Proslavljanje jubilejev -prikaz vrednot nasih borcev Razgovor s clanico sveta federacije o pomenu letosnjih praznovanj — Njeni spomini na dogodke pred 40 leti — Bezigrad je lahko ponosen na svoj razvoj •Mislim, da saw prodolgo go- v-irili !(.• ¦> '.radicijah narodnfwsvo-bodilne ijorbe, saj smo tudt v Solske programe vnaSali le njen TOjaifci del, politiftno borbo in delo politlinih organtzacuj, fazo priprav na revolucijo pa sanems-rjali. S proslavljanjem obletndc, Id ubelezujejo vecje etape v nasi revoluciji, skusamo v zadnjem Casu mladim pribliiati celotno ob. dobje borbe delavskega razreda in jiim pokazati, da leto 1941 ni na-stalo samo od sebe, temvofi je bi-lo rezultat daljsih naporov de-lavskega naroda in vseb demokra-fiifinlh sil. Tafco smo praanovati obletnico oborozenega spopada z ORJUNO, ko Je prisu> 1924. leta v Trbovljah do obrafiuna delavskega razreda s takratno oboro4ano obliko fa-sisticne organizaeije v Jugoslaviji; praznovali smo obletnioo IV. po-krajinske partijske konference za Storotvijo, M je 1934 pomenila mejnik v obnovi partije po faSl-attend diktaturi, s tern sta poveaa-ni 40-letnici Ljudske pravice In alata Svoood tot manirestativnih rezultatov dela partije v mnofl-oah in delavskih kutturnth orga-nizacijah; lanl smo se spominjall velikih stavk ielesarjov. tekstil-nih delavcev in stavbincev. ko se je v konfcretniih zahtevah za iz-boljSanje ekonomskih pogojev de-laycev manifestirala predvsem moi tn enotnost delavakega razreda tudd v zaivterali za clemo-kratiftie svobo5i premagala po-sledice udarcev rfiktature, obno-vila svoje organizacije v vseh de-lavskih centrih, iadajala prevode klasikov niarfcsizma—leninizma, ter v ilegainlh llstiti in letakih kazala pot In perspektivo borbe za osnov-ne pravice in za zbiranje okrog KPJ in delavskega razreda vseh demokratiCnih s&l v borbi ia na. cionalno enakopravnost, kruh, mir, svobodo. Slovenai smo bili razkosani med tri drlave, s faSi-stienim tororjem na rPimorskem ta Hitlerjevo agreatvnostjp vedno bolj agrotfeind od ftetOnegs imdde-nja. Zato je bil zgodovinskega pome-na sklep 4. konference komuni-stlfine parbije Jugoslavije leta 1934, da se ustanovijo v okvtru KPJ komunistiene partije Slovendje, Hrvatske in v perspektivi Make-donye. S tem se je poudarila odgovomost fcomnaistiene partije ne sam o za borbo in Interese delavskega razreda, ampak za uso-do svoje^a naroda, da bi tako laze postaJa zblralna stla vseh de-mokratifinih sil, ki so se priprav-ijene boriti aa enakopravnoat na-rodov Jugoslavije, za mir in proti faStzmu in za osnovne demotcratit. ne svoboSfidne. Takratne objektivne okolisfflme dzi pogoji dela komunistifine par- tije v Uegali (kompromitlranost kadrov, provale, zapori, koiifina-cije ltd., pa tudl stanje v takrat-nem vodstvu KPJ in odvisnost od komunlstiftne internaoionale) so realizaoijo sklepa aicer odloztli, Ceprav smo dosegli rtdne rezultate v akcijski enotnosti delavskega razreda in zbiranju drugih napred-nih sil v takratnih konkretnih ak-cijan, manifestacijah in strajkaii. Posebno velik razmah je dose-glo mladinsko gLbanje in njegova usmeritev v legalne mladinske or-ganizacije. S publiciranjem svojah stali5fi v legalnih Casoplsih: Ijud-ski pravkd, Mladdh potlh, Start pravdd, 1551, Akademskem glasu in drugih je partija Sirokim ljud-skim mnozicam toamla pot borbe in pomen zbiranja in enotnega nastopa d0nm>krati6nih sU v tej borbi. Z napori in s pomofijo tovarisa Tita in povratkoin tovariSa Kar-delja v Slovenijo so leta 1937 do zoreli pogoji za ustanovni kon-gres komuEnisti6ne partije Sloveni-je, kl je v Manitasbu jasno in jftv-no formuliral program in perspe-tivo borbe slovenskega naroda v zdruiitvi vseh narodnih progresi'-nih sil za borbo pred fizifinim unifienjem. Id mu Je grozil. Z nZdravljico« pa smo dobili moto programa za skupno borbo vseh narodov prott suzwijstvu in Iz-korisftanju s pozivom »2ive naj vsi narodi, ki dan doftakat hreipe-ne, da kocier sonce nodi, ne bo pod njim suznje glave ...«. (Moto wne bo pod njim suznje glaves je oil prvotni Presernov verz, ki je bil kasneje prikrojen zaradi cenzute v »da prepir iz sveta bo pregnan«>. PROGRAM BORBE Manifest je zbraJ in formuliral stalisfia KP in program borbe in dela, ki smo ga sicer v praksi 2e zastopali pri abiranju demokratifi-nih sil, seclaj pa smo ga balj al'i manj javno proklamiiaii kot vo-dilni program KPS in s tern pTe-vzeli tudi odgovomost KP za nje-govo realizacijo pred delavsk-im razredom in svojim narodom. Tako je manifest tudi postal pro- ; gram — prikrojen konkrotaim ak-cijskim zahbevatn — za organizrt-ranje razndft takratnih oblik zbi-ranja demokratiCnih sil, za kmeC-ko-delavaiko gibanje, obcanske vo-litve, druitvo prijateljei? Sovjet-ske zveze in drugih, ko so s ko-munistiCno partijo oz. njendmi predstaviMki zafieli organizirano in zavestno sodelo\rati predstavni-ki krgcanskih socialistov, kultur-nih delavcev, demokratifinih Soko-Iov in Se nekaterih drugih orga-nizacij. Te sile so po okupaciji in razkosanju Jugoslavije ustano-vile Protiimperialistd&io in kasneje Osvabodilno fronto, ki je v te-meljnlh tofikah programa OP for mulirala isti program v novih pogojlh in ze pozvala slovenski narod v obwoieno borbo proti okuipatorjam m tudi zft spremlnja-nje d,ruabiS!iiQ odnosov. S proslavljanjem jubilejev sku-samo sistematiCno vnasati v se-danje zivljenje revolucioname tra-dioije delavskega gibanja izprod in med vojno, id kazejo kontinuite-to borbe tudi v etapi razvoja so-cialistdCnih odnosov po zmagi do nave ustave in zakona o zdruze-nem dolu. Z vsem tern pa skusa-mo prikazati vrednote, Id so kra-sile borce — borbenost, poSrtvo-vainost, tovaristvo, odgovomost itd., kar vse mora tudi danes pre-zemati naSe delo in krepiti soli-damost in vzajemnost samoupra-vljalcev v odlodanju o pogojih dela in zivljenja v delovnih organi-zacijah, ofijih in sirsih teritorial-nih skupnostih in druzbenopolitie-nih organizacijah. LEPI SPOMINI NA BEZIGRAD Sele fcrajsi 6as sem obdanka Bezigrada, pa me vendar nanj vezejo lepa spomini se izpred vojne ki iz vojnih let.. Med vojno sem bila Clan poverjenistva centralne-ga komiteja in izvrsnega odbora OP za Ljubljamo in seim nekaj Ca-sa tudi stanavaJa — ilegalno seve-da — za Bezigradom. Lopi so spo-mini na takratne bezigrajske ak-tiviste. Tu smo tmeli precej ca-sa vazne poaicije, stanovanja za seje izvrSnega odbora Ctevobodil-ne front©, tudi Vrhovni plenum OP in Delavske enofcnostd leta 1942 sta bila za Befigradom. Tu je IO OP leta 1W1 ustanovil mla-drinsko OP, katere sekretar sem bila 1. 1941 in 1943; spominjam se, da. je KP imela 1. 1935, ko eem priSla iz zapora, v Savljah v Zat-Ierjevi hiSi izredno vazno poaici-jo — tam so ilegalno bivali in-struktorjj centralnega komiteja Zveae komunistov Jugoslavije in CK SKOJ, ki so bili v Slovemiji. V tej hisi smo po pokxajinski kon-ferenci SKOJ za Slovenijo pisali resolucijo leta 1935, v njej torej ni bila le tiskama, ampak se je tam zvrstilo izredno veliko po-mambran dogodkov. Zato mistfm, da je sedanje spominsko obelezje nakoliiko preskromno in ne pove vaega. Mislim, da bi morali v bodoca obeJeiiti vefi krajev, ku pricajo o nasem delu in uspehih, ne sanio o zrtvan in se zavzsmati za to, da bodo imell primerna obelezja tudi ljudje in dogodki iz predvoj-nega dela^^kega gibanja. Sicer pa je Bezigrad lahko ponosen na svoj razvoj. Zelela pa bi, tako kot vsi obdani, da posta-nejo nove soseske, kj rastejo v ob&ni, tudi prijetna bivaljs6a in ?e samo spalnice ljudi. Poskrbeti bo treba hitreje za razvoj spreni-ljajoftih objektov, trgorin — pre-skrbe v celoU, Sol, igriSc', kultur-aih ustanov, parkov in gostinskih objektov — skratka vsega, kar dlovek rabi za svoje zivljenje. To morajo bitd soseske zivljenja, kjer se bodo lahko razvijali tudri tova- riSld odnoal m poveaovale genfr racije, ne pa da bi tja hodili ljudje samo spat, svoje potrebe pa bi zadovoljevali v centru mesta ali kje drugje in ziveli zaprti vsak zase. Slisala sem tudi, da se ve-Like trgovske hdse otepajo investi-ranja v te soseske. Menlm, da Je obveza trgovskih hi§ kot so Mereator, Emona, ABC ter druge, da veC vla^Jo v sirjenje trgovske mreze v Ljubljand in v izboljsa-nje svojih uslug. Zavedati ,se morajo, da so tu raradi potrosnikov in se jim pribliiabi in ne obratno, da mora potrosnik kilometre da-left hoditi k njim. »ZBOR OBCANOV« INFORMATIVEN Strinjam pa se tudi s predlogi, da se velike krajevne skupnostj razbijejo. Nemogoce je nararee, da tako velika krajevna skupnost kot je na primer Posavje opravlja vse svoje funkoije kot bi bilo treba. V manjgih krajevnih skupnostih bodo ljudi* mnogo Ia4e in bolj uCinkovito vplivali na ureja-nje zivljenjskih vpraSanj. 2al niraarn 6asa za politiCax> dfe-Javnost v obemi ali krajevni skup-nosti, zato iavem mnogo novega o zivljenju in delu za Bezagra-rtom prav iz nZbora obflanov«, Po-zorno ga prebiram, tako da vem kaj je v easopisu in lahko recem, da je zelo informativen. Zares nimam kriticnih pripomb, zdd se rrd dober, Se zlasti, ker je objav-Ijeno tudi gradivo za delegate. Tako lahko dobi prav vsak ob-dan sliko dejavnosti in zivljenja v obfiini in ima moznost neposred-nega vpliva na delegate, saj jo. s problematiko tudi sam dobro seznanjen. Seveda pa je pri tem pomembna oblika povezave dele-gata z baao. stvar obfianov je, da delegata seznanjajo s konkret-nimi stvarmi, ta pa mora bitj na dnigi strani tolma* realnih moz-nosti in mora ljudi po-litiCno vzga-jati. Ob taJsi povewtvi pa bo ob-dan lahko postal upravljalec, v politi