dela in športnih organizacij. Na tej listi so možje — gospodarstveniki, ki hočejo tudi kot zastopniki občine delati za gospodarstvo. Vsi, ki zastopamo to nestrankarsko listo, si dobro zavedamo, da živi v naši občini ljudstvo, ki je slovenskega jezika, da ima to ljudstvo svoje slovensko prosvetno društvo in zelo agilni moški pevski zbor, katerega vodja je trenutno naš prvi kandidat.' Tudi več članov tega zbora je zastopanih na tej maši listi. Poživiti hočemo to društvo v tem, da mu bomo skušali muditi večjo denarno pomoč in da bomo pevskemu zboru omogočili sodelovanje pri večjih prireditvah, kii jih prireja tujski urad Vrba— Loga ves—Škofiče. To se nam do sedaj ni posrečilo. Mi se pa bomo zavzeli z vso vnemo za to. Zato vsem občanom logaveške občine kličemo: Kdor še ljubi svojo govorico in še spoštuje im rad posluša naše lepe slovenske narodne pesmi, naj nam. pomaga s tem, da bo še vnaprej hodil na naše prireditve in da nam da svoj glas pri občinskih volitvah v nedeljo, 26. aprila 1970. LISTA 4 - AUGSDORFER GEMEINDELISTE. ŠKOCIJAN (Občinske volitve Za. občinske volitve simo tudi tokrat vložili; lastno listo pod imenom »Gospodarska lista«. Naš prvi kandidat j;e Janez Wutte, KOROŠKEM kmet v Veselah, sledijo mu Mihej Slugove, Lancova; Hanzej Kežar, Horce; Franc Pice j, Žaimainje; Anton Rutar, Št. Vid; Štefan Šturm, Mdkrije; Šimej VVrulich, Grabalja ves lin Milan Hobel, Št. Primož. Naši odborniki se bodo tudi vnaprej borili za pravično reševainje občinskih zadev v prid vsem občanom, za poštenost, za napredek gospodarstva in kulturne dejavnosti;. Odločno bomo' preprečevali korupcijo im strankarske igre v občini. Predvsem pa bo treba pokazati pravilno sliko maše občine, kjer prebivata dva naroda, vsem gostom, ki prihajajo v naše kraje v sezonskem času. Zato pozivamo volivce, da nam 'pomagajo uresničiti te načrte in tudi toikrat podprejo LISTO 4 - GOSPODARSKO LISTO. TUDI V SLOVENJEM PLAJBERKU SLOVENSKA LISTA Kot v vseh dosedanjih dobah smo se občani Slovenj ega Plajberka tudi tokrat odločili, da vložimo’ lastimo slovensko listo — občinsko volilno skupnost (Gemeind evvahl-gemeinsdhafit), Iker vemo da bodo le slovenski mandatarji', možje našega zaupanja, za-rejs Učinkovito zastopali interese našega slovenskega občana. Na prvem mestu naše liste kandidira Lausegger Andrej (kmet), na drugem Wies'er Valentin (lesni nakupovalec) in na tretjem čer tov Lovrenc (kmet). Mandatarji slovenske liste se bodo odločno zavzemali za rešitev vseh odprtih problemov v Občini. Občani Slovenj ega Plajberka bomo zato 26. aprila podprli Občinsko volilno skupnost! BEKŠTANJ Občinske volitve Nekoliko predolgo se je odlašalo z odločitvijo radi našega "samostojnega nastopa pri občinskih volitvah. Medtem se je oglasila OVP s pametnim voditeljem te stranke Karlom Kofflerjem, in nas vabila k sodelovanju oziroma ponudila kandidaturo našega moža n a izglednam mestu, šimej Trisnig se je nekoliko zbal te kandidature. Prangar pa se je spomnili mladega gospodarja v osebi Tavčarjevega Mirka in ta sedaj kandidira na petem mestu OVP. Mirko je po oče- tovem rodu potomec rajnega državnozborskega poslanca Franca Grafenauerja, po materi pa potomec Milklove Zale. Upajmo da bo Mirko zastopal naše narodne interese. Zato bomo v nedeljo oddali naš glas listi 2. Staremu našemu odborniku Pavlinu pa se zahvaljujemo za njegovo šestletno delovanje v občinski hiši. PODROŽČICA j- Ignac Živkovič Zadnjo soboto so pokapali v Kapli ob Dravi Ignaca Živkoviča, postaijenae. v Pod-ražčici. Prejšnji torek ga je zabodel z nožem neki sezonski delavec. Stvar je še toliko bolj žalostma, ker je prav Živkovič delavcem, ki so se vozili z juga na delo v Nemčijo in -droge dežele, precej pomagal, jih tudi podjpiral gmotno, in s svojim zadržanjem ter spoštovanjem do sočloveka veliko pripomogel k zboljšanju vzdušja na obmejni postaji v Podrožčici. Rodil se je leta 1911 v Kožen ta vri kot sin revnih staršev. V Celovcu je hodil v obrtno šolo, ker pa na Koroškem ni našel dela, je šel za nekaj let v Francijo. Ko se je vrnil, je napravil leta 1939 izpit za po-stajenačelnika. Začel je zopet od spodaj. 1950 je postal zastopnik avstrijskih železnic na Jesenicah; pozneje je prevzel postajo v Podrožčici. V službi je bil strog, pravičen. Tesno prijateljstvo ga je vezalo z jeseniškim po-stajenač. Nachtigalom. Ni se sramoval svojega slovenstva, zaradi znanja -slovenščine in srbohrvaščine, zaradi svoje poštenosti in odkritosti je prispeval precej k zboljšanju odnosov na meji, meti obema narodoma. Nemškim sotieželanom je skušal z raznimi članki približati 'bogastvo slovenske kulture na Koroškem (napisal je tudi članek o našem glasbeniku Pavlu Kernjaku). Na njegov pogreb je prišlo' tudi močno zastopstvo slovenskih železničarjev. Zastopnik vodstva slovenskih železnic, Edvard Grabenčak iz Ljubljane, je izjavil ob odprtem grobu, da so ga cenili kot stanovskega tovariša, predvsem pa Ikot človeka, »ki je ljubil našo pokrajino, naše gore«. Živkovič je imel celo zbirko diapozitivov planinskega sveta na meji sred Koroško in Slovenjo. Naj, počiva v miru. IZ FILMSKEGA SVETA Ganljiva izpoved Raquel Welch ' Slava filmskih zvezd je sestavljena iz več plasti: od sladkih pa vse do grenkih. Spomnimo se samo, kako se je končalo življenje Marilyii Monroe, pa čeprav je dobila vse, kar si 'je 'poželela. Kaquel Welch, ki je tudi nedavno igrala V Celovcu v filmu »Bandolero«, je postala slavna" nehote.' Malokatera ameriška filmska igralka se lahko pohvali s tako sladko ■pristavo in ž ženskostjo, ki je polna eksotike ,iri nemira. V vseh filmih jo režiserji predstavljajo kot temperamentno, divjo žensko, in zato ni 'naključje, da je 'postala »seks bomba«, 'ki je zmožna ta hip eksplodirati, če se je le dotaikne napačna roka. Prepričani smo bili, da je silavna igralka srečna, da' ima vse, Ikar ipotrebuje. In vendar nas j,e pred kratkim njena ganljiva izpoved prepričala o nasprotnem: »Nihče me ne -razume, še lastni mož, Patrick Curtis ne. Zaradi filmske slave sem se morala odreči svoji preteklosti. Tako svojih otrok (dva) iz prvega zakona vobče ne vidim. Moj mož in jaz stalno .potujeva, To mi je bilo sprva všeč, kajti zares sem hotela postati slavna. Zdaj sem se tega naveličala, saj moram biti zmerom na razpolago drugim: fotografiranje, snemanje, (sprejemi in tako najprej. Zdi se mi, da je blizu čas, ko -bom rekla dovolj,. Bojim se, da .moji živci ne bodo vzdržali do kraja.« Pred kratkim je posnela film »Bahavost«, -toda na snemanje je prišla z neke drage hollywoodske klinike, kar priča, da je »tovarni sanj« uspelo ustvariti novo filmsko zvezdo, toda tudi uničiti njeno osebnost. Mala Irka „DANA“ je bila ljubljenka n . Tri luštkane dečle pri tekmovanju za „veliko nagrado”: Dana (zmagovalka — v sredini), Mary Hop-... , >. k in (desno), Katja Ebstein (levo). dcžai/M* NOGOMET Tako zagotovo dunajska Avis trnja še ni avstrijski nogometni prvak, kot se zdi, saj so morali preteklo soboto oddati v tekmi proti Rapidu eno važno točko, medtem ko je dunajski Sprtklub premočno premagal celovško Avstrijo 6:1 (4:1). Celovčami so si s tem porazom še bolj poslabšali položaj na prvenstveni lestvici. Dunajsko Avstrijo in Spontklub ločijo med seboj sedaj le štiri točke. Sicer pa je ostali gornji dal prvenstvene lestvice nespremenjen, ker je graški Sturm premagal dunajsko AdmLro 1:0, Wacker Innsbruck pa graški GAK prav tako z rezultatom 1:0. Čeravno je salzburška Avstrija doma izgubila z LASK iiz Linza 0:1 (0:1), je Ohranila še zmerom 5. mesto na lestvici, ker je dunajska Vicnna remizirala z FC Dombir-nom 1:1 (0:1). V tem spomladanskem kolu Naš list še ni nič pisal o veliki nagradi evrovizije v Amsterdamu. Naj sedaj v kratkem nadomestimo našo zamudo, saj bo naše mlade bralke in bralce navkljub temu zanimalo naše kratko poročilce. Pred 400 milijoni gledalci v 26 deželah je pri popevkarskem festivalu za veliko nagrado evrovizije v Amsterdamu zmagala mala Irka Dana: 18-letna interpretka je bila tistega večera »ljubljenka občinstva št. I«. Že pred oddajo glasov so vedeli, da bo mala Dana, s pravim imenom Rosemary Brown, glasbena študentka iz Derryja v Severni Irski, dobila prvo nagrado. Bila je v svojem belem mini krilcu tako sladka in pesem je šla vsem poslušalcem z lahkoto v uho, da ni bilo nobenega dvoma o njeni zmagi. Na drugem mestu je bila visoko favorizirana M ary Hopkin iz Velike Britanije. Tretje mesto je zasedla Katja Ebstein iz Zvezne republike Nemčije; s to lepo nagrado je Zahodni Nemčiji uspelo po dolgih letih uvrstiti se v sam vrh. Število poslušalcev je s 400 milijoni doseglo letos ipač rekord. Oddajo je poslušala ■skoraj vsa Evropa, prav tako Izrael in Tunizija, številne vzhodnoevropske države so prinesle -posnetke te popevkarske oddaje. Prvič je vključila v svoj program »veliko nagrado« -tudi Latinska Amerika, in sicer: Argentina, Brazilija in Čile. so moštva v sredini prišla 'precej skupaj, tako na primer Vienna, Ra-pid im LASK. Zmerom bolj napet pa je bo-j za obstanek v nacionalni ligi. VoST Linz, ki je igral z Eisenstaditom 2:2 (1:2) prav tako še ni iz vode, kot dunajska "VVacker, pa čeprav je slednji premagal Watt-ens 1:0 (0:0). V naslednjih tednih so lahko Tirolci (Wattens), če bodo še naprej izgubljali točke, prav tako kandidat za izpad, kot GAK (Štajerci), kajti med desetim in štirinajstim mestom je samo štiri točke razlike. Sportclub—Avstrija Celovec 6:1 (4:1) Celovška Avstrija, ki se že tako in tako nahaja v nevarni coni izpada, se v nedeljo ni mogla postaviti resno nasproti tako odličnemu dunajskemu nogometnemu moštvu Sportkl-ubu. Celovčani so enostavno čisto iz sebe in so le še senca tistega, kar so bili lani in prej. Nič čudno potem, če so Dunajčani slavili pravi strelski praznik; postavili so se Kovačič, VVallmer, Herzog, Laudrup in H6rmayer, medtem ko bi bilo omeniti pri Korošcih le Bauerja .in Repiča. Pred 3500 gledalci je dobro sodil Jarosch. Meštrovičeva monografija V kratkem bo izšla iz tiska reprezentativna monografija o življenju in delu velikega hrvaškega kiparja Ivana Meštroviča. Knjiga ibo izšla v šestih jezikih, v njej pa bo več kot dvesto črno belih in šestdeset barvnih fotografij. Uvodni tekst je napisal splitski -umetnostni zgodovinar Duško Kečke-met, tiskajo pa jo v tiskarni »Dela« v Ljubljani. Monografija 'bo izšla v zagebški založbi »Spektr«. Zbrana dela Miroslava Krleže Zagrebško založniško podjetje Zora je v zadnjih desetih letih izdalo trideset knjig zbranega dela enega naj večjih jugoslovanskih pisateljev Miroslava Krleže. Na tiskovni konferenci v založbi Zora so prof. Ivo Frangeš Šime Vučetič, dr. Andjelko Mali-nar in Au-guštin Sti-pčevič j>ovedali, da bo založba Zora natisnila še okoli deset Krle-ževi-h del, vendar pa -program izdaj še ni točno določen, (ker ima Krleža še vrsto neobjavljenih rokopisov. S posebnim zanimanjem pričakujejo na Hrvaškem enciklopedično knjigo, v kateri bo okoli sedem tisoč citatov in odlomkov iz Krleževih del. VValter Scott — Vladimir Levstik; Ivanhoe 7 mm , »Niti šekla,* še beliča ne — 'kakor gotovo -naj mi jpomore Bog Abrahamov!« je vzkliknil Žid in -sklenil roke: »le nekaj bratov svojega irodu bi rad naprosil, naj mi jx*magajo odšteti globo, katero mi je naložila židovska (blagajna — oče Jakob mi je priča! Siromak sem, obubožan črv — še-plašč, ki ga nosim, mi je posodil Ru-tbm iz Tadcastra.« Templjar se je grenko nasmehnil. »Prekletstvo nate, hinavski lažnivec!« je dejal, in Iko je krenil' dalje,, kakor -da mu je nadaljnji razgovor za malo, je rekel mohamedanskim sužnjem nekaj besed v jeziku, ki ga navzoči niso razumeli. Bedini Izraelec se je zdel (po ogovoru meniškega vojaka tako Zbegan, da je bil templjar že na koncu dvorane, ko je vzravnal svojo sključeno ponižnost in zapazil, da 'je odšel. In ko se je ozrl, je storil to z osuplim -pogledom človeka, ki mu je pravkar treščilo pod noge in um še izdaj- 'bobni po ušesih udarec groma. Dvornik 'in točaj sta kmalu potem odvedla templjarja in priorja v njuni spalnici; vsakega sta spremljala po dva pla-meničarja in dva služabnika z okrejxili. Nižji posli so vtem pokazali spremstvu in ostalim gostom prostore, ki so jim bili določeni v -počitek. * šekel: hebrejska beseda, ki pomeni težo, potem pa židovski denar. V množini pomeni beseda tudi denar ali bagostvo sploh. — židovska blagajna: Židje so bili podrejeni tiste dni posebni blagajni, ki je izterjevala od njih ogromne davke. ŠESTO POGLAVJE Ko j;e stopal romar za svojim plameni-čarjem po skrotovičenih hodnikih te velike, nepravilne -zgradbe, ga je dohitel točaj in mu šepnil na uho, ali bi hotel piti v svoji sohi še čašo dobre medice, ker je v tej hiši -minogo poslov, ki -bi z veseljem -poslušali njegove novice iz Svete dežele, zlasti :pa vse, kar ve povedati o vitezu Iva-n-hoeju. Tej, prošnji se je pri-druižil tudi Wamba, z opazko, -da zaleže 'jx> joolmoči vsaka čaša toliko kakor tri jk> večerji. Romar ni ugovarjal načelu, ki ga je zastopala tako resna osebnost, pač pa se je zahvalil za prijaznost, rekoč, da je obljubil med drugim tudi to, da ne bo nikoli -govoril v kuhinji o stvareh, ki so prejxyveda-ne v dvorani. »Taka obljuba,« je rekel Wamba točaju, »bi -bila za posla kaj ne-pri-pravna.« Točaj je zlovoljno skomignil z rameni. »Čedno sobico sem mu namenil,« je dejal; »ker j-e pa s kristjani tako nepriljuden, mu damo luknjo zraven Žida Izaka. — Anvvold,« se je obrnil k plameničarju, »spremi romarja v južno celico. — Lahko noč, gospod romar,« je dodal, »in malo hvale za malo prijaznosti.« »Lahko -noč; naša ljuiba Gospa naj vas blagoslovi,« j-e mimo odvrnil bOžjejx>tnik in krenil za svoj-im vodnikom. V nevelikem -predsobju, kamor -se je odpiralo nekaj vrat, svetlobo pa j-e imelo samo od majhne železne leščeibe, sta naletela na novo zamudo: Rmvenina strežnica jima je oblastno naznanila, da želi gospodična govoriti z romarjem. Vzela je An-woldu plamenico iz rok, mu velela, -naj jx>čaka, dokler se ne vrne, ter mignila božjepotniku, -naj gre za njo. Njemu se menda ni zdelo spodobno, da bi odklonil tudi to vabilo, kakor je odklonil prvo, zakaj vzlic vidnemu iznenaden-ju, s katerim ga je navdal poziv, j-e vendar molče in brez ugovarjanja sledil dekli-ni. Kratek prehod in sedem trdnih stopnic iz hrastovih -brun; takšna je bila pot v prostore la-dy Rovvene. Njih surovo veliko-hlepje se je jx>vsem ujemalo s spoštovanjem, s katerim jo je obdajal gospodar. Stene so bile pokrite z vezenimi ojx>nami, ki so v raznobarvni svili ter zlatih in -srebrnih nitih z vso neuko umetnostjo tistih dni predstavljale lovske in sokolarske prizore. Postelja j-e bila okrašena z enakimi bogatimi tkaninami ter obdana z zavesami bagrene barve. Tudi stoli so imeli pisana pregrinjala in eden izmed njih, ki je bil višji od ostalih, je -bil opremljen z umetno izrezljanim slonovinastim podnožnikom. Kar štirje srebrni kandelahri z velikimi voščenimi svečami so razsvetljevali prostor. A krasotice naših dni naj ne zavidajo saški ■princesi njenega sijaja. Lesene stene so bile tako slabo zadelane -in tako polne špranj, da je 'bogata opona plahutala v nočni sapi 'tar so plameni sveč kljub nekakšnim zaslonom, ki naj bi jih branili vetra, nalik razvitim poveljniškim praporcem j>oševno lizali v zralk. Bogastva je bilo dovolj in tudi neka j, okornega stremljenja po okusu: udobnosti, ki j-e bila vobče neznana, pa ni pogrešal nihče. Lady Rowena, za katero so stale tri služabnice ter ji urejale lase za nočni počitek, je sedela v že omenjenem vzvišenem naslonjaču in zrla predse, kakor bi bila rojena za to, da sprejema poklonitve. Romar je priznal njeno pravico s tem, da je nizko pripognil koleno. »Vstanite, pobožni mož,« j-e milostno rekla devoj-ka. »Branitelju odsotnega gre prij azen sprej-em povsod, koder ljubijo resnico in čas te moški pogum.« Nato se je obrnila k svojemu spremstvu: »Idite vse, razen Elgithe; rada bi govorila s tem svetim romarjem.« Dekleta niso odšla -iz sobe; umaknila so se v njen skrajni konec, sedla na majhno okensko klop in obnemela kakor trojica kipov, čeprav so bila tako daleč, dia njihov šepet ni mogel motiti gospodinjinega pomenka. »Romar,« je nadaljevala lady, ko je nekoliko pomolčala v vidni -negotovosti, kako naj ga nagovori, »pri večerji ste omenili ime — se pravi,« je dejala z razločnim najDorom, »omenili ste Ivanhoeja, in to v dvorani, kjer hi moral biti zvok njegovega imena po naravi in po sorodstvu kar najbolj dobrodošel; in vendar je hudobni •tek usode tak, da se izmed vseh, katerim hi morala vztrepetati strca ob tem imenu, jaz edina upam vprašati, kje in v kakih okolnostlh ste jmstili moža, o katerem ste govorili? Slišali smo, da je ostal jx> odhodu angleške vojske zaradi šibkega zdravja v Palestini in prebil od francoske stranke, h kateri se prištevajo tudi templjarji, -nemalo zla.« »O vitezu Ivanhoe ju vem le malo,« je odvrnil romar z zmedenim glasom. »Žal mi je, da ga ne jroznam 'bolje, ker se vi, lady, zanimate za njegovo usodo. Menda je ocloiel preganjanjem svojih palestinskih sovražnikov in se odpravlja domov na Angleško; kakšna sreča ga čaka tu, pa veste sami bolje od mene.« Lady Roweu je globoko vzdihnila i-n vprašala podrobneje, kdaj se je nadejati viteza Ivanhoeja v domačem kraju in ali mu ne prete spotoma velike nevarnosti. Glede prvega vprašanja se je romar opravičil, da ne ve, glede drugega pa je rekel, da je moč varno potovati preko Benetk in Genove, od ondod pa preko Francije na Angleško. »Ivanhoe,« je dejal, »pozna jezik in običaje Francozov tako dobro, da se mu ni bati na tem kosu njegove jx>ti nikakega zlega naključja.« »Dal Bog,« je rekla lady Rowena, »da bi srečno dospel in bi mogel nositi orožje na bližnjem turnirju, ko -bo celokupno viteštvo te dežele razkazovalo svojo spretnost in svoj pogum. Ako dobi zmago Athel-stane iz Coningsfou-rga, utegne slišati Ivanhoe zle -novice, kadar stopi na angleška tla. — Kakšen je bil, mož tujec, ko ste g3 videli zadnjikrat? Ali je bolezen težko prizadela njegovo silo in zali njegov obraz?« Miško Kranjec: „Rada ga morata imeti.. (Odlomek iz povesti „Rodil se je brat”, ki je izšla v eni izmed najlepših knjig — pisatelja Miška Kranjca v zbirki povesti „Imel sem jih rad”) D orna sva z Lojzom v negotovosti obstala na dvorišču, ker si v hišo nisva upala. Oče je medtem stopil v sobo. Naša 'kuhinja je bila še vedno zaprta in nad streho' naše hiše se še ni dvigal dim, ki bi ustvarjal prijetno domačnost in nas vabil ter nam pripovedoval, da je nekdo doma, iki misli na nas. Matere ni bilo videti nikjer, nje, ki je znala ustvarjati toplo domačnost in nas odeti z njo. Očeta precej časa ni bilo iz hiše. Ko se je vrnil, je bil njegov obraz svetlejši, prazničen. V rokah je držal mehur, med prsti pipo, ki jo je 'vtaknil v ta mehur in basal s tobakom. Za čas je postal pred pragom, dokler si ni vtaknil pipe v usta. Napotil se je proti hlevu, odprl in vrgel z pojete kravi travo v jasli. Travo sva bila z Loj-zotm nabrala 'predpoldne. Vanek je odicapljal za očetom v hlev, kjer sva z Lojzom imela zajce. Lojz me je Potegnil za rokav. Ne vem, kaj je kanil, ker medtem je že oče stopil do praga v hlevu in, moleč glavo izza zvaznjenega podboja gledajoč naju, dejal: »Stopita malo k materi v sobo!« Ker je opazil, da se obotavljava, celo, ker sva se spogledala, je dodal na pol proseče, na pol Očitajoče: »No — me bosta šla, da bi pogledala mater?« Stopila sva torej prisiljeno v sobo. Naša tesna soba z majhnimi okni, ki so v 'njih cvetele fuksije in muškati, se je že polnila z mrakom. Večerni sij je metal svetlikajoče se krpe in lesk po predmetih. Zdelo se mi j,e vse precej skrivnostno. Mati je zdaj še pri belem dnevu ležala na postelji, kar sicer ni bila nikdar njena navada! Njeni svetli črni lasje so bili nekoliko raemršeni, obraz utrujen, s sledov: Preslanih muk. Zdela se mi je čudno spremenjena, skoraj popolnoma tuja, kakor da ni nič več naša. Njene oči so naju, Loj-za in mene, drugače gledale kakor sicer. Zdelo se mi je, da s pogledom tipa po nama. Ne da bi kaj rekla, je z desnico odgrnila bel prtiček ob sebi. Izpod tega prtička sc je prikazala črnorjava kepica, podobna človeški glavici. Ko je najprej sama z očmi obvisela na tej kepici, je pogledala naju in rekla kratko, a polno, s sončnim glasom: »To je vajin bratček, poglejta si ga!« Niti nisva bila preveč presenečena, čeprav nekako nisva vedela, vsaj jaz ne, 'kaj se pripravlja v hiši. Prestopila sva torej, brez obotavljanja in brez osuplosti k postelji in stegnila vrat. Lojz si je »bratčeka« — danes bi rekel — »kritično« ogledal, čeprav na kratko, in nato posmrkmil, ne da bi kaj rekel. Jaz sem gledal to rjavo kepico, ki naj bi bila najin »bratček«. Rilo je pri vsem nekaj čudnega. Tedaj je rekla mati: »Rada ga morata imeti... mislim — dobra brata mu morata biti!« Nisva imela kaj odgovoriti. Kadar otroci v bratcu ali sestrici pričakujejo igrače, je to druga stvar, kakor če prihaja mednje ali kot težko breme ali kot nekdo, iki bo spodrival. Grda zavist, grdo samoljubje duši v prsih. Z Lojzom siva v tem »bratčku« videla vsaj breme. Lojz me je prijel za rokav. Odšla sva iz VOLK IN Volk ujame mlado srno, se z njo sikrije v goščo in se pripravi, da bi jo požrl. Pa ti prilomasti medved, požre slino in pravi: »Tovariš, najina slava je velika: med živalmi in ljudmi se naju vse boji.« Volk pogoltne debel založaj in ga volčje pogleda, medved pa, ne bodi len, popade dober stot težko skalo, se vzdigne na zadnje noge .in stopi bliže. »Kaj pa hočeš?« se volk ustraši močne mrcine in odskoči. »Lačen sem, daj mi, saj imaš!« zamomlja medved in pusti skalo. »Lovi, pa boš imel tudi ti!« de volk in mu kaže hude zobe. »Združiva se, pa bova zmerom sita oba,« pravi medved in šavsne po srni. Volk spet le grči skozi strašne zobe, svojega sicer braniti ne ve. sobe molče, kakor sva bila prišla. Ko sem se zunaj ozrl po bratu, sem videl, da je precej razburjen. Bil je tedaj petnajstleten dečko, ki je že marsikaj razumel na svetu. Bil je najstarejši. Ko bo dorasel, mu bo po poljanskih običajih pripadala hiša, brate bo pa treba izplačati. To niso bile ni-kake skrivnosti niti za nas otroke. Revni v tem niso bili nič na boljšem od bogatih. Morebiti je Loj z a tedaj že tudi to razjedalo, čeprav pri nas ni bilo kaj deliti. Ne! Dorašča j oči — fantje in dekleta — ne prenašajo ničesar težje 'kaikor novega človeka v družini, ki bo treba z njim deliti bogastvo ali tudi revščino. Neodgovorno sva se napotila pod zastrž. Preprost, s slamo pokrit prostor na štirih sohah, ki je imel zadnjo stran in obe obstranski na pol zadelane s koruziščem, je bil poleg vsega drugega tudi prijetno zavetje. Zadaj so bila drva, na drveh so ležali košar ji, izice — vse te naše ribiške priprave s sakom vred, tam je ležala razna druga ropotija. Na sredi je imel oče svojo klop z glavico, ki je na njej strugal, žagal, sploh kaj delal. Lojz je sedel na panj, ki smo na njem cepili dbva. Sedel je kakor star človek in se celo oprl ob kolena, glavo pa z brado naslonil v dlani. Nazadnje je dejal razdraženo: »Na, izdaj še ta! Bogve, 'kaj ga je bilo (Nadaljevanje na 8. strani) MEDVED »Da, združiva se!« ponovi medved in se oblizne. »Poleti lovi ti in me redi, pozimi te vzamem v svoj brlog in preživim do spomladi, da ti me bo treba stradati in glada pasti po snegu in mrazu.« Volk se vda,^drugače si pomagati ne zna in vse poletje lovi za dva. Medved po malem trese hruško, polež-kuje v senci in se lepo redi s plenom, ki mu ga pridno nosi volk. Kar ti pritisne zima. Medved zamomlja in odtaca v brlog, leže in si liže z mastjo zalite tace, pa že pridrobenclja volk. »Kdo je?« se medved vzncvolji in zaspano pogleda od mraza premrlega volka. »Aha, ti si? Zakaj ne loviš?« »Vrsta je na tebi,« reče volk in mahne z repom. »Kaj si mi pripravil za zimo?« »Kaj? Tjale v kot lezi in si liži tace, ka- MLLKA HARTMAN: Pomladna pesem deklice Kdaj bo, kdaj pomlad prišla v hladne grede moje? Kdaj mi pesem ptičica z vejice zapoje? Težko čakam sončeca, dolge še so sence. Kdaj bom sredi travnika pletla s cvetja vence? Toda čuj, sinička mi že pomlad naznanja — v logu zvonček že cveti v jasni dan pozvanja. kor vidiš mene. Ce ti je to premalo, se lepo poberi; leči moram, zaspan sem.« Volk zatuli v vsej volčji jezi in plane iz nevarnega brloga. »Kako sem bil neumen!« se zunaj pokesa. »Že ob 'tisiti srnici me je ukanil. Vzel mi jo je, ker mu branil nisem. Boj je živr ljenje in življenje je boj. To sem pozabil, pa tudi, da zmaguje le, kdor ne od nebu j e.-Pa kaj bi, pr e kasno jel Zdaj vsaj vem, da si je treba dobro ogledati tistega, ki še ponuja za prijatelja ...« Ivan Zorec Humor za vesel odmor Gost v podeželski gostilnici naroči in z največjim tekom uživa zajčjo pečenko. Od daleč ga opazuje petletni gostilničarjev sinček. Gost ga povpraša: »Je tvoj očka sam ustrelil tega zajca?« Sinko: »Sam, ker je požrl našega kanarčka .« , * Dva dečka v prvem razredu se po svoje zabavata in motita pouk. Stroga .učiteljica, vpraša: »Takoj povej ti, Jurček, kaj sta govorila!« Jurček: »Ta je nekaj rekel o vas.« Učiteljica: »Kaj pa je rekel?« Jurček: »Je rekel, da ste drugače še 'kar lepi.« Obdolženi fantek se brani: »Saj sem to rekel samo za šalo.« Darina Konc »Bolj zagorel je bil in bolj shujšan nego takrat, ko je prispel v spremstvu Riharda Levjesrčnega z otoka Cipra, in težka skrb je bila vdeti zarezana v njegovo čelo; toda Približal se mu nisem, ker mi je bil neznan.« »Bojim se,« je dejala lady, »da najde v rodnem kraju le malokaj, kar bi moglo Pregnati sence z njegovega obličja. Hvala yam, blagi romar, za te vesti o tovarišu mojega detiinstva. — Dekleta,« je velela, »stopite bliže in pomudite svetemu možu lahko-nočnico, ker mu nočem dalj utrgati počitka.« Ena izmed deklet je prinesla srebrno čašo s krepko začinjenim vinom. Rowena Se je le z ustnicami dotaknila roba; nato 40 jo podale romarju, kii se je globoko priklonil in pokusil nekaj kapljic. »Sprejmi ta dar, prijatelj,« j ~a O cn AVTO-TOMBOLA v Celovcu, dne 3. maja 1970, ob 19. uri na sejmskem razstavišču. 5 Avtomobilov: PEUGEOT 304, FORD 15 MRS, FORD 12 M, FORD 12 M, RENAULT R 6 in 20 GLAVNIH DOBITKOV. Vstopnice za tombolo dobite v trafikah in pri vseh sodelavcih zveze vojnih žrtev. ERW0 - NAPRAVE ZA VARJENJE (SthureiBgerate) že za 1440.- S pri Rutarju v Dobrli vesi. Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co. Debrla ves - Eberndorf Telefonska številka 04236-281 „Rada ga morata imeti . . (Nadaljevanje s 7. strani) treba! Že tako nas je preveč, zemlje pa nič! c Ta lastninski čut, ta grda grabežljivost se je zdaj prvič pojavila pri njem tako izrazito. A naj je bilo še tako grdo, v tem trenutku sem bil na njegovi strani. »Že tako si nimamo kaj deliti!« sem mu pritrdil ,po našem poljanskem gledanju-»Polna hiša nas bo!« »In jesti nimamo kaj!« je menil Lojz. Oče in mati gotovo nista tako ostro, tako grdo gledala na življenje, čeprav je bilo na njima, da nas otroke prehranita. Z Lojzorn nisva imela nikakršne pravice ne vzroka za sovraštvo- do tega komaj rojenega »bratčeka«. On sam, nebogljen, kakršen je ležal pri materi, je imel v-saj toliko pravice do življenja kakor midva. čez čas je Loj-z, ko -se je zdelo, da je razmislil vso -stvar in v zavesti neke neizbežnosti dejal: »Pa kaj hočemo, ko je že tu, ne?« »Da, kaj hočemo!« sem mu pritrdil. Bilo mi je pa vendarle nekoliko lažje, ko sva temu bratcu tako dala tudi midva pravico do življenja. »Vseeno,« je rekel spet čez čas. »Zdaj je že, kar je. Kaj pa midva moreva -pri tem?« »Nič ne moreva,« sem pritrdil. Loj-z se je dvign-il, vendar postal, kakor da ima še kaj razmisliti in tudi kaj povedati. Nato je glavo dramil proti meni in m-i dejal čez ramo, kakor da me obsoja na smrt: »Da veš — tega bos ti pazil! Jaz sem Va-neka in tudi tebe! In sploh sem že prevelik, da bi nosil na rokah takega vsra-nca. Tudi bom moral poslej delati, če hočemo živeti, ker na-s je toliko! Mati zaradi otroka ne bo mogla toliko kot prej. Oče pa tudi ne bo zmogel vsega!« Šel je in nisem utegnil ugovarjati. A tudi ne bi spravil glasu iz sebe, ko se je tako nepričakovano to težko breme zvalilo na moja pleča. Ko sem se vračal za Lojzom, mi je bila naša h-iša, ki se še vedno ni kadilo skozi svisla iz nje, tuja, daljna; tuji in daljni so mi postali tudi ljudje v njej. ALKO in SEIS mešalce za beton z motorjem 220 ali 380 V, 80 1 2.150.- S s samokolnico 2.550.“ S Vam dobavi na dom trgovina K. in A. KRIVOGRAD 9143 Šmihel nad Pliberkom Izhaja vsak četrtek. Naroča sc na naslovu: »Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka - X L J. ‘jf, 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil, letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglij0 wULl>V t&Cvo-vlv 3.— f. sterL, za Jugoslavijo 60.— N din, za USA in ostale države 7,— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radije, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.