VSEBINA Jesenski cas … Prireditve ob obcinskem prazniku 3 Intervju s Cirilom Smrkoljem 17 Kako bliskovito tece Uvodnik županje 4 Intervju z ravnateljico Anjo Podlesnik Fetih 21 cas – s tem stavkom Pojasnilo urejanja Gradiškega jezera 5 Družina, otroci in šola so najboljša celota 23 le še potrjujem podo- Avgust – mesec presežkov 6 Mednarodni nogometni turnir veteranov 27 ben zapis prejšnjega Mednarodni dan šaha 8 3. na svetu v namiznem nogometu! 28 uvodnika. Da so prav Najlepše urejena in ocvetlicena hiša 11 »Dobrodošli v Domžalah« 30 neusmiljeno hitro mi-nile poletne pocitnice, Razgledi z Vrha 13 Zahvale 34 Upokojenci DU Lukovica … 15 Nagradna križanka 36 nam dajejo vedeti ne le krajši in bolj sveži veceri, ampak že prvi klepet s šolarji. Upaj-mo le, da se karseda radostno in veselih pricakovanj vracajo v šolske klopi. Kako lahko skupaj delujemo za boljšo šolo, si preberite v osrednjem intervju­ju z ravnateljico dr. Anjo Podlesnik Fetih, zelo izcrpen pa je tudi pogovor, ki ga je za Rokovnjaca opravil gospod Viktor Jemec z nekdanjim politikom z najvišjimi držav­nimi funkcijami v lukoviški obcini, Cirilom Smrkoljem, ki govori o razvoju. Ceprav sta znanje (šola) in rast (razvoj) kljucna za obetavno prihodnost, pa si vec kot velja vzeti cas tudi za naravo, ki nam – kot piše v kolumni, posveceni sicer prav tako zacetku novega šolskega leta, kolegi-ca Avrea Šuntar Erjavšek – ponuja cel po­ligon aktivnosti, preverjeno pa nas napoji tudi z ustvarjalno energijo in pozitivnim nabojem. Poosebljenje slednjega sta najmanj dva naša obcana – zakonca Kocjan, ki sta svojo hišo tako lepo uredila in ocvetlicila, da sta požela že marsikatero priznanje, poklonil pa se jima je ne le naš Rokovnjac, ampak z darilnim bonom tudi lokalna cvetlicarka Erlene Gril, ki se ji na tem mestu iskreno zahvaljujem tudi za to 'pokroviteljstvo' Rokovnjacevi nagradni križanki. Vas, dragi bralci, pa seveda vabim k sodelovanju. In ker bolje, kot je zapisala gospa Milena Bradac v svoji kolumni o avgustu kot me-secu presežkov, niti ne bi mogla povzeti, si na tem mestu izposojam kar njen zaklju-cek, ki pa gre ne le šolarjem, ampak tudi ne-šolarjem: cim pogosteje odložite digi­talne naprave in jih zamenjajte s svežim zrakom in gibanjem na prostem! Šele ta­krat nam lahko jesenski cas razkrije svoje care v vsej svoji velicini. AlenkA lenA klopcic, odgovornA urednicA OSREDNJA PRIREDITEV OB OBCINSKEM PRAZNIKU OBCINE LUKOVICA Slavnostna govornica Program Mag. Olga Vrankar Podelitev priznanj Obcine Lukovica Godba Lukovica županja Obcine Lukovica MePZ Šentviški zvon MoPZ KD Janko Kersnik Lukovica Maruša Urankar Anja in Matej Avbelj Urh Štempihar Jazbec Urška Urbanija Žun Špela in Matevž Kink Natalija Cerar Anja Kralj Vokalna skupina IL DIVJI Vokalna skupina 5 mladih fantov iz celotne štajerske. Uradno najboljša klapa Slovenije 2019. Vljudno vabljeni! v petek, 6. septembra 2019, ob 20. uri v Soncni dvorani Lukovica Naslednja številka Rokovnjaca bo iz­šla 26. septembra 2019; rok za oddajo clankov je 17. september 2019 do 12. ure. Clanki, ki bodo poslani po tem roku, v aktu­alni številki ne bodo objavljeni. Svoje clanke, dolge najvec 1500 znakov s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si. Sprejemamo le prispevke v elektronski (word, PDF) obliki. Vec infor­macij na telefonski številki uredništva: 051 365 992. ROKOVNJAC je glasilo Obcine Lukovica. Brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva obcine Lukovica; odgovorna urednica: Alenka Lena Klopcic, uredniški odbor: Andreja Cokl, Lea Smrkolj, Drago Juteršek in Avrea Šuntar Erjavšek; ustanovitelj: Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00, m: 051 365 992, jezikovni pregled: Anja Andrejka; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvo­de, za katere se obracunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjac je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnicne in materialne možnosti. Nenarocenih clankov ne honoriramo. Clanki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Tabla v Imovici. Foto: Alenka Lena Klopcic Bliža se obcinski praznik Spoštovane obcanke in obcani, dopusti so vecinoma že za nami in topli poletni meseci pocasi podajajo roko zlatorumeni jeseni, ko pobiramo sadove opravljenega dela. Upam, da ste si nabrali novih moci za premagovanje vsakodnevnih opravil. Tokratni uvodnik pišem tik pred našim obcinskim praznikom, na katerega smo ponosni, saj kaže prehojeno pot skozi tok zgodovine, ki se je odvijala po dolini Crnega grabna. Praznik obcine je priložnost, da se pohvalimo z novimi pridobitvami, z izboljšanjem pogojev za delo in življenje obcanov; je pa tudi cas, ko naredimo obracun opravljenega dela v minulem obdobju. Rezultati našega dela, opravljenega od lanske jeseni do danes, so vsem do-bro poznani. Izzivi, s katerimi sem se srecala kot nova županja, tudi. Tokrat vas ne bom obremenjevala z dejstvi, ki jih že poznate in ki so našo obcino pripeljala v izjemno zahteven položaj, temvec vam le še enkrat obljubljam oziroma zagotavljam, da se bom skupaj s svojo ekipo tudi v prihodnje po najboljših moceh trudila za dobro naše obcine in nas vseh. Z optimizmom zrem v prihodnost in se veselim zakljucevanja odprtih in-vesticij, ki bodo pomenile nove, velike pridobitve za našo obcino. Številne ure in dneve namenjam iskanju najhitrejših in najucinkovitejših poti do zastavljenih ciljev, prav tako pa skupaj z izvajalci išcemo rešitve in smo aktivni v pogajanjih, povezanih z dokoncanjem del in ustreznim placilom za izvedbo le-teh. Pomembno je, da kljub velikim financnim oviram dela še naprej potekajo, tako pri dokoncevanju Društvenega doma v Krašnji kot pri gradnji Gasilskega doma v Blagovici. Pri mrliški vežici Blagovica--Šentožbolt so dela že zakljucena, urediti je potrebno le še okolico z dostopno potjo. Na obcini pospešeno vodimo postop­ke za sklenitev pogodbe o upravljanju nove vecnamenske dvorane (šolske telovadnice), da bo cim prej zacela polno služiti svojemu namenu. V mesecu juliju je z delom pricel tudi novi direktor obcinske uprave, Iztok Obreza. Vesela sem sodelovanja z njim, saj kot naš obcan odlicno po­zna naš kraj in okolico, pozna ljudi, predvsem pa je izjemen strokovnjak na podrocju vodenja investicij in urejanja prostora ter okolja. V eni naslednjih številk Rokovnjaca boste lahko o njem prebrali veliko zanimivega. V teh dneh naši šolarji in dijaki uživajo zadnje povsem brezskrbne pocitni­ške dni, potem pa bodo ponovno sedli v šolske klopi in srkali nova znanja. Eni manj, drugi bolj pridno, vsi pa s ciljem, da si bodo nekoc znali samo­stojno utirati pot življenja. Vsem, ki ste dnevno vpeti v šolski sistem, tako ucencem, dijakom, staršem, kot uciteljem in vzgojiteljem, želim uspešen zacetek novega šolskega leta. Srecno! vAšA župAnjA Prireditve ob obcinskem prazniku Nedelja, 1. 9. 2019, ob 10. uri: Blagovica Planinsko društvo Blagovica: Pohod, pohod za mlade in kolesarjenje proti Špilku Petek, 6. 9. 2019, ob 20. uri: Soncna dvorana Lukovica Obcina Lukovica: Osrednja obcinska prireditev ob obcinskem prazniku Sobota, 7. 9. 2019, ob 8. uri: Prevoje pri Šentvidu, Španov bajer Ribiško društvo Crni Graben: Ribiška tekma za pokal Obcine Lukovica Sobota, 7. 9. 2019, ob 9. uri: Trnjava Športno konjeniško društvo Bregar: Marjanov memorial s turnirjem v ma-lem nogometu Sobota, 7. 9. 2019, ob 10. uri: Brdo pri Lukovici, Poskusni sadovnjak KIS Kmetijski inštitut Slovenije – Poskusni sadovnjak KIS – Dan odprtih vrat sa­dovnjaka na Brdu Sobota, 7. 9. 2019, ob 15. uri: Lukovica, Avto Kveder Avto moto društvo Lukovica: Avto slalom – spretnostna vožnja na poligo-nu za voznike avtomobilov Sobota, 7. 9. 2019, ob 17. uri: Vrba – zemljišce ob avtocesti Avto moto društvo Lukovica, Moto klub Rokovnjaci - Piknik za vse simpati­zerje moto kluba z družabnimi igrami, dobro glasbo in ugodno ponudbo Nedelja, 8. 9. 2019, ob 17. uri: Krajno Brdo – pri Jernac KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja: Predstavitev življenja in dela duhov­nika, zgodovinarja in knjižnicarja Ivana Avguština Žiberta ter postavitev spominske table Nedelja, 15. 9. 2019, ob 9. uri: Lovska koca »Cevca« Lovska družina Lukovica – Med družinsko strelsko tekmovanje za pokal Obcine Lukovica, ekipno strelsko tekmovanje v lovski kombinaciji Petek, 20. 9. 2019, ob 18. uri: Brunarica v Rafolcah Športno turisticno društvo Rafolce v sodelovanju s Šahovskih društvom Crni graben: Odprti šahovskih turnir ob obcinskem prazniku Sobota, 21. 9. 2019, od 7. do 14. ure: Gradiško jezero Turisticno društvo Gradišce: Tekma z vlecnimi psi Nedelja, 22. 9. 2019, od 8. do 16. ure: Gradiško jezero Turisticno društvo Gradišce: 16. tradicionalni tek okoli Gradiškega jezera Petek, 27. 9. 2019, ob 18.30 uri: Trg v centru Lukovice GZ Lukovica: Slavnostna podelitev gasilskih cinov novim višjim gasilcem GZ Lukovica Nedelja, 29. 9. 2019, ob 10. uri: Prevoje pri Šentvidu (Vulkanizerstvo Lencek) Avto moto društvo Lukovica, Moto klub Rokovnjaci: Zakljucna vožnja Moto kluba Rokovnjaci, skupinska vožnja ob zakljucku motoristicne sezone Spoštovane obcanke in obcani, foto: Drago Juteršek Vabljeni na dan odprtih vrat nove vecnamenske Soncne dvorane na Brdu, ki bo v petek, 27. 9. 2019, ob 11. in ob 17. uri. Ogled je na­menjen zainteresiranim društvom in pravnim osebam, ki se zanima­jo za najem Soncne dvorane Lukovica. Na vodenem ogledu bodo predstavljene možnosti in zmožnosti dvorane. Interesentom bomo predstavili tudi pravila najema in uporabe dvorane. mAg. olgA vrAnkAr župAnjA Drage obcanke in obcani, prisrcno vabljeni na praznovanje letošnjega obcinskega praznika, ki se bo odvijalo v petek, 6. septembra, ob 20. uri, v novi Soncni dvora­ni na Brdu. Naj bo ta praznicni dan zares soncen in poln pogumne­ga pogleda v prihodnost naših krajev in ljudi. Cas vedno ustvarjajo ljudje, ki dajo krajem prepoznaven obraz. Našim krajem je mocno vtisnil svoj pecat slovenski pisatelj, politik in notar Janko Kersnik, zato je prav, da praznik obcine slavimo v tednu, ko se je rodil na Grašcini Brdo. obcinskA uprAvA Ozadje in pojasnilo urejanja Gradiškega jezera Obcina Lukovica zaradi številnih vprašanj, ki so se pojavila v zadnjem obdobju s strani obcanov in obiskovalcev obmocja Gradiškega jezera, podaja ozadje in v nadaljevanju pojasnilo glede urejanja tega obmocja. Obmocje Gradiškega jezera geografsko zajema pretežno del obmocja obcine Lukovica in manjši del obmocja obcine Moravce. Jezero leži med naselji: Gradišce pri Lukovici na severozahodu, Preserje pri Luko­vici na jugozahodu in Prikrnico na jugu. Predstavlja zaokroženo geo­grafsko obmocje, ki geodetsko obsega zemljiške parcele v katastrskih obcinah Spodnje Koseze (Lukovica) in Negastrn (Moravce). Gre za kom­pleksno celoto, ki obsega tudi naravno vrednoto spodnjega toka poto­ka Drtijšcica, naravno dedišcino s pestrim, pretežno kmetijskim svetom na osamelem krasu. Najvecja znacilnost in kvaliteta tega prostora je razgiban relief, kjer strme površine prekriva gozd, na južnih – položnej­ših pobocjih pa se pojavljajo travniki, ki jih clenijo pasovi dreves, ob-mejki in porasle grape. Samo dno doline je vecinoma mocvirnat teren z bujno mocvirno vegetacijo, potok Drtijšcica je obdan s pasovi dreves. Biotska raznovrstnost obmocja, neokrnjenost obmocja in oddaljenost od urbanih središc dajeta možnost rekreacije in sprostitve prebivalcem bližnjih naselij in Ljubljane ne glede na njihovo starost. Danes je na­mrec eden izmed življenjskih trendov zdravo življenje oziroma kvalite­tna izraba prostega casa, zato se obcani in obiskovalci v cedalje vecjem številu poslužujejo rekreacije v naravnem okolju. Za Obcini Lukovica in Moravce obmocje tako predstavlja nove možnosti za razvoj turisticne ponudbe ter rekreativnih in športnih dejavnosti, ki se lahko dopolnju­jejo z ostalo turisticno ponudbo širše okolice. Najpomembnejše dejstvo, ki ga mora Obcina Lukovica kot lokalna skupnost (ali katerikoli drugi investitor ali organizator) pri poseganju v prostor v obmocje Gradiškega jezera upoštevati, je, da je jezero v obliki mokrega zadrževalnika na potoku Drtijšcica nastalo kot posledica iz­gradnje avtoceste Šentjakob–Blagovica. Osnovni namen jezera je to-rej zmanjšanje poplavne ogroženosti naselij in kmetijskih površin, ki se nahajajo v srednjem in spodnjem toku potoka Radomlja. Obmocje, dovodno ob potoku Radomlja, je bilo že v preteklosti izpostavljeno ob­casnim poplavam, z izgradnjo avtoceste po dolini brez ustreznih ukre­pov pa bi se protipoplavna varnost še zmanjšala. V zacetku je bila sicer nacrtovana izgradnja suhega zadrževalnika, vendar se je na pobudo lokalne skupnosti ta spremenil v vodni zadrževalnik, kjer je del obmo-cja stalno poplavljen, del pa samo ob visokih vodah. Površina stalne ojezeritve znaša 29 ha, v primeru visokih voda pa naj bi površina nara­sla na 71 ha. V tem primeru je predvidena kolicina zadržane vode 5,9 milijona m3. V jezero se stekajo vode iz potoka Drtijšcica, ki ima veliko zbirno obmocje, predvsem v obcini Moravce, vode potoka Radomlja pa se v jezero v primeru visokih voda odvajajo po vodnem rovu, ki poteka med naseljema Krašnja in Negastrn. Tako se je poplavna ogroženost naselij in kmetijskih zemljišc v srednjem in spodnjem toku Radomlje zmanjšala. Nadalje se je potrebno zavedati tudi dejstva, da so zemljišca v obmocju jezera in priobalnega dela po vecini v lasti Republike Slovenije, torej države, in ne Obcine Lukovica, s katerimi upravlja Direkcija Republike Slovenije za vode. Nekaj zemljišc je še vedno v zasebni lasti, obcinski parceli (v lasti Obcine Lukovica, ki vodita do priobalnega dela jezera) sta le dve. V obmocju se poleg lastništva prepletajo tudi pristojnosti drugih institucij in organizacij, ki imajo dolžnost podajanja svojih po­gojev pri posegih v prostor. Tako na primer na podlagi Ribiškogojitve­nega nacrta za izvajanje ribiškega upravljanja v Bistriškem ribiškem okolišu za obdobje 2017–2022 z ribolovnim revirjem obmocja upravlja Ribiška družina Bistrica Domžale. Vezano na že prej omenjeno naravno vrednoto spodnjega toka Drtijšcice je potrebno upoštevati pogoje Za­voda RS za varstvo narave, za posege v obmocje gozda Zavoda za goz-dove Slovenije, za vse posege na obmocju obcine Moravce je potrebno dodatno upoštevati tudi pogoje Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije. Skratka, želimo povedati, da so posegi v obmocje jezera in v njegov priobalni pas zelo omejeni. Obcina Lukovica je od leta 2006 dalje postopno pricela z vlaganji v to obmocje. Najprej smo se lotili urejanja oziroma umirjanja cestnega prometa s postavitvijo treh zapornic z zaticem, ki preprecujejo prosti dostop po servisni cesti, in postavitvijo prometnih znakov. Tako je po servisni cesti okoli jezera prepovedan promet za vsa vozila, dovoljen pa je promet za lastnike zemljišc in intervencijo. Postavljen je tudi znak, da morajo skrbniki pse imeti na vrvicah. Poleg rednega vsakoletnega vzdr­ževanja servisne poti okoli jezera, ki ji visoka ojezeritev in predvsem po­letni nalivi ne prizanašajo, smo v letu 2006 na pobudo in v sodelovanju s Turisticnim društvom Gradišce pri Lukovici postavili koše za odpadke in klopi, slednje smo v lanskem nadomestili z novimi. Koši za odpadke se tedensko praznijo preko rezijskega obrata obcine. V letu 2011 smo tudi s pomocjo prej omenjenega društva obnovili Jernejev studenec, na katerem sta dva pitnika vode. Nadalje smo v letu 2017 postavili šest naprav za fitnes v naravi ter panoramski okvir, kjer se obiskovalci lahko fotografirajo in fotografijo objavijo na popularnih družbenih omrežjih. Jeseni 2017 pa smo na parkirišcu pred jezerom dodatno preko upra­vljalca za javno higieno postavili dva vecja zabojnika za mešane odpad­ke in embalažo, ki se redno praznijo. Vse navedene izboljšave obmocja Gradiškega jezera je Obcina Lukovica izvedla in jih še izvaja izkljucno z lastnimi sredstvi in ne le na obmocju Obcine Lukovica, temvec tudi na obmocju Obcine Moravce. Obcina Lukovica zaradi vse vecjega obiska v obmocju jezera tako z vidi­ka upravljanja obmocja oziroma razmejitve obveznosti med pristojni-mi organi kot tudi pobud, ki prihajajo s terena, vsekakor razmišlja, kako obmocje razvijati v prihodnosti. Tako bo Obcina Lukovica v letu 2020 pricela s postopkom priprave Odloka o urejanju podobe naselij in kraji­ne za obmocje Gradiškega jezera, s katerim bomo dolocili urejanje pro-meta, ravnanje s komunalnimi odpadki, ravnanje skrbnikov psov, vzpo­stavitev rekreacijske poti, razmejitev obmocja med javnim in zasebnim oziroma razmejitve med upravljalcem (državo) in Obcino ter ostalimi institucijami in upravljavci, pri cemer pricakujemo, da bodo našim pre­dlogom pristojni organi prisluhnili ter da bomo našli skupni jezik glede upravljanja obmocja in razmejitve pristojnosti. Pricakujemo, da bomo v postopku sprejemanja odloka z državo tudi sklenili dogovor o upra­vljanju obmocja, ki bo s strani države tudi financno podprt in v katerem bodo dorecena investicijska vlaganja v turisticno infrastrukturo. Tako trenutno ne nacrtujemo umestitve novih elementov v obmocje, kot so najeti toaletni prostori, novih klopi in dodatnih košev, vsekakor pa s strani obiskovalcev jezera pricakujemo, da v obmocju upoštevajo že obstojeco prometno signalizacijo in vzpostavljen režim glede zbira­nja komunalnih odpadkov. Tudi pobiranje pasjih iztrebkov za svojimi psi v okolju, ki se zadnje case v zapakiranih vreckah pojavljajo okrog in okrog jezera ob servisni poti, je naloga vsakega odgovornega skrbnika psa. V kolikor bi vsak posameznik pospravil odpadke za seboj, verjame-mo, da bi bila sprostitev v obmocju Gradiškega jezera še prijetnejša. obcinskA uprAvA Foto: drAgo juteršek Obleka še ne naredi cloveka V zadnjem casu se pojavlja popolnoma nova vrsta opravila po sistemu »pri nas doma imamo radi lepo«. Krajani, ki živijo v krajih obcine, ki niso ob prometnih cestah, kamor zagotovo spada tudi Preserje, opažajo, da se ljudje vse raje znebijo svojih smeti na javnih ekoloških otokih, ceravno tja ne sodijo. Tudi ekološki otoki ob nekoc zelo prometni cesti od Trojan do Domžal niso izjema, saj je urejena gospa z lepim avtomobilom v sredo, 31. julija, v zabojnik za papir odložila ostanke doma zaklane živali. Kako prav ima Adi Smolar, ko poje: »še taka fina dama, fin gospod za grm hitita al' za plot«. Upam, da se bo gospe vsaj pri jedi malce kolcalo in bo ugotovila, da tja takšni odpadki pac ne sodijo, kakor tudi ne pnevmatike od avtov in še kaj. Bo res potrebno uvesti vaške straže, ce že ozavešcanje o tem, kaj sodi kam, in razne cistilne akcije ne prinesejo ucinka, da se naredi red in da jih tisti, ki ustvarijo odpadke, dajo tja, kamor sodijo. Mogo-ce bodo redarji namesto pisanja položnic za napacno parkirana vozila vrgli svoje oko tudi na to, kaj se daje v zabojnike na ekoloških otokih. Sicer pa na deponiji v Dobu sprejemajo vse vrste odpadkov, a se je po­trebno do tja zapeljati nekaj kilometrov. Poskrbimo, da bo naše okolje cisto, ne samo doma, ce pa smeti porinemo k sosedom, pa potem ni vec naša skrb. besedilo in Foto: drAgo juteršek Avgust – mesec presežkov Zakaj naj bi bil avgust mesec presežkov? S svojega vrta, s polja zace­njamo pobirati pridelke, ki smo jih spomladi posadili ali zasejali. Za govedo in drobnico je bila pokošena že druga košnja, otava. Minil je že tretji vrocinski val. In iztekajo se še zadnji dopustniški dnevi. Kmalu se bodo ponovno odprla šolska vrata in sonce bo pocasi izgubljalo svojo moc, noc pa bo postala daljša, hladnejša. In ko sem že omenila radodarnost naših vrtov, ja, cas je, da pricnemo s pripravo ozimnice. Nic hudega, ce to vzame nekaj casa, ce bolijo noge od dolgega stanja pri štedilniku, shranki, ki smo jih pripravili sami, pozimi odtehtajo vse to sedanje spremljajoce »mantranje« v kuhinji. Prav ves višek, ki ga ne pojemo sproti, lahko spravimo v pre­delani, zamrznjeni, vloženi obliki. Sama že nekaj let ne vem vec, ka­kšna je kupljena vegeta, kakšna je kupljena marmelada, kompot in še marsikaj. Vem, da vsi nimate vrtov, imate pa prijatelje, znance. Lahko vam kaj odstopijo, lahko kaj odkupite ali pa odslužite s svojim delom. Koliko jabolk in hrušk je lani ostalo nepobranih. Verjemite, telo vam bo hvaležno za kvalitetno hrano. V trgovini ne kupite samo hrane, kupite tudi celo plejado e-jev in drugih motilcev našega organizma. In jejte cim manj mesa. Ja, meso naš organizem tudi potrebuje, am-pak sigurno ne v tolikšnih kolicinah, kot ga poje današnji clovek. Naj se vas dotaknejo bolecina in kriki živali, ki bi tudi rade živele, ki imajo tudi pravico živeti! Vse prevec kmetij je danes fabrika živine za za­kol. Spomnite se malo svojih dedov in pradedov (vem, cas gre lahko Rocno smo kosili seno Že sedemnajsto leto mineva, odkar smo se na povabilo Janeza Po-gacarja iz Trnovc pri Zlatem Polju prvic zbrali na pobocju travnika, da obudimo star obicaj košnje in ga pokosimo tako, kot so kosili nekoc. In res, zbrali smo se in odšli na travnik. Gospodar Janez nas je pricakal in nam za dobrodošlico natocil šilcek domacega, katerega se skoraj nihce ni branil. Še 'na zdravje!' in priceli smo s košnjo. Zavihteli smo kose, ki so s svojo ostrino zarezale v seno, katerega so pridne roke otrok in ostalih sprotno raztresale po pobocju. Tudi tokrat nas ni pozabil sosed Viktor, ki je ob robu travnika zakuril ogenj, na njem pa pekel domace klobase, iz katerih se je dalec naokoli širil vonj in naznanjal slastno malico, seveda po koncanem delu. Naužili smo se svežega zraka, vonj po pokošeni travi in gozdu, ki nas je obdajal z vseh strani, nas je opajal. Ob obilni malici so bili sprošceni tudi otroci, ki so imeli tudi tokrat priložnost sodelovati in videti, kako so nekoc predniki kosili seno. samo naprej, nikoli nazaj), kako so castili zemljo, ki jih je hranila. Želim vam prijeten vstop v prvi jesenski mesec, naj šolarji z veseljem sedejo v šolske klopi, naj bodo njihove torbe lažje, pa vseeno znanje vecje, naj cim pogosteje odložijo mobitele in racunalnike in jih zame­njajo s svežim zrakom in igro na dvorišcu, ne na zaslonu. besedilo in Foto: milenA brAdAc V spomin na vašcane Korena – žrtve druge svetovne vojne Bili so takšni in drugacni casi in vsi so prinesli nekaj svojega, eni dobro, drugi slabo. Prav je, da se spominjamo tako dobrih kot slabih dogodkov. Krajani Korena se vsako leto z minuto molka in krajšim kulturnim programom spominjajo vseh tistih, ki so dali svoje življenje v drugi svetovni vojni. Tako so se zbrali ob spomeniku padlim na Korenu v nedeljo, 7. julija, da se poklonijo spominu žrtvam druge svetovne vojne iz vasi Koreno. Zgodovin­sko plat dogodkov pred 77 leti je opisala Vera Beguš in se zahvalila vsem, ki so tokrat prišli pocastit spomin vseh tistih, ki spijo v grobu na zacetku vasi. Ob tem je spregovorila o vasi v tistih casih in danes, o ljudeh, ki so pri­jatelji in se znajo družiti in eden drugemu pomagati. Po minuti molka smo prisluhnili kulturnemu programu, v katerem so sodelovali ljudski pevci in recitatorke KUD Fran Maselj Podlimbarski. O domovini, o požganih vaseh, o crnih avtomobilih in še o cem je tokrat tekla beseda recitatork. Vmes je zadonela pesem – pesem, ki jo poznamo še iz mladih let in ni po­zabljena še danes. Miro, Sreco in Tone so na koncu na plan privlekli »ma­šinco«, in to ne navadno, ampak frajtonarico, in so urezali tisto znano parti­zansko Hej brigade ter Kovaci smo. Med potjo do kozolca, kjer je potekalo družabno srecanje, so zaigrali še kakšno. Pod kozolcem se je pricel prijetnejši del – ob klobasi, pivu Rokovnjac in pesmi so starejši obujali spomine, mlajši pa prisluhnili pesmim, ki jih ne poznajo, saj jih ne slišimo prav pogosto. besedilo in Foto: drAgo juteršek Krištofova nedelja v župniji Krašnja Letos je misijonsko središce za Krištofovo nedeljo izbralo nedeljo, 21. julija, a v župniji svetega Tomaža v Krašnji smo jo praznovali na nedeljo po njegovem godu, ki je 24. julija. Že v uvodu je župnik Anton Potokar poudaril, kako pomembno je moliti in po svojih moceh nameniti dar v dobre namene, torej tudi za Mivo. Geslo "Z veseljem darujem – življenja rešujem!« se je v 32 letih dobro prijelo, tako kot tudi stotin za srecno prevožen kilometer in 'Moj dar Boga slavi za vse prevožene poti'. kam pomagalo z neštetimi prevoznimi sredstvi. Samo lani je MIVA Slo­venija z darovi pomagala pri nakupu 12 vozil v vrednosti 349.880,00 €. Torej tudi naš stotin, ki smo ga darovali, povecuje znesek zbranega denarja in omogoca nakup prevoznih sredstev. Že v uvodu pred sveto mašo je župnik Anton Potokar povedal, da so darovi lahko materialni in duhovni in slednje nam misijonarji in misi­jonarke za naše darove v obilju vracajo. Obenem je ugotovil, da je vse manj družinske molitve, ki pocasi tone v pozabo in da bo treba nekaj postoriti, da se vrne v naše domove. Med sveto mašo je vsem nam v srce položil besede: »Kaj pa jaz sploh lahko naredim?« Bog hoce pogu­mne kristjane, ki s svojimi deli in malimi ali velikimi darovi pomagajo misijonarjem, ki prinašajo Jezusa našim daljnim bratom v tujih deželah. A ne le to, prinašajo jim napredek, izobraževanje, zdravstvo in obcu­tek, da kljub svoji revšcini niso sami na svetu. Po koncani sveti maši je pred cerkvijo sledil še blagoslov nalepk, vozil in voznikov. Upajmo, da bo tokratna Krištofova nedelja pripomogla, da bodo naši misijonarji in misijonarke prejeli kakšno novo prevozno sredstvo. Nas pa naj spremlja blagoslov na vseh poteh, saj z veseljem darujemo, življenja rešujemo. besedilo in Foto: drAgo juteršek Farni praznik Karmelske Matere Božje V nedeljo, 21. julija, je bil na Cešnjicah nad Blagovico praznik v cast farne zavetnice Karmelske Matere Božje. Slovesnost je tokrat vodil upokojeni nadškof msgr. mag. Alojz Uran, ki je blagoslovil nov tlak z elektricnim ogrevanjem v cerkvi, obnovljene klopi in križev pot. Da pa so dela potekala tekoce in brez posebnosti, sta poleg farnega župnika g. Avguština Klobcarja zaslu­žna predvsem prizadevna kljucarja g. Žibert Jože in g. Cebulj Peter, ki sta v zahvalo dobila posebni priznanji Nadškofije Ljubljana, podelil pa ju je upokojeni nadškof msgr. mag. Alojz Uran. O Marija, Mati in lepota Karmelske gore, prosi za nas. ZApisAl: d. škrlj Foto: m. škrlj ŠTD Rafolce in ŠD Crni graben sta pripravila dvodnevno obeležitev mednarodnega dneva šaha – 20. julija Šahovska zveza Slovenije je pozvala vse slovenske šahovske klube, ljubitelje šaha in organizatorje k izvedbi šahovskih dejavnosti ob mednarodnem dnevu šaha, ki ga obeležujemo 20. julija. Osnovni namen dogodka je bil množicno promovirati kraljevsko igro, navduševati nad igro vse generacije (še posebej najmlajše) in osvešcati javnost o prednostih igranja šaha. ŠTD Rafolce in Šahovsko društvo Crni graben sta organizirala dvodnev­ne aktivnosti. V petek, 19. 7. 2019, je bil izveden turnir posameznikov v pospešenem šahu, na katerem je zmagal Janez Hribar, drugi je bil Mar-ko Krulej in tretji Alojz Cijan, sledijo pa še M. Andrejka, Ž. Štepec in F. Andrejka. Janez Hribar. Dogodek se je odvijal v Rafolcah, v brunarici ŠTD Rafolce in KS Rafolce. Osem mladih od 6 do 14 let se je udeležilo simultanke in nato še vsak petek poletne šahovske šole. Prevladovala so dekleta, ki so z zanima­njem spoznavala skrivnosti igre, ki je zelo primerna za razvoj logike, spomina, taktike in strategije, predvsem pa planiranja potez za vnaprej, kar je važno tudi v vsakdanjem življenju. Udeleženci bodo za nagrado dobili Šahovsko zacetnico, dar Šahovske zveze Slovenije. V soboto, 20. 7. 2019, pa je izvedel simultanko MK (mojstrski kandidat) besedilo in Foto: viktor jemec »Skupaj štejemo 1700 let!« »O, KAKO HITRO CAS BEŽI, KAKO NEUSMILJENO SE MU MUDI; KOT DA VCERAJ BI BILO, KO MLADI, ZDRAVI IN VESELI SMO BILI. A LETA PREHITRO SO MINILA, NAM NA OBRAZU IN ROKAH SLEDOVE SO PUSTILA!« S to mislijo na vabilu smo clani KORK Blagovica-Cešnjice skupaj z župnikom Dragom Markušem povabili naše starejše krajane (nad 70 let) na srecanje, ki je bilo v nedeljo, 30. junija 2019. Slovesnost so obogatili in popestrili ubrani glasovi domacega cerkve­nega zbora pod vodstvom organista Matjaža Pestotnika. Srecanje smo nadaljevali s prijetnim druženjem v prostorih KS Blagovica (na tribuni) ob bogato obloženih mizah, za kar so poskrbele prizadevne clanice KORK Blagovica-Cešnjice. Odzvalo se je lepo število povabljenih, nam pa je bilo v veselje in cast preživeti del dneva z njimi. Pridružil se nam je tudi predsednik KS Blagovica, gospod Zdravko Slapar. Nazdravili smo s kozarckom rujnega, obujali spomine, se veselili in tako za nekaj ur pozabili na vsakodnevne težave in tegobe. To pa je tudi na-men prostovoljcev KORK Blagovica-Cešnjice, saj želimo prispevati svoj delež na nam lasten nacin, ki je izraz socutja in dobrote. Radi bi bili in ostali glas ljudi v stiski in starosti ter predstavljali vrata, na katera lahko brez strahu potrka vsak, še posebej takrat, ko so druga zaprta. Med prisotnimi smo pozdravili in nazdravili slavljenki Pavli Iglic, ki je v tednu pred našim srecanjem praznovala okrogli jubilej, 80 let. Izrekli smo ji iskrene cestitke ter ji zaželeli predvsem trdnega zdravja. Predno so prišle na vrsto besede slovesa, smo med spomine dodali še eno skupno fotografijo in se že veselili naslednjega srecanja! Na koncu bi se radi iskreno zahvalili GP Trojane in gospe Mariji Benko­vic za pomoc pri izvedbi pogostitve! besedilo: mAlci levec Foto: joži urAnkAr Zakaj ne bi Slovenije identificirali s cebelnjakom? Za Slovenijo in slovensko cebelarstvo je zelo pomemben produkt trajnostnega – zelenega turizma cebelarski turizem. Cebelarstvo je v Sloveniji nacin življenja in cebele kot simbol ciste narave imajo pri Slovencih poseben status. Razvoj cebelarske turisticne ponudbe v zadnjih letih predstavlja pomemben kljuc k ohranjanju slovenskega cebelarstva, še posebno v zadnjih letih, ko je pridelava medu slab-ša. Z razglasitvijo svetovnega dne cebel pa je ta panoga postala pomembna tudi z gospodarskega vidika drugih panog v Sloveniji, saj privablja mnoge turiste, ljubitelje narave in cebel. Slovenija je dežela cebelarjev, ima bogato cebelarsko tradicijo, cebelar-ski turizem je v vzponu, kar se kaže tudi na podrocju cebelarskih spo­minkov, ki predstavljajo izjemnost naše dedišcine. Nekateri spominki, kot so npr. panjske koncnice, lectova srca, dražgoški kruhki, med in drugi izdelki iz medu, so že zastopani na našem trgu in so pogosto tudi del protokolarnih daril, saj so povezani z našo tradicijo, kranjsko cebelo in slovenskim cebelarstvom. Poleg teh na slovenskem trgu najdemo številne ponudnike, ki ponujajo edinstvene, izvirne, rocno izdelane spominke iz naravnih materialov, povezanih z zgodovino in kulturo do-locenega kraja ali države. Trenutni trendi na podrocju turizma in cebelarstva so naklonjeni ce­belarskim spominkom in na trgu se pojavljajo nove in nove ideje za spominke na podrocju cebelarstva. S ciljem zbrati pestro ponudbo spominkov, je Cebelarska zveza Slovenije v letu 2017 objavila natecaj za cebelarske spominke in darila, povezana s cebeljimi pridelki in iz­delki in objavila spletni katalog spominkov na podrocju cebelarstva, ki je dostopen na spletni strani http://www.czs.si/spominki/. Predloge spominkov za v e-katalog lahko ponudniki še vedno pošljejo na naslov Cebelarske zveze Slovenije in v primeru, da bo komisija ocenila primer-nost spominkov, bomo le te dodali med ostale spominke. V spletnem katalogu boste našli opise razlicnih spominkov, ponudnike in njihove kontakte. Poleg teh spominkov Slovenijo zaznamuje tudi med. Pri tem je potreb-no izpostaviti prednosti, ki jih prinaša med, vkljucen v EU sheme ka­kovosti: Slovenski med z zašciteno geografsko oznacbo, Kocevski gozdni med in Kraški med z zašciteno oznacbo porekla. Pri tujih turistih je prepoznavnost EU simbolov kakovosti zelo dobra in marsik-do se za nakup odloci prav zaradi teh simbolov, saj predstavljajo višjo kakovost. Poleg tega je iz samega imena razvidno poreklo, kar evrop­skemu potrošniku veliko pomeni. Nakupovanje spominkov predstavlja nekaj zabavnega, iskanje necesa, kar spominja na kraj potovanja in turistom predstavlja­jo otipljiv dokaz doživetja obiskane dežele. Preko spominkov doživljajo kulturo dežele, se z njo povežejo. Zakaj Slovenije ne bi identificirali s cebelnjakom, tako kot Pariz identificiramo z Eifflovim stolpom? To, da svetovni dan cebel praznujemo na rojstni dan slovenskega cebelarja Antona Janša, je veliko pri­znanje ne samo slovenskemu cebelarstvu temvec tudi Sloveniji. tAnjA mAgdic, cebelArskA ZveZA slovenije Med ponudniki s certifikatom kakovosti Srca Slovenije tudi Zavod pri Usovih Srce Slovenije je znamka rokodelskih in prehranskih izdelkov, ustvar­jenih s srcem in z navdihi tradicije. Le skrbno izbrani izdelki se pona­šajo s certifikatom kolektivne tržne znamke Srce Slovenije. V pone-deljek, 17. junija, smo v Erbergovih grašcinskih paviljonih v Dolu pri Ljubljani slovesno podelili certifikate letošnjim 22 prejemnikom. Med odlikovanimi ponudniki je tokrat tudi predstavnik iz obcine Lu-kovica. Jože Rucigaj iz Zavoda pri Usovih iz Zlatega Polja izdeluje naravna mila iz kozjega mleka. Certifikat kakovosti Srca Slovenije je pridobil za mila z vonjem jasmina, divje cešnje in sivke, z dodatki medu in ovsenih kosmicev ter z ognjicevim oljem. Kolektivna tržna znamka Srce Slovenije od leta 2016 dokazuje pre­verjeno kakovost, pristnost in srcno poreklo izdelkov na obmocju Srca Slovenije. Tokratna slovesna podelitev certifikatov je pospremila tretje ocenjevanje izdelkov, ki je potekalo letos spomladi. Izdelke sta poleg etnologa prof. dr. Janeza Bogataja in svetovalke za nacrtova­nje turizma in gostinstva doc. dr. Tanje Lešnik Štuhec ocenjevala še kuharski mojster Franci Jezeršek za prehranske izdelke in oblikovalec Matej Zupancic v primeru rokodelskih izdelkov. Vsi izdelki s tržno znamko Srce Slovenije ter njihovi ponudniki so predstavljeni na spletni strani www.srce-slovenije.si. Izdelke lah­ko kupite v Arboretumu in Termah Snovik, pa tudi v TIC Litija in TIC Šmartno pri Litiji. Kupujmo lokalno, izberimo kakovost iz Srca Slovenije! Promocijsko besedilo. Za ozavešcanje gre Rekreativni kolesar Matjaž Golob iz Novega mesta bi rad z namenom promovirati društvo Celiav – Življenje brez glutena in s težavami ljudi, ki glutena ne smejo uživati, seznanil vse obcane vseh 212 obcin v Sloveniji. 5. avgusta je na pot krenil izpred Rotovža in bi moral po predvidevanjih in planu obiskati Lukovico v sredo, 14. avgusta, ob 12. uri. A se vcasih malce zatakne in zato smo številni, ki smo prišli prisluhnit o tem, kaj je celiakija, cakali pol ure in cakali še naprej. Medtem smo se ozavešcali kar med seboj, kajti vsak je vedel nekaj o tej bolezni. In kaj je celiakija? O njej pravijo, da je avtoimuna bolezen, ki prizadene 1 % populacije, sproži pa jo lepljiva beljakovina gluten, ki je prisoten v pšenici, jecmenu, rži, piri, kamutu, veczrni piri in tritikali. Zaužitje glu­tena lahko izzove imunski odgovor v tankem crevesu in sproži vnetno reakcijo, ki poškoduje sluznico tankega crevesa. Simptome lahko pov­zroci že vnos najmanjše kolicine glutena. V kolikor posameznik, ki mu je bila diagnosticirana celiakija, popolnoma ne izloci glutena iz svoje pre­hrane, se bodo resice tankega crevesa tanjšale (atrofija resic), kar prive­de do zmanjšane površine crevesja za absorpcijo pomembnih hranil, kot so beljakovine, mašcobe, ogljikovi hidrati ter vitamini in minerali in posledicno do pomanjkanja osnovnih hranil (tudi podhranjenosti). Doživljenjska brezglutenska dieta je namrec edino ucinkovito sredstvo za zdravljenje celiakije. Prehod na strogo brezglutensko prehrano po navadi privede do hitrega izboljšanja simptomov in mnogi so kmalu po uvedbi brezgutenske diete popolnoma brez simptomov. Vsekakor pa je za popolno regeneracijo poškodb tankega crevesa potreben daljši cas. Zahvaljujoc ozavešcenosti se na našem trgu pojavlja tudi dovolj razlicnih prehrambnih artiklov, ki so brez glutena in olajšajo prehrano bolnikom. In ce ste mislili, da bolniki s celiakijo ne smejo jesti naših najbolj znanih trojanskih krofov, se izredno motite, kajti na Trojanah se zavedajo, da je vse vec takšnih, ki imajo težave z glutenom, in so zato pripravili tudi brezglutenske krofe, ki smo jih tokrat v Lukovici lahko ne samo videli, ampak tudi poskusili. Rokovnjacev natecaj Priznanje za najlepše urejeno in ocvetliceno hišo prvi hiši v Imovici! To poletje je uredništvo Rokovnjaca razpisalo natecaj za najlepše urejeno in ocvetliceno hišo v Obcini Lukovica, a ker smo žal nanj prejeli le eno prijavo, smo si dovolili nekoliko spremeniti našo namero, da s pomocjo strokovne komisije v sestavi strokovnjaka za floristiko in hortikulturo, ki krasi tudi Vatikan, Petra Ribica, lokalne cvetlicarke Erlene Gril iz Cvetja N&M, domace študentke krajinske arhitekture Kristine Oražem ter vseh clanov Rokovnjacevega uredništva zmagovalca razglasimo v okviru praznovanja obcinskega praznika Obcine Lukovica na prvi septembrski petek. Tako sem se avtorica pricujocega besedila do 'prve hiše' v Imovici (ta se prav zares nahaja na naslovu Imovica 1) zapeljala še pred koncem avgusta, torej še v casu, ko so cvetlice okrog hiše gospoda Dušana in gospe Mihaele Kocjan prav nesramežljivo buhtele in se soncile v poletnem soncu ... Svetla asfaltna steza, ki se vije do hiše zakoncev Kocjan, prav prijetno pozdravi že s tablo, ki da obiskovalcu vedeti, da se je znašel v Imovici. Dobrodošlica na dvorišcu gospe in gospoda Kocjana pa je bila še prije­tnejša. V casu našega srecanja sta imela na obisku tudi štiri od sedmih vnukov, po tem, ko nam je njuna mlajša hci Nina, ki sicer z družino živi na Nizozemskem, prijazno postregla s kavo, pa sta se družabna zakon-ca razgovorila o sami hiši. Na zacetku je bil mlin … »Na zacetku je bil mlin in zgodovina našega doma zagotovo sega že kakšnih 150, ce ne 200 let v preteklost. Ko smo leta 2002 dobili še avtocesto, so se spremenili tudi vsi vodni kanali, rekonstruirali so tok Radomlje, a mlin je bil odstranjen že nekaj desetletij prej. Stanovanje v zgornjem delu objekta sem za naju (pogleda ženo) naredil v sedem­desetih,« naniza gospod Dušan, gospa Mihaela pa ga dopolni, da je v spodnjem delu hiše takrat živela najprej stara mama oz. njena tašca, kasneje pa najprej njuna starejša hci Barbara in nato še mlajša hci Nina. Nina se je sicer leta 2006 preselila v Švico, kjer je opravljala doktorski študij, in tam spoznala svojega moža Nielsa. Skupaj sta se po opravlje­nem študiju preselila v Imovico, življenje pa se je odvilo po svoji poti, tako da danes s sinckoma bivajo v Den Haagu. Se pa zelo radi vracajo domov, pravi Nina in doda, da je vselej, ko se z družino pripeljejo na domace dvorišce, tam nekaj novega oz. nekaj drugace. »Ce imaš tako lep dom, kot ga imam jaz, se vedno rad vrneš in po drugi strani ti je zelo težko ta dom vedno znova tudi zapustiti. Tudi letos, ko smo se zgodaj zjutraj pripeljali na dvorišce, sem takoj opazila, da so gladiole že zacve­tele,« se zasmeji. V gospodarskem poslopju, ki leži ob hiši, imata zakonca Kocjan govedo. Pri tem gospa Mihaela pove, da je sama že enajst let v pokoju, mož pa šest. »Sva bila pa stalno aktivna pri urejanju hiše in okolice,« povesta in pristavita, da se tudi vselej strinjata, katere rože in grmicke bosta kje posadila. Da sta bila vselej zelo usklajena, pritrdi tudi hci Nina. »Ravna­va se cisto po obcutku,« pove gospod Dušan in pokaže na skalovnik, ki se licno vije na njunem vrtu. »Najpomembneje pa je, da je nama všec najin dom, pa cetudi morda kakšnemu strokovnjaku vse najine kombi­nacije niso vedno povšeci,« se ob tem zasmeji gospa Mihaela. Pri tem velja omeniti, da sta Kocjanova dobila že številna priznanja, od priznanja revije Jana za najlepše balkone in terase, kjer sta leta 2004 zasedla cetrto mesto, istega leta sta prejela tudi priznanje takratne Tu­risticne zveze Obcine Lukovica za lepo urejeno kmetijo, pa do prizna­nja za finalno uvrstitev na natecaju 'Moj vrtnarski izziv' ter priznanja za finalno uvrstitev 'Naj vrtnarski dosežki clanov kluba Gaia' leta 2015. In kaj o hiši Kocjanovih pravijo clani komisije, ki smo jo sestavili za primer našega izbora: senih struktur na celoten izgled. Cvetje v parkovnem vrtnarstvu ra­zumemo kot dopolnilo, medtem ko morajo zelene strukture tvoriti masiv in hkrati s hišo in drugimi grajenimi elementi vse skupaj po­vezati v celoto. V celotnem kontekstu bi bilo morda tako bolje vnesti nekoliko vec trajnega zelenja, ki bi tudi v casu ne-poletnih mesecev tvorilo okras hiši. Kar se tice trendov v ureditvah vrtov in okolic bivalnih objektov gre-mo zadnjih deset let v vse vecji minimalizem, kar pomeni »manj je vec«. Danes na vrtovih srecamo veliko umetnih materialov, kame­nja, plastike, zelene rastline pa le kot dodatek. Pri tem imam v mislih predvsem kakšne posebnosti, kot so prevešave in stebraste sorte, ki v vrtu naredijo akcent oziroma poudarek. Trenutno se v svetu, pa tudi pri nas, zmanjšuje uporaba cvetocih rastlin, povecuje pa upo­raba predvsem zelenih in pisanolistnih zelenih. Tako v notranjih kot tudi v zunanjih prostorih. Trajnostni vidik, cim manjša porabe ener­gentov in na drugi strani vedno lep izgled ter malo ali skoraj nic dela je tehnika, ki se je poslužujemo vedno bolj. Zaradi spremenjenih bi-valnih in življenjskih navad si ljudje na ta nacin gradijo vrtove z manj vložka in na drugi strani, kar je bistveno za vsakdan, cim manj dela in oskrbe celo leto. Vsekakor pa vse priznanje in cestitke gospodu in gospe za požrtvo­valno delo in zanos pri oskrbi vrta. Ob tema jima želim le to, da poleg dela, vlaganja in skrbi vrt tudi v polnosti uporabljata za to, za kar je Ilustracija: Roman Peklaj namenjen. To pa je predvsem užitek in sprostitev. Srecno pri delu s cvetjem! Peter Ribic, strokovnjak za floristiko in hortikulturo, ki krasi tudi Vatikan: Erlene Gril, cvetlicarka in lastnica cvetlicarne Cvetje N&M: Iz priloženih fotografij se vidi, da gospod in gospa lepo in zgledno Imamo zmagovalca najbolj urejenega cvetlicnega vrta v Obcini Lu-skrbita za hišo in urejenost svojega doma. Cistoca, bujno cvetenje kovica. Vidi se, da sta lastnika tega precudovitega cvetlicnega vrta balkonskega cvetja, ko je poletje na vrhuncu, da vedeti, da je vsak posvetila veliko casa in pozornosti njegovi zasnovi. Cvetlice so po­dan opravljenega veliko dela. Skrb za balkonsko cvetje in velikost na-stavljene tako, da prav vsaka pride do izraza. Barve so lepo usklajene, sadov kar klice po negi, ki jo balkonske rastline potrebujejo prav vsak med cvetje sta lepo vpela tudi razne dodatke, ki rastlinje še bolj po­dan. Od zalivanja, dognojevanja, pa do cišcenja odcvetelih cvetov. udarijo. Nobenega detajla nista pustila nakljucju. Res lepo. Cestitke! Gre za okrasje hiše, ki je pri nas v Sloveniji stalnica in glede urejenosti lahko recemo, da gre za tradicijo, po kateri je naša dežela znana in Kristina Oražem, študentka krajinske arhitekture: smo se glede tega v preteklosti pogosto zgledovali po bližnji Avstriji Najprej naj pohvalim drzno kombinacijo barv in res lepo ureditev in Nemciji. Izbor rastlin, ki sta ga naredila, je tradicionalen, preverjen vrta. Na prvi pogled morda nenavadna kombinacija, vendar ravno in ob dobri in skrbni negi zagotavlja uspeh. Morda je bilo izbranih vse nasprotne in kontrastne barve pritegnejo opazovalca in naredijo nekoliko veliko barv, kar pa ni nic narobe, saj vse skupaj deluje pole-celoto cvetlicni zgodbi vrta. Vmesni elementi lepo poudarijo pode­tno razigrano. želski pridih in spomnijo na kvaliteto življenja na vasi. Všec mi je, da Glede na velikost hiše in tlakovanega dvorišca pogrešam nekoliko so na vrtu tudi drevesa in grmovnice, ki poskrbijo za še boljši ambi­ vec zelenja in trajnih rastlin, saj le-te omilijo vpliv betonskih in le-ent, ki nas kar sam od sebe vabi, da na vrtu preživimo še vec casa. In kaj nacrtujeta v prihodnje? »Ne vem še, malo razmišljam, da bi del, kjer imamo grmicke, nekoliko razredcil,« odgovar­ja gospod Dušan, gospa Mihaela pa doda, da bi bilo treba pocasi malo prebarvati tudi sicer cudovit kozolec, pod katerim smo tisti dan sr­kali kavo. Ob tem beseda nanese tudi na vse hujše temperaturne in vremenske spremem-be. »Ne pomnim tako hudih nalivov, kot jih imamo zadnja poletja,« pripomni gospa Mi-haela, gospod Dušan prikimava. »Imamo na primer trideset stopinj, nato hipoma pademo na petnajst, spet en teden je hudo vroc, nasle­dnji cisto prehladen. To se seveda vse pozna tudi na rastlinah.« Zaradi zelo vrocega aprila in nato precej hladnega maja tako tudi nista bila prepricana, ali naj rože spet kar pospra-vita nazaj in jih obvarujeta temperaturnih šo­kov. »No, k sreci potem to le ni bilo potrebno,« pravi gospa Mihaela. Na vrtu imata posajena jabolka, hruško, ce­šnjo, kaki, kivi, oreh ter marelice, v gredi jima uspevajo še paradižniki, solata in krompir. Na tržnico jima tako ni treba hoditi; imata namrec tudi domaca jajcka kokoši iz pašne reje. Poleg teh se po kmetiji sprehajajo še veliki švicarski planšarski pes in dva mucka. Pred slovesom smo stopili še v samo hišo, kjer smo poleg omenjenih priznanj na steni ugledali tudi cu­dovito Medveškovo sliko prvotnega objekta z mlinom v zimskem casu. Da jima zgodovina kraja veliko pomeni, res ni težko ugotoviti. Da se bomo skupaj vnovic poklonili še vec hi-šam in njihovim lastnikom v naši okolici, pa v uredništvu Rokovnjaca nacrtujemo ponovitev natecaja tudi v prihodnjem letu, pri cemer obljubljamo, da ga bomo razpisali veliko prej, poleg tega bomo pristopili k njegovi izvedbi na nacin, da se bomo clani komisije sami po­peljali po naši okolici in ob soglasju lastnikov izbrali najbolj vpadljive hiše ter nato med njimi naredili izbor zmagovalk. Poleg priznanja bodo zmagovalci prejeli tudi darilne bone, pri cemer velja omeniti, da sta tudi zakonca Kocjan preje-la darilni bon domace cvetlicarne N&M, za kar se iskreno zahvaljujemo gospe Erlene Gril. AlenkA lenA klopcic, Foto: niels bogerd Razgledi z Vrha Ko je žled »kriv« za uresnicenje dolgoletne poslovne želje Februarja leta 2014 je velik del Slovenije jecal pod žledom. Škoda je bila ogromna, marsikje še danes ležijo v tisti naravni nesreci podrta dreve­sa. So pa tudi taki, ki so znali nesreco in škodo obrniti v pozitivno zgodbo. Ena izmed teh je tudi družina Mocnik z ekološke kmetije Plahutnik na Korenu. Z obilico lastnega lesa, poškodovanega v žledu, so zgradili Razglede z Vrha, lukoviško razlicico v zadnjih letih zelo popularnega glampinga. Zamisel o tovrstnem projektu je imel oce Tomaž Mocnik že sredi devet­desetih let prejšnjega stoletja. Ko je bila Lukovica z okolico še del dom­žalske obcine, je zacel zbirati papirje za vzpostavitev turisticne kmetije in spremembo namembnosti zemljišca. Šele žled pa je skoraj dvajset let po­zneje nacrt pripeljal do uresnicitve. Množica podrtih smrek je bila namrec osnova za postavitev vecnamenskega prostora Plahutnikov stan in petih lesenih hišk, v katerih lahko gostje prespijo. Namesto turisticne kmetije je tako pred dvema letoma na Vrhu nad Krašnjo naša obcina dobila prvi »glamping« objekt. Ime je prišlo samo po sebi, razgled z Vrha je namrec res cudovit: ob pravem vremenu lahko v daljavi ugledate Triglav, kot na dlani je pred vami tudi Ljubljana. Zato ne cudi, da je ovinkasta cesta do Vrha vsaj ob koncu tedna polna avtomobilov iz vse Slovenije. Kot pravi Toma-žev sin Jure, študent ekonomije, imajo vse do jeseni vikend termine polno zasedene. Ljudje namrec Plahutnikov stan radi najamejo za poroko, razlic­ne obletnice, piknike in praznovanja. Med tednom pa se lepo opremljen vecnamenski prostor, ki sprejme petdeset ljudi, veckrat spremeni tudi v predavalnico ali veliko pisarno, saj podjetja, razlicna društva in organizacije prostor uporabijo za sestanke, izobraževanja, seminarje … Pri projektu sodeluje vsa družina: oce, mama in trije otroci. Vseh pet ima si­cer redno službo ali pa študirajo, a ker se vecina dogodkov odvije ob koncu tedna in ker vsakokratni najemniki vecnamenskega prostora in hišic sami poskrbijo za hrano, pijaco in razlicne aktivnosti, je to izvedljivo. Seveda so gostom na voljo velik plinski žar in dve zunanji kurišci, kjer si lahko hrano pripravijo sami, mnogi pa se odlocijo tudi za najem katerega od podjetij, ki ponujajo »catering«. Izbirajo lahko tudi med lokalnimi podjetji, ki jih pre­dlagajo Mocnikovi. Poleg tega lahko gostje koristijo igrišce za odbojko ali mali nogomet, otroci uživajo na gugalnicah, ljubitelji razvajanja pa se lahko dogovorijo celo za preizkus domacega »jacuzzija«, velike lesene kadi pri hi-ški Jurcek. Slednja je nekaj cisto posebnega, saj stoji na kolih, medtem ko so ostale štiri hiške poimenovane po bližnjih ali malo bolj oddaljenih sloven-skih hribih: Kum, Mohor, Krim in Nanos. V njih lahko prespite po veselem praznovanju ali med vecdnevnim raziskovanjem okolice. Za nocitev tako Razglede z Vrha veckrat izberejo tudi tuji turisti na svoji poti do bolj znanih slovenskih turisticnih ciljev. Pri njih tako najveckrat prenocijo Avstrijci, Ma-džari, Italijani in Poljaki, ki ponudbo najdejo na spletni platformi Booking. com. In ce tam preverite njihovo oceno nastanitve, je jasno, da so s ponud­bo zadovoljni. Zelo mirno, cisto in na lepi lokaciji – tak opis poda vecina obi-celotni zakup, ki vkljucuje tudi hiške ali le za nocitev v eni od hišk. Mladoporocenci, ki so na Vrhu pogosti gostje, najraje izberejo porocni vi-kend paket, saj lahko vse prostore uporabljajo od petka do nedelje in tako vse pripravijo (pripeljete lahko svojega cvetlicarja, ponudnika hrane in or-ganizatorja poroke ali izbirate med pogodbenimi sodelavci Razgledov z Vrha), po koncani svatbi pa se nikomur ne mudi domov. Na jasi s cudovitim razgledom ali v Plahutnikovem stanu si lahko poleg svatbe omislite tudi civilni obred sklenitve zakonske zveze in tako vse opravite na enem mestu. Kmalu se bo mogoce na Vrhu dogovoriti tudi za cerkveno poroko. In ce išcete »nekaj posebnega«: na Razgledih z Vrha so že gostili tudi roman-ticno poroko na razglednem stolpu v neposredni bližini Plahutnikovega stanu. Mimogrede, ce ste že zaceli razmišljati, da bi tudi vi radi tam dahnili »usodni da«, pred letom 2021 bo verjetno težko. Letošnje leto so vse so-bote do konca sezone že zasedene, tudi junij, ki velja za najbolj priljubljen mesec za poroke, je za prihodnje leto že poln. Sezona najemov in nocitev sicer po besedah Jureta Mocnika traja od apri-la do oktobra, vendar je Plahutnikov stan vse veckrat zaseden tudi v zim­skem casu, ko ga ogrevajo s kaminom. Ta cudoviti naravi v okolici prida še dodaten pridih domacnosti, ki je sicer skupna lesenim prostorom. Tu se sprostijo tudi prenapeti poslovneži, zato je vse vec povpraševanja po poslovnih »teambuildingih«. Tudi delavnice za duhovno rast, pa vikendi joge ali meditacije tu niso redki. Možnost sprostitve in rekreacije nudi tudi urejena dva kilometra dolga sprehajalna pot skozi bližnji gozd. V pripravi je še ena pešpot, ki bo vodila po njihovem lastnem ozemlju in jo bodo tudi jasno oznacili in ob njej postavili klopi. Popolnoma nic vec pa ne manjka za opazovanje zvezd, Mocnikovi so namrec na Vrhu postavili tudi razgledni stolp, ki podnevi nudi lep razgled na širšo okolico, ponoci pa teleskop in temno nebo, primerno za opazovanje zvezd. Sploh ljudje, ki prihajajo iz vecjih mest, kjer mocno svetlobno onesnaževanje onemogoca obcudo­vanje nocnega neba, so nad jaso in njeno okolico brez umetne osvetlitve navdušeni. Poletje s seboj prinaša tudi zvezdne utrinke in zakaj jih ne bi opazovali med praznovanjem rojstnega dneva ali ob uradnem zacetku skupnega življenja? Glede na vse napisano najbrž ni cudno, da se gostje na Vrh radi vracajo. Prav zadovoljni obiskovalci so namrec najboljša reklama in najbolj ucinko-vita metoda trženja. Veliko je takih, ki se morda s sodelavci ali poslovnimi partnerji tu prvic ustavijo na nekem sestanku, seminarju ali teambuildin­gu, potem pa se cez dolocen cas vrnejo in dogovorijo za praznovanje roj­stnega dne ali zasebni piknik z družino in prijatelji. In krog uporabnikov se širi. Sicer pa se Mocnikovi s svojo ponudbo radi predstavijo tudi na raz­licnih sejmih, lokalnih sploh ne izpustijo, oglašujejo se tudi prek spleta in družabnih omrežij. Prav neposreden stik z morebitnimi bodocimi stranka-mi na sejmih v Lukovici in okoliških obcinah ter prireditvah v okviru Srca Slovenije je zelo pomemben, mi je zatrdil idejni vodja Tomaž. Glede na po­nudbo in dogodke, za katere ljudje najamejo njihove prostore, so postali pravo družabno, izobraževalno in rekreacijsko središce, ki rado promovira tudi okoliške znamenitosti. Svojim gostom, sploh ce pridejo za dlje casa (hišico lahko najamete za vsaj dve nocitvi), poleg bližnje sprehajalne poti skozi gozd svetujejo tudi krog okoli Gradiškega jezera, vzpon na Limbarsko goro ali razvajanje v Termah Snovik, tujim gostom pa dajo koristne napot­ke glede obiska Kamnika in Velike planine, Ljubljane ali Bleda. Tudi lokalne gostince radi priporocijo, saj sploh tujci velikokrat vprašajo, kje je mogoce kaj dobrega pojesti. In ce bi jih uspeli v naši obcini zadržati še kak dan dlje, bi bili pa sploh veseli, pravijo na Vrhu. Je pa pohvalno, da nam najbližji glamping, ki so ga tujci in Slovenci od drugod že odkrili in vzljubili, zdaj odkrivajo tudi domacini. Gostje oziroma najemniki prostorov na Razgledih z Vrha so namrec dolgo prihajali pred­vsem iz Ljubljane in širše okolice (Domžale, Radomlje, Vrhnika, Kranj ...), v zadnjem casu pa se vendarle povecuje tudi število gostov iz obcine Lu-kovica. A ne glede na to, od kod se pripeljete, parkirnih mest je dovolj in dobrodošli so vsi. Tudi sama pot do Razgledov je zelo lepo in jasno ozna-cena, tako da se izgubiti ne morete. Do Vrha nad Krašnjo sicer vodi precej ovinkasta cesta, zato vam svetujem, da se po koncani zabavi, ce seveda ni minila brez alkohola, domov vrnete s taksijem ali najetim voznikom. Še boljša izbira pa je nocitev v eni od malih lesenih hišk, v katerih se boste zbudili s pogledom na gozd. AndrejA cokl Foto: rAZgledi Z vrHA, www.rAZglediZvrHA.si Maj pri upokojencih: kolesarjenje med dežjem in obdaritev iz srca Mesec maj je bil pretežno deževen in hladen. Nacrtovano kolesarjenje tretji torek v mesecu smo prestavili za en dan in prekolesarili okrog 50 km. Odpeljali smo se iz Šentvida, peljali dalje skozi Dob in Podrecje, mimo Mercator centra proti Ihanu in skozi Dol proti Jevnici. Naš cilj je bil v Se-nožetih, v prijetnem lokalu, kjer so nam pripravili krace in krompirjevo solato, za sladico pa potico. Tudi torta ni manjkala. Za tako dobro mali-co je poskrbel Ljubo, ki je pred kratkim praznoval. V prijetnem vzdušju nam je cas hitro minil in odpraviti smo se morali po isti poti nazaj do-mov. Ves cas kolesarjenja nam je vreme dobro služilo, ko pa smo bili že doma in smo že pospravili kolesa, je spet pricelo deževati. Naše prostovoljke so v mesecu maju obiskale 122 naših clanov, starih nad 80 let, ter bolne in jih obdarile s skromnim darilom. V tem mesecu je potekala delavnica rocnih del, na kateri smo pod vod­stvom Stane pletle ali kvackale ponco. Sodelovanje s šolo, kjer naše ro­kodelke ucijo mlade rocnih del, poteka po ustaljenem urniku. Pri upokojencih se vedno kaj dogaja, lepo nam je na izletih in pohodih, lepo nam je na kolesarjenju in na delavnicah. Pridružite se nam, veseli vas bomo. dAnicA osolnik S kolesi v Ljubljano Tretji torek v januarju smo imeli kolesarji DU Lukovica sicer na-crtovano drugo traso, ki pa smo jo spremenili, saj smo morali v proizvodnji tekstilnih izdelkov Žolna šport dati mere za nove kolesarske majice, ki nam jih je obljubila županja na našem obc­nem zboru. Predracun ji bomo dostavili, potem pa bomo videli. Majice bomo v vsakem primeru imeli. Zbrali smo se v Šentvidu in se odpravili najprej do Podrecja, nato pa skozi Domžale, Dragomelj, Pšato, Podgorico, Za­dobrovo in Zalog, dalje po Zaloški, Poljanski in Roški ter skozi Trnovo do koncnega cilja, Žolna športa (Koprska). Tam so nas izmerili, majice pa bomo imeli že na naslednji kolesarski turi. Bili smo že žejni, zato smo se ustavili v lokalu Kurji tat, kjer se nam je pridružil lastnik Žolna športa. Pot smo nadaljevali proti centru Ljubljane, mimo Name in Ne-boticnika, po Dunajski cesti do Crnuc, skozi Trzin in Mengeško polje do gostilne Ravbar, kjer sta se nam že pošteno prilegla pivo in pizza. Nato smo se že rahlo utrujeni odpeljali proti Podrecju, skozi Dob in domov. Štiri ure smo aktivno poganjali pedala in prevozili 59,32 km. V mesecu juniju smo se ženske srecale tudi na delavnici rocnih spretnosti, ki smo jo imele kar pri Furmanu, dve naši clanici sta na­mrec praznovali. Nic nismo ustvarjale, smo se pa dosti pogovarjale o rocnih delih. Nekatere so svoje izdelke prinesle tudi pokazat. Še posebno izvirna je bila Toncka, ki je slavljenko obdarila s torbicami, narejenimi iz sena. V mesecu juniju je likovna sekcija DU Lukovica pripravila tudi prele­po razstavo likovnih del svojih clanov. dAnicA osolnik Foto: silvo mAselj Upokojenci DU Lukovica gostili upokojence iz sosednjih društev Že drugo leto zapored nam je uspelo pripraviti srecanje upokojencev iz sosednjih društev. Zbrali smo se v Spodnjih Praprecah pri cerkvi sv. Luke. Prišli so clani domacega društva, upokojenci iz Doba, Radomelj, Trzina, Domžal, Vira, Komende in PZDU Gorenjske. Za predstavitev te gotske cerkve smo se odlocili, ker je to kulturni spo­menik državnega pomena iz zacetka 16. stoletja. Naša predsednica je pozdravila vse prisotne in nas na kratko seznanila s programom. Nato smo si ogledali notranjost cerkve. O njenem nastanku in zgodovini nam je veliko povedala Marijana Flis Lederer. Z veseljem smo prisluhnili violinistki, nato pa smo še sami zapeli eno Marijino pesem in ugotovili, da je cerkev izredno akusticna. Tukaj so tudi posneli nekaj kadrov za film o Primožu Trubarju. Po koncanem ogledu te lepe cerkve smo se odpeljali h Gradiškemu je­zeru, kjer nas je cakal aperitiv in kulturni program, v katerem je Anja zaigrala na violino, zapeli so nam ljudski pevci iz KUD Fran Maselj Pod-limbarski, dve njihovi clanici pa sta nam zaigrali odlomek iz Partljiceve komedije. Za razpoloženje je poskrbel še harmonikaš, s katerim smo z veseljem zapeli. Po koncanem programu smo se okrepcali z golažem, ki sta nam ga postregla dva clana turisticno olepševalnega društva Luko­vica v rokovnjaški opravi. Sladkali smo se s pecivom, ki so ga pripravile naše upokojenke, pa tudi pijace ni manjkalo. To je bilo prijetno dru­ženje, v katerem smo uživali vsi. Ob slovesu smo si obljubili, da bodo ta srecanja postala tradicionalna, saj imamo v Crnem grabnu še veliko zanimivosti, ki jih bi radi pokazali. dAnicA osolnik Foto: silvo mAselj V prejšnji številki Rokovnjaca se nam je primerila neljuba napaka, in sicer smo k prispevku 'Baška grapa in po poteh prvega sloven-skega filma' pomotoma objavili fotografijo s kolesarskega izleta Društva upokojencev Lukovica. Dana fotografija bi morala biti ob-javljena ob prispevku 'Maj pri upokojencih: kolesarjenje med dež­jem in obdaritev iz srca', ki pa nam je pomotoma izpadel iz glasila, tako da tokrat objavljamo prispevek v celoti in se iskreno opravicu­jemo za nastalo nevšecnost. uredništvo Spomnili smo se Marjana Korošca Skozi desetletja so se v Športnem društvu Zlato Polje vrstila številna nepozabna delavna in športna dogajanja, ki so se jih udeleževali tudi trije bratje Korošec, UKCETOVI iz Obrš. Spomin na žal pokojnega najsta­rejšega Marjana je še kako živ. Vseskozi je bil delavno dejaven pri izgradnji nogometnega igri-šca, veliko delo pa je opravil s svojim gradbenim strojem tako ob izgradnji igrišca kot smucar­ske skakalnice na Mali Lašni. Z vsakoletnim nogometnim tur­nirjem se spomnimo na številna doživetja desetletja nazaj, ko je bil nepogrešljiv clan zlatopoljske nogometne ekipe. Povabilu na memorial sta se z veseljem odzvali ekipi LASENA in BREGAR iz Trnjave, tokrat že osmo leto. Pred pricetkom smo se nanj spomnili z minuto molka, nato pa odigrali medsebojna nogo­metna srecanja. Memoriala se je udeležil tudi brat pokojnega, ki nam je ob koncu namenil nekaj pohvalnih besed, zahvalil se je ekipam za udeležbo, domacinom pa je izrocil pokal za osvojeno prvo mesto. V prijetnem druženju smo obudili spomine na prva nogometna srecanja še na travnikih, ker takrat še ni bilo igrišc, pa vendar nam je bilo lepo in nepozabno. besedilo in Foto: tone HAbjAnic Skupna fotografija nastopajocih ekip. Lukoviški upokojenci mahnili na Veliko planino Prvi ponedeljek v juniju smo se clani pohodniške sekcije DU Lukovica odpravili na Veliko planino. To je naša najvecja in tudi najbolj obiska­na zakrasela planota, ki jo sestavljajo Velika, Mala in Gojška planina ter Dovja in Velika grica. Najvišji vrh je Gradišce, visok 1666 m. Znacilnosti planine so pastirske koce posebnih oblik, obširni pašniki in vrtace. Velika planina je lepa v vseh letnih casih. Carobna pozimi, prele-pa spomladi, ko zacveti podlesek, poleti in jeseni pa se lahko sprehaja-mo med govedom, ki se pase na pašnikih. Obiskovalci se lahko okrep-cajo v planinskih domovih, pa tudi v pastirskih stanih se kaj najde. Na Veliko planino vodi veliko poti, mi pa smo se odlocili za lepo in ne pre­vec zahtevno pot. Avtobus nas je pripeljal na parkirišce Za Ušivcem, od tam pa smo pot peš nadaljevali najprej po gozdni poti in nato po pašni­kih. Po prijetni in razgledni poti smo prišli do kapelice Marije Snežne. Tam smo malo posedeli, uživali ob pogledu na vrhove Kamniških Alp in na pastirsko naselje pod kapelico. Sprehodili smo še do Zelenega roba. Vre-me nam je bilo naklonjeno, tako da smo lahko uživali v lepotah te edin­stvene planine. V Domžalskem domu smo pomalicali, posebno dobri so bili skutini štruklji. Potem smo se mimo Jarškega doma spustili v dolino. Pohodniki smo bili na Veliki planini že veckrat, vendar nas vedno znova ocara in zato se bomo še vrnili. dAnicA osolnik Foto: silvo mAselj Lukoviški upokojenci na Višarjah in Belopeških jezerih V mesecu juniju smo se upokojenci DU Lukovica odlocili, da obišcemo Višarje in Belopeška jezera. Na pot smo se v velikem številu odpra­ vili 12. junija. Že jutro je kazalo, da je pred nami lep dan. Odpeljali smo se proti Gorenjski in v Kranjski Gori spili jutranjo kavico in kupili vozovnice za višarsko kabinsko žicnico. Pot smo nadaljevali skozi Trbiž, nekoc pomembno trgovsko središce, danes pa se ukvarjajo predvsem s turizmom. Mesto leži v bližini tromeje Slovenije, Italije in Avstrije. Kmalu smo prišli do žicnice, ki nas je popeljala na 1766 m vi-soke Višarje. Tam stoji romarska cerkev Matere Božje, kjer se je vecina udeležila maše, ki poteka v italijanskem, nemškem in slovenskem jezi­ku. Višarje so ena najstarejših in najvišje ležecih božjih poti. Je tudi naj­bolj priljubljena in obiskana, tam pa se srecujejo germanski, romanski in slovanski svetovi. Uživali smo v prekrasnem jasnem vremenu, ki nam je ponujalo lep razgled na vse strani. Odpraviti smo se morali naprej proti Belopeškim jezerom. Imenujejo jih tudi Mangartska, Fužinska in Klanška jezera. To sta dve jezeri ledeniškega nastanka pod Mangartom in Poncami. Nekateri smo se odlocili za pohod od spodnjega do zgor­njega jezera. Navdušila nas je kristalno cista voda smaragdne barve, neokrnjen gozd z orjaškimi smrekami, melišca in snežišca nad jezeri. Lepo in nepozabno doživetje. Ker nas je cas že priganjal, smo se morali odpeljati proti Podbrezju, kjer nas je v gostilni Marinšek cakalo kosilo ter ura in pol smeha z Boštjanom Meglicem – Peško. Za nami je bil spet en prelep izlet, na katerem smo izvedeli veliko nove­ga, se prijetno družili, na koncu pa še od srca nasmejali. dAnicA osolnik Foto: silvo mAselj Ciril Smrkolj: Brez mocnih institucionalnih sprememb ni razvoja Kdo je Ciril Smrkolj? Ciril Smrkolj je doma iz Šentožbolta in bo letos dopolnil 70 let. Od leta 1981 se ukvarja s kmetovanjem, leta 1988 je bil ustanovni clan Slovenske kmecke zveze, ki je prva demokraticna politicna stranka, ustanovljena po drugi svetovni vojni v Sloveniji, in se je kasneje preimenovala v Slovensko ljudsko stranko. Do leta 2012 je v stranki opravljal razlicne funkcije: leta 1996 je bil kot poslanec izvoljen v Državni zbor Republike Slovenije, 27. februarja 1997 je bil imenovan za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije in je to funkcijo opravljal do 30. novembra 2000. Od leta 2008 do leta 2012 je bil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Ciril Smrkolj je tako nekdanji politik z najvišjimi državnimi funkcijami v lukoviški obcini. Leta 1949 rojeni Ciril Smrkolj je kmetijski minister v obdobju 1997 do 2000 in poslanec Slovenske ljudske stranke. Od leta 2008 do leta 2012 je bil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slove­nije. FOTO: Viktor Jemec Povejte, kakšno je bilo vaše otroštvo in kako ste odrašcali v Crnem grab-nu? Kam ste hodili v osnovno šolo? Kako ste se odlocili za srednjo šolo? Kje ste se zaposlili? Otroštvo v Šentožboltu je bilo zanimivo, živahno in tudi delovno. Kot najstarejši sin sem moral od petega, šestega leta pomagati ocetu pri delu. Šolo smo imeli blizu, nad našo hišo, tu sem obiskoval prve štiri razrede. Ko je bilo pouka konec, je ata že vpil: »Gremo delat!« Osnovno šolo sem nato od petega do osmega razreda nadaljeval na Brdu pri Lu-kovici. V srednjo šolo sem hodil v Ljubljano, na mamino prigovarjanje sem se vpisal na srednjo tehnicno strojno šolo, ki sem jo junija 1968 zakljucil in pridobil naziv strojni tehnik. Šola mi je dala veliko znanja in tudi novih prijateljev. Septembra 1968 sem dobil svojo prvo zaposlitev v Melodiji Mengeš kot konstruktor orodij. Aprila 1969 sem bil vpoklican na služenje vojaške obveznosti, ob vrnitvi domov julija 1970 sem se zaposlil v Papirnici Kolicevo, prav tako v konstrukciji. Ob delu na Kolice­vem sem vpisal tudi Višjo ekonomsko šolo v Mariboru, vendar sem le-to kaj kmalu zapustil, saj sem se odlocil za odhod in delo v tujini, kjer sem ostal do leta 1981. Kdaj ste se priceli vkljucevati v delo za druge? Vedno sem veliko delal za druge, bil sem tudi obcutljiv otrok. Že v osnovni šoli sem šcitil manjše, šibkejše, to mi je bilo kar v krvi. Kot 17-le­tnik sem pomagal v vaški skupnosti Šentožbolt, kjer sem pisal zapisni­ke, sodeloval na razgovorih, ki so jih imeli naši vašcani o problemih, delu in razvoju vasi, kar je bila kar dobra šola za mulca mojih let. Kako ste prevzemali razne družbenopoliticne funkcije in s kakšnim ra­zlogom? Leta 1973 sem odšel v Brazilijo, kjer sem živel in delal osem let. Po tra­gicni smrti mojega brata sem se leta 1981 vrnil v Slovenijo. Že takoj ob vrnitvi sem ugotovil, da moram biti aktiven tudi na družbenopolitic­nem nivoju, ce sem hotel, da pride do razvoja kraja, posledicno pa tudi kmetij in podeželja. Leta 1984 sem tako postal predsednik skupšcine KS Trojane. Kasneje, v letih 1986 do 1994, sem bil obcinski odbornik, clan Skupšcine Obcine Domžale. V obdobju 1986 do 1990 sem bil tudi delegat v Zboru združenega dela Skupšcine Republike Slovenije. De-legacijo za kmetijstvo smo imeli v Kranju, delo je bilo kar zahtevno in odgovorno. Leta 1989 sem bil delegiran kot delegat v republiško skup-šcino, ki je sprejela spremembo takratne Ustave Republike Slovenije, kar je tudi omogocilo zacetek postopkov odcepitve Slovenije od Ju­goslavije. Kaj vse ste dosegli s svojim delovanjem? Tega je bilo zelo veliko. Veliko je bilo želja, veliko je bilo tudi narejene­ga. Na obcinskem nivoju sem s kolegi v komisiji za kmetijstvo uspel, da se je pogled na kmetijstvo tudi v Obcini Domžale spremenil. Ob kata­strofah, kot so bile suše in toce, se je namenilo vec obcinskih sredstev za sanacijo škod, kmetje smo imeli še vedno težave z nizkimi odkupni-mi cenami kmetijskih pridelkov. Na pobudo Slovenske kmecke zveze smo po celotni državi organizirali mlecni štrajk in prisilili vlado k višjim odkupnim cenam mleka in kasneje tudi pšenice. Tudi razvoj Krajevne skupnosti Trojane je s pomocjo dobre ekipe pripeljal do tega, da smo uredili telefonijo v krajevni skupnosti, obnovili nekatere vodovode, ce­ste, uredili avtobusna postajališca ... Delalo se je s skromnimi sredstvi, ob veliki pomoci krajanov, gostišca Konjšek in tudi Obcine Domžale. Kdaj ste odšli v tujino in kakšna je bila razlika z Jugoslavijo in kasneje Slovenijo? Leta 1973 sem odšel v Sao Paolo, v Brazilijo. V neizmerno veliko državo, v državo, ki predstavlja cca. 75 % revežev na eni strani, približno 5 % izredno bogatih in 15–20 % srednjega sloja na drugi. To je bilo zame kot Evropejca in Slovenca pravi šok, saj je vecina ljudi živela v izredno skromnih pogojih. Vsekakor je bila Brazilija tudi v tem delu zanimiva, saj lacni niso bili, hrane je bilo v izobilju, pa tudi dela je bilo v izobilju. Država je bila v razvoju, tako da so tisti, ki so hoteli delati, našli delo. Kdaj ste se vrnili, zakaj in kako ste delovali v Sloveniji? Kmalu po vrnitvi leta 1981 sem spoznal Ivana Omana, skupaj smo delo­vali v okviru skupine za vodenje knjigovodstva pri Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer smo delovali kmetje iz razlicnih panog, od živinorejcev, poljedelcev, hmeljarjev, sadjarjev, v skupini je bil celo možakar iz Bele krajine, ki je prideloval tobak. Naše vodenje knjigovodstva je bilo vsako leto nagrajeno z dvodnevno strokovno ekskurzijo, kjer smo vedno našli cas, da smo razpravljali o razmerah v kmetijstvu, poslušali smo razmi­šljanja Ivana Omana, ki nam je že leta 1986 jasno povedal, da mora priti do sprememb, da moramo priti do samostojne države Republike Slove­nije. To so bile njegove besede in tudi moja želja, saj sem dobro vedel, da brez mocnih institucionalnih sprememb ni razvoja. Katere funkcije ste prevzeli in kakšne uspehe ste imeli, kaj ste novega prinesli v našo družbo? Teh funkcij je bilo zelo veliko, z veseljem sem deloval na krajevnem, obcinskem in državnem nivoju. Junija 1990 sem bil tako celo ustanov­ni clan Rotary kluba Ljubljana. V družbo sem prinesel marsikaj, seveda z ekipo, v kateri sem se gibal, saj to ni bilo delo posameznika, ampak timsko delo s somišljeniki. Med pomembnejše dogodke tako štejem organizacijo protestne delitve mleka po celi Sloveniji leta 1989, kar je kot rezultat prineslo za približno 30 % višjo odkupno ceno mleka. Ce nadaljujeva, 12. maja 1988 sem bil v Unionski dvorani v Ljubljani na ustanovnem shodu Slovenske kmecke zveze, kjer smo se srecali z Iva-nom Omanom, dr. Francem Zagožnom, Ivanom Pucnikom, Marjanom Podobnikom in drugimi, ki so nas spodbujali k ustanovitvi kmecke zve­ze po obcinah, tako da smo januarja 1989 imeli ustanovni obcni zbor podružnice Slovenske kmecke zveze Domžale. Leta 1992 sem ustanovil Sindikat slovenske kmecke zveze, kasneje Sindikat kmetov Slovenije, ki deluje še danes. Ravno tako sem bil leta 1993 soorganizator in ko­ordinator vseslovenskega protesta kmetov, ki so ga spodbudile nizke odkupne cene pšenice, mleka, mesa in izredno nizka carinska zašcita pred uvozom kmetijskih pridelkov. Leta 1994 sem sodeloval tudi na protestni zapori ceste slovenskih ribicev na Crnem Kalu. Kako ste sodelovali pri pripravah na osamosvojitev Slovenije? Željo, da postane Slovenija samostojna država, sem imel od nekdaj. V casu priprav na osamosvojitev sem veliko delal na prepricevanju posa­meznikov, znancev, predvsem kar se tice odlocitve na plebiscitu. Kot clan predsedstva Obcine Domžale smo na celu z županom dr. Ervinom Antonom Schwarzbartlom teritorialni obrambi preprecili predajo orož­ja jugoslovanski armadi. Tudi obcinsko sejo, ki smo jo imeli 25. junija 1991, so hoteli nekateri svetniki prekiniti zaradi agresije jugoslovanske armade, ki se je ta dan zacela. Sam in še nekateri posamezniki smo temu odlocno nasprotovali, saj smo menili, da ne smemo dovoliti, da bi to vplivalo na naše nacrte in življenja. Po seji smo pocastili samostoj­nost s posaditvijo lipe, ki še danes stoji v neposredni bližini avtobusne­ga postajališca Domžale – center. Kakšna je bila vaša vloga v tistem casu in na kaj ste najbolj ponosni? Ponosen sem, da so šle leta 1990 politicne stranke DEMOS-a tudi v Domžalah tako enotno na prve vecstrankarske volitve, na katerih je DEMOS nesporno slavil in tudi postavil svojega župana v koncno sa­mostojni državi – dr. Ervina Antona Schwarzbartla. Spomnim se, da sem takrat ogromno prebiral in se poduceval o organizaciji lokalne samouprave v sosednjih državah, kjer obstajajo tako gorske obcine s ti­soc ali še manj prebivalci in imajo celo poseben status, nadalje majhne obcine s tisoc do dva tisoc prebivalci … Jasno mi je bilo, da ce želimo, da se problemi majhnih skupnosti sploh zaznajo, mora biti ta skupnost samostojno organizirana, v veliki skupnosti so namrec problemi teh, ki smo odmaknjeni, preprosto nezaznavni, nerazumljivi ali celo nepo­membni, da ne recem nepotrebni. Na katera sporocila osamosvojitve smo kar pozabili? Na kar nekaj. Žal po tolikih letih nekateri državljani še vedno nimajo ustreznega socialnega standarda, tudi ni sprejemljivo, da po skoraj 30 letih samostojnosti govorimo o skoraj tretjini ljudi, ki živi na pragu revšcine. Da ne govorim o naših kmetih, nekateri imajo samo do 240 evrov pokojnine, kljub temu da so bili zavarovani, medtem ko se kmec­ke žene v primeru nizkega katastrskega dohodka na kmetiji niso mogle niti zavarovati in so danes brez kakršnihkoli pokojnin. Poleg tega je bila leta 2008 ukinjena državna pokojnina. Od osamosvojitve do danes se je bruto domaci proizvod na prebivalca podvojil in temu ustrezno bi se morale podvojiti tudi minimalne place in pokojnine. Kako ste postali minister, kakšne dejavnosti ste vse opravljali? Na državnozborskih volitvah leta 1996 sem bil v svojem okraju, ki je za­jemal Obcine Lukovica, Moravce in del Domžal, izvoljen v Državni zbor z veliko vecino, dobil sem kar 27,8 % glasov volivcev, stranka SLS je bila takrat druga najvecja parlamentarna skupina. Na ministrsko mesto me je predlagal takratni predsednik SLS-a Marjan Podobnik. V prvih tednih mojega mandata sem se srecal z avstrijskim kmetijskim ministrom Wil­helmom Moltererjem, ki mi je dal jasno vedeti, da se bomo izredno težko pogajali z Evropsko komisijo glede pogojev vstopa slovenskega kmetijstva in podeželja v EU brez denarja in postavitve primerljivih okvirjev, kot so bili ukrepi EU komisije do kmetijstva in podeželja. Proracun mi je uspelo vsako leto dodatno povecati in vzpostaviti primerljive ukrepe. Prevzeti smo mo-rali prakticno nepregledno množico pravnih aktov za podrocje kmetijske pridelave, živinoreje, veterine, fitosanitarnih ukrepov in evidenc v kmetij­stvu. V casu mojega mandata smo tako postavili Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Fitosanitarno upravo RS, Veterinarsko upravo RS v sedanji obliki, Kmetijsko gozdarsko zbornico RS ... Kaj in kako ste pomagali novi Obcini Lukovica? Kot že omenjeno, sem se mocno zavzemal za samostojno obcino, SLS je leta 1994 v našem obmocju postavila mocno listo, takrat sem bil iz­voljen kot svetnik in postal tudi prvi predsednik Obcinskega sveta Ob­cine Lukovica. Že takoj ob ustanovitvi smo priceli s pogajanji z DARS­-om zaradi posega trase avtoceste v obmocje naše obcine. Moram reci, da smo bili dobri pogajalci, pri pogajanjih so sodelovali tudi nekateri neclani obcinskega sveta. Nadalje, prva javna sredstva za obnovo za­družnega doma v Lukovici so bila zagotovljena na osnovi javnega raz­pisa Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Spomnim se, da so bile kljub prizadevanjem takratnega župana, g. Živka Burje, in takratnega poslanca državnega zbora, g. Lojzeta Peterleta, kar precej­šnje težave z izgradnjo cebelarskega doma na Brdu. Šele ko sta nasto­pila mandat kot podpredsednika Cebelarske zveze Slovenije g. Vlado Pušnik in g. Avgust Gril je prišlo do premika pri pripravi ustrezne do-kumentacije, saj je bilo treba urediti lastništvo zemljišca in še marsikaj drugega. Izredno zavzetost pri urejanju zadev so takrat pokazali lokalni cebelarji, predvsem g. Albin Zajc, medtem ko je pomoc tako v financni obliki kot v obliki dela prihajala z vse Slovenije, od raznih podjetij, obr­tnikov, društev ... Cebelarski center v Lukovici je bil tako ob vseh priza­devanjih odprt leta 2002, ministrstvo za kmetijstvo pa je lahko na osno-vi dobrega projekta in urejenih podlag projekt tudi financno podprlo. Kako danes gledate na opravljeno delo ministra? Dobro vprašanje. Predvsem sem bil zadovoljen, da sem imel dobro ekipo, ki sem jo lahko uspešno motiviral za delo. Zadovoljen sem z neverjetno kolicino dela, za katerega sem danes skorajda bolj preprican, da je bilo zelo dobro opravljeno v casu trajanja mandata. Na placilnem seznamu ministrstva sem takrat imel vec kot 2500 zaposlenih, poleg ožjega mi-nistrstva so neposredno pod ministrstvo spadali tudi gozdarji, kmetijski svetovalci, inšpekcijske službe, organi v sestavi ministrstva … in vseh teh vec kot 2500 ljudi je imelo možnost, da se je z mano vsaj enkrat v letu sre-calo. Poleg tega sem imel dobre stike tudi s kmeti, dobre povezave sem vzpostavil z nevladnimi organizacijami, saj sem bil tudi sam prvi pred­sednik sindikata kmetov. Pogrešam, da vse kasnejše Vlade niso resno vkljucevale nevladnih organizacij v svoje delo, ceprav so ravno nevladne organizacije v razvitih demokracijah nosilke demokraticnih odnosov. Pri nas se z nevladnimi organizacijami dela poniževalno, ne spoštujemo jih, daje se jim prazne obljube in dogovore, kar je slaba popotnica za uspe­šen razvoj naše države. Dobri, korektni in spoštljivi odnosi so pravzaprav osnova za uspeh na kateremkoli podrocju v življenju. Katere funkcije ste prevzeli po ministrovanju? Od leta 2001 do 2003 sem bil namestnik direktorja Agencije RS za kme­tijske trge in razvoj podeželja. V letih 2003 do 2005 sem bil svetovalec v kabinetu ministra za kmetijstvo. V letih 2005 do 2007 sem se zaposlil v svojem podjetju, delal tudi doma na kmetiji, leta 2008 sem kandidiral na volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS), kjer sem bil predsednik do leta 2012. V letih 2001–2009 sem bil clan nadzornega odbora Slovenske odškodninske družbe in v letih 2011–2019 clan nad­zornega sveta zavarovalnice Vzajemna. Kako ocenjujete stanje v naši državi? Ob osamosvojitvi države smo imeli velika pricakovanja, tako glede oseb­nega standarda, gospodarske rasti, odnosov s sosednjimi državami in še marsikaj drugega, vendar temu ni tako. V tem trenutku smo v nekakšni politicni krizi, saj imamo manjšinsko Vlado, koalicijo, ki je ujetnica Levice. Smo v situaciji, ko veliko mladih išce zaposlitev izven naših meja in tudi izven meja EU. Beg možganov je dolgorocno zelo zaskrbljujoc, vse naše Vlade, vkljucno z aktualno, za to nimajo rešitev. Morali bi ustvariti pogoje, da pridejo vsi mladi do poklicne, srednje ali univerzitetne izobrazbe, ki jim bo zagotovila znanje in kasneje ustrezno zaposlitev in ustrezen življenjski standard. Zaskrbljujoce je, da postajamo država revežev – velik del aktiv­nega prebivalstva in upokojencev namrec živi na robu preživetja. In kako v naši obcini? Ob nastanku novih obcin so zacele politicne stranke skrbno delati na podrocjih obnove infrastrukture, izobraževanja, zdravstvenega varstva ... Pogrešam, da se v obcini še vedno niso sanirale regionalne in tudi druge lokalne ceste, ki so bile ob izgradnji avtoceste mocno poško­dovane. Razmisliti bi bilo potrebno o omejitvi tovornega prometa ob zaporah avtoceste in tunelov. Izgradnja doma za starejše je ocitno še vedno samo pobožna želja. V zadnjih 15 letih nismo sprejeli sprememb prostorskih nacrtov obcine, s katerimi bi obcanom in investitorjem zagotovili možnost tako stanovanjske kot poslovne gradnje v obcini. Konkretno v tem trenutku pa bi pozornost usmeril tudi na probleme sosednje Obcine Moravce glede nenadzorovanega odlaganja odpad­kov in zastrašujoco nevarnost, ki preti tudi naši obcini, saj izcedne vode iz tega obmocja po Drtijšcici pritekajo v Gradiško jezero. Kaj je vaše sporocilo in nasvet mladim in manj mladim za slovensko pri­hodnost? Vsi smo dolžni graditi humano in demokraticno družbo, mladi pa morajo biti pri tem še najbolj aktivni. Pricakovanja mladih so tudi zaveza generaci­ji, ki je na oblasti. Nikoli se nic ne zgodi samoumevno, ce pa že mislimo, da se, takrat to za nas skoraj zagotovo ni dobro. Pozorni moramo biti do oko­lja, do naravnega bogastva, ki ga imamo, spoštljivi moramo biti do naše kulturne dedišcine, obcutljivi za šibkejše. Gospod Smrkolj, hvala za sveže, izcrpne in konstruktivne odgovore in veliko zdravja ter zadovoljstva ob 70-letnici uspešnega in razno­likega življenja. viktor jemec 20 OGLAS PO ponudbi 18,00 Za m2 24,00 30 40 50 Premer 50cm 9, 99 Od dalje Dr. Anja Podlesnik Fetih: Skupaj delujemo za še boljšo šolo »Ne sledimo le predpisanemu ucnemu nacrtu, ampak konstantno delamo tudi na novih izbirnih predmetih, prilagojenim željam lokalne­ga okolja, obenem pa dajemo vse vec poudarka vsebinam, kot so vzgoja, etika, skrb za pretirano odvisnost od mobilnih naprav in racu­nalnikov, na tem mestu pripravljajo tudi pravilnik o rabi mobilnih naprav, po novem tudi podjetništvo. Velik del pozornosti že ves cas na­menjamo tudi spodbujanju gibanja oz. aktivnega preživljanja prostega casa, pri cemer smo kot zdrava šola povezani tudi z Inštitutom za varovanje zdravja, ter sami zdravi prehrani, kjer pa se zelo veselimo nove jedilnice, s katero bomo odnos do hrane dvignili na precej višji nivo,« med drugim naniza dr. Anja Podlesnik Fetih, ravnateljica Osnovne šole Janka Kersnika Brdo, s katero smo izvedli intervju tik pred pricetkom novega šolskega leta. Intervju, ki je poleg vsakoletnih rednih clankov v taki obliki drugi, odkar je sogovornica pred dobrimi sedmimi leti prevzela ravnateljevanje, smo zaceli pri evropskih projektih, kjer je domaca šola prav tako vse bolj dejavna in tudi uspešna. »V juliju smo po treh letih trdega dela dobili odobreno financiranje za nov evropski projekt, in sicer s partnersko šolo iz Helsinkov, s katero bomo imeli naslednji dve leti štiri izmenjave, dve uciteljski in dve izmenjavi uciteljev in ucencev skupaj. Poudarek bo prav na zdravem življenju, od hrane in gibanja v povezavi z naravo. Tega projekta se res veselimo, saj vemo, da je finski šolski sistem izjemno napreden. Smo pa v minulem šolskem letu gostili tudi ka­labrijsko ekipo ucencev in uciteljev, ki ji bo to šolsko leto štirinajst naših ucencev vrnilo obisk. S podobnim povezovanjem bomo nadaljevali, v prihodnje si bomo prizadevali navezati stike z eno od šol z nemškim jezikom, in sicer na podrocju kulinarike. Je pa kar izziv najti partnersko šolo, s katero uspemo uskladiti vse, od vsebine do financ. Pri tem nam zelo koristi Združenje ravnateljev, kjer sem tudi sama precej dejavna,« je že na uvodno vprašanje o te­kocem delu Osnovne šole Janka Kersnika Brdo povedala ravnateljica dr. Anja Podlesnik Fetih. Kako izberete ucence za tovrstne izmenjave? Ucenci se lahko sami potegujejo za to, seveda pa mora biti v ozadju tudi interes staršev. Je pa prvenstveno naš namen, da kot šola pridobi-mo tudi financne vire za tovrstne izmenjave, saj nam to omogoca, da ne dajemo nobene prednosti tistim, ki bi si lahko tovrstne izkušnje tudi financno lažje privošcili. Kakšen ucni program sledi v prihajajocem šolskem letu, kaj lahko na­poveste? Sledimo predpisanemu predmetniku, bomo pa namenjali še vec po­zornosti interesnim dejavnostim in posameznim projektnim vsebinam, kot je denimo spodbujanje branja in komunikacije. Uspešni smo bili še z enim projektom, kjer gre za krepitev kompetenc podjetnosti, v okviru katerega bomo ucence višjih razredov opolnomocili z vsebinami, kako do uspeha z ustrezno, predvsem spoštljivo komunikacijo. Kakšen je uspeh lukoviške šole in njenih podružnic in kako se izboljšu­je kakovost? Na maticni in tudi podružnicnih šolah se nam stalno povecuje števi-lo ucencev in konkretno v šoli v Krašnji se sedaj že kar urgentno kaže potreba po gradnji prizidka za dodaten oddelek. Doslej smo zacasno reševali stanje s kabinetom za dodatno strokovno pomoc, kar pa ni vec dovolj, saj bomo že v tem šolskem letu z lanskoletnih 49 ucencev prešli na 58 ucencev. Podobno rast beležimo v Blagovici, kjer bomo v leto­šnjem šolskem letu prešli z 89 otrok na 95 otrok in naslednje šolsko leto že na sto ucencev. Letošnje šolsko leto bomo tako zaceli s 642 ucenci, prihodnje leto pa statistika izkazuje 30 otrok vec, v dveh letih pa že 75 otrok vec. To zah­teva tudi vec oddelkov in seveda zaposlenih. Nasploh smo postali kar velika šola, saj nas je skupaj z vrtcem že 150 zaposlenih, ko bomo na šoli prešli 650 ucencev, pa bomo dobili še vec kadrov, od knjižnicarja, racunalnicarja, svetovalne službe … Imamo pa trenutno pet zaposle­nih samo na evropskih projektih, za kar smo v celoti pridobili nepovra­tna sredstva. In ce odgovorim še glede kakovosti, ko gre za uspeh naših ucencev, lahko povem, da imamo sedaj že redno evalvacijo tudi s strani staršev in po tej nam uspeva ohranjati zdravo stabilnost pri šolskem uspehu ucencev, ki se sicer zelo uspešno izkazujejo tudi na razlicnih tekmo­vanjih, od naravoslovja, matematike in kemije, v zadnjih letih pa tudi pri jezikoslovju, predvsem na podrocju anglešcine. Otroci zelo lepo sprejemajo tudi nemšcino kot izbirni predmet, že tri leta pa jim – tako ucencem kot uciteljem v smislu 'ucitelj ucitelju' – v Blagovici nudimo tudi ucenje rušcine. Pri tem naj dodam, da smo prav pred kratkim tudi dvema našima zelo uspešnima ucencema, ki bosta nadaljevala šolanje na Gimnaziji Vic in Be-žigrad, omogocili izmenjavo in dodatno naravoslovno usposabljanje v Moskvi, kar potrjuje, da dajemo vse vec poudarka tudi delu z nadarjenimi otroki. Seveda ne le na podrocju naravoslovja, tudi denimo na podrocju glasbe, kjer že snujemo aktivnosti v sklopu novega glasbenega projekta. Kakšne vpise pa beležite v vrtcih? V vrtcih imamo v petnajstih oddelkih 276 otrok in tudi v vrtcih bi uspeli, ce bi dobili nove oddelke v stari telovadnici, zagotoviti mesta približno štiridesetim otrokom, ki jih moramo žal vsako leto zavrniti. V vrtcevskih prostorih se nam torej vpis ne more dvigniti, ker lahko delujemo zgolj znotraj obstojecih kapacitet in postavljenih normativov. Je izziv pridobiti kakovostne kadre? Ta izziv je stalnica in vsako leto se nam dolocen del kadra zamenja – že s porodniškimi. Je pa nekoliko težje dobiti specialne pedagoge, pri cemer spodbujamo tudi obstojeci kader k dokvalifikacijam in tako nam uspeva pokrivati potrebe tudi na tem podrocju. Predvsem pa si želi-mo, da ohranimo dobre in sodelovalne odnose znotraj že obstojecega kadra. Tako imamo tudi za naše zaposlene razlicne tecaje, od tistih za strokovno in osebnostno rast do denimo ucinkovite komunikacije, cu-stvene inteligence in meditacije. Koliko pa je ucencev z odlocbami o usmeritvi otroka s posebnimi po­trebami? Odlocbe ima 51 otrok, pri cemer na vseh naših šolah izvajamo 168 ur dodatne strokovne pomoci na teden, kar je zelo veliko. Naj pa dodam, da se sicer specifike otrok odkriva že v vrtcevskem prostoru in se jih lahko skladno z otrokovim razvojem uspešneje nadzoruje in seveda usmerja. Kakšna pa je tehnološka opremljenost šol in tudi vrtcev? Tehnološka opremljenost tako šol kot vrtcev je dobra, saj sproti poso­dabljamo našo opremo glede na potrebe, vzpostavljeno imamo seve­da tudi e-redovalnico, se pa nadejamo tudi cim hitrejše položitve optic­nega kabla, saj je hiter internet dandanes kljucnega pomena. Racunamo pa na nekaj potrpežljivosti staršev, ko gre za pripravo ucilnic v stari telovadnici, na kar bo potrebno racunati v bližnji prihodnosti, dotlej pa vsekakor nemoteno delati na predpisanem ucnem nacrtu. Vedeti je treba, da imamo oddelke po 25 otrok in ce se nam vpiše vec otrok, kar je naša realnost, bo potrebno normativno ucence razdeliti v vec oddelkov, za katere bo potrebno imeti seveda nove prostore. Kakšni so vaši nacrti z aktivnostmi v novi dvorani? Z novo športno dvorano se nam odpirajo še dodatne možnosti na po­drocju športa, kjer so naši otroci že sedaj zelo aktivni na razlicnih tek­movanjih. Bo pa nova športna dvorana v dopoldanskem casu služila potrebam pouka, interesnih dejavnosti, projektnega dela, torej celo­tnega pedagoškega procesa, ki ga zakljucujemo ob 16.30. Je pa bila socasno z novo dvorano splanirana tudi nova jedilnica, ki bo kar štirikrat vecja od obstojece, v kateri ucenci niti ne morejo jesti, tako da jim hrano prinašamo v razrede. Tako smo zelo hvaležni obcini, da ima posluh za ta del naših potreb, ki je resnicno temeljni del 'Zdrave šole'. Nacrte imamo tudi na podrocju tehnike, kjer se še sploh lahko kaj naucimo od naših finskih kolegov. Je torej vaše sodelovanje z obcino dobro? Sodelovanje z obcino je dobro, smo stalno v stiku, saj se naše potrebe skorajda dnevno spreminjajo. Glede na to, da je tudi število zaposlenih s 120 v letu 2012 zraslo na današnjih 150 še s projektnimi sodelavci, število otrok pa je v tem casu zraslo kar za 120, je to res nujno potrebno. V teh letih skupnega sodelovanja, ko smo posvecali veliko casa in ener­gije temu, kako vzpostaviti delovanje vseh naših šol in vrtcev, se danes po vzpostavitvi res dobrih pogojev dela lahko vec posvecamo vsebini in iskanju poti, da vsi deležniki – ucenci, starši in zaposleni skupaj z ob­cino – cim bolje sodelujemo in skupaj delujemo za cim boljšo šolo. Kaj pa nam lahko poveste o šolskih prevozih – bodo tu kakšne novosti, tudi glede placil? Za nami je nov krog javnega narocila za prevoz otrok, pri cemer smo se z obcino uspeli dogovoriti za vecje sofinanciranje, kar pomeni, da se strošek prevoza za starše ne bo znatno povecal. Bomo pa letos dobili tudi vecja vozila, in sicer za 36 otrok, kar pomeni, da bo tudi število voženj, ki so jih še v lanskem šolskem letu opravljali kombiji, manjše. Se je pa od leta 2012 tudi število ucencev, ki potrebujejo prevoze, precej povecalo, in sicer s 76 na 100. Smo pa za podružnicne šole sedaj dodali še podpisane prijave in racunamo, da bodo zadeve cim hitreje in cim bolj ucinkovito stekle. Bi morda bralcem Rokovnjaca še kaj sporocili kot zakljucek najinega pogovora? Novo šolsko leto prinaša nove izzive, tako na podrocju vsebin in ak­tivnega dela na številnih uspešnih projektih za naše ucence kot tudi potrebo po usklajevanju in cim bolj ucinkovitem reševanju prostorske stiske. Nove ucilnice, ki jih nujno potrebujemo, bodo omogocile pogo-je za delo vseh naših ucencev, zaposlenih in vseh vpletenih. Verjamem, da nam bo ob dobrem in potrpežljivem sodelovanju obcine, staršev in vseh nas na šoli to uspelo in da bomo skupaj še naprej uspešno delovali na poti za še boljšo šolo. AlenkA lenA klopcic Foto: drAgo juteršek Družina, otroci in šola so najboljša celota Bliža se prvi šolski dan, dan, ko se življenje vrne v ustaljene tire, ko so tako otroci kot starši prijetno ali manj prijetno vznemirjeni. Na misel so mi prišle besede Marka Juhanta, ki je v svoji knjigi zapisal, da starši opravimo svoje dolžnosti in otrokom podarimo najvec ta­krat, ko nanje prenesemo svoje vrednote. Vrednote staršev so orodje, ki ga otroci lahko s pridom uporabijo in je vedno pri roki. Otrok se zna odlociti takoj in ne, ko je že prepozno – ja, vrednote staršev so edine prave za tistega otroka. Naš otrok je pac naj­boljši, cetudi kdaj ne uboga, se ne drži naših dogovorov, se ne uci … je naš in zato je najboljši. Nikakor pa tu ni dobro mešati samozavesti s samovšecnostjo ali celo oholostjo. Vsak od staršev si želi vzgojiti zma­govalca, vizionarja, odlocneža z jasnimi vrednotami. Tu pa se nam veli­kokrat zatakne, kajti otrokom s svojimi dejanji sporocamo, cesa vsega ne zmorejo, ne znajo ali celo ne utegnejo. Resnica pa je, da mi delamo stvari namesti njih! Ali smo tu starši prevec zaskrbljeni, imamo v sebi strah, ki se ga iz generacije v generacijo ne znamo otresti? Otroci, ki slabše berejo, si težje zapomnijo in so telesno manj sposobni so tisti, ki jim je zelo težko. Takšni otroci ne gredo radi v šolo. Zakaj? Ker so nenehno tarca posmeha, njihova samozavest je vse manjša in vse bolj se umikajo v težave, so nasilni, se zaprejo … Tu starši odigra-mo veliko in pomembno vlogo. Osredotociti bi se morali na otrokove dobre lastnosti, torej kaj otrok zmore, kaj zna narediti odlicno, kaj ga veseli, graditi na dobrih ali odlicnih lastnostih in se ob vsem tem sami ali skupaj s strokovnjaki ukvarjati tudi s tistimi stvarmi, kjer so še prilo­žnosti. Priložnosti tudi pri odraslih ljudeh predstavljajo le trenutke, ko lahko postanemo boljši, rastemo in imamo tako vedno možnost, da si zadamo nove, višje cilje in si dokažemo, cesa vsega smo zmožni. Starši in žal mnogokrat tudi vzgojitelji in ucitelji se vrtimo okoli slabosti in te­žav otroka. Vsem nam je nekaj ljubo, drago, nekaj delamo z veseljem ali celo užitkom in tam smo zagotovo uspešni in srecni. V otrokovi naravi je, da želi pomagati, želi biti viden, pohvaljen, želi sodelovati, soustvar­jati – tako raste in ga preveva ponos, pridobiva samospoštovanje in vsi dvomi o majhnosti so le še ovire do cilja, ki pa jih želi premagovati, kajti cilj je viden. Otroci se s temi težavami srecujejo v vseh obdobjih, le da so njihove dolžnosti vse vecje, kajti zmorejo in znajo vec. Dolžnost nas staršev pa je, da se z otrokom ukvarjamo takrat, ko imamo priložnost ali od nas to zahteva situacija in ne takrat, ko imamo cas in voljo. Pocitnice so idealen cas, da se z otrokom vec pogovarjamo, ga spozna­vamo, ko ni obremenjen s casom in prostorom, ko se resnicno razživi in ga lahko opazujemo v njegovi otroški energiji. In ravno ta otroška ener­gija in odkritosrcnost mi mnogokrat ponudita, da zacnem tudi sama iskati notranjega otroka, tistega, ki nima omejitev, si dovoli sanjati in je kar pac je. In kje je to lepše in lažje kot na morju, kjer lahko skupaj gradite gradove, v morju oponašate plavanje delfinov, hobotnic in rib, zvecer plešete, zjutraj poležavate ali greste skupaj na kolo in se potem v kakšnem zalivu še pred zajtrkom okopate in pojeste sveže fige ali ro­bidnice, ki ste jih nabrali nekje ob poti? Mogoce v gorah, kjer zvecer pred koco jeste domace kislo mleko in je vaš otrok prvic videl, kako se pase krave in kako se jih molze, kjer se lahko predate vecernemu vetri-cu brez televizije in mobilnih podatkov ob prijetnem pogovoru, kjer si zaupate vse strahove, dvome, radosti ali skrivnosti. Tako kot se moramo starši pripraviti na službo, se morajo tudi otroci na šolo. Dolžnost star-šev pa je vsekakor, da jim pri tem pomagamo. Prvošolcke caka obdobje velikih sprememb, prilagoditi se bodo morali popolnoma novim situacijam, redu, sošolcem, navadam, uciteljicama. Ostali otroci, mladostniki, pa se morajo zopet dokazovati, tekmovati ali stremeti k rezultatom. Otroci imajo razlicne navade, izkušnje in spre­tnosti, vsem pa dajejo doseženi rezultati obcutek zadovoljstva! Najve-cja sreca vedno izvira iz notranjosti, je neodvisna od zunanjih vplivov. Tisto, kar šteje, je, kako otrok doživlja sebe in svet. V casu pocitnic lah­ko starši otroka zelo dobro zacutimo, kajti veliko smo skupaj, otroci so bolj odprti in neobremenjeni in tako veliko bolj dovzetni za pogovore, skupne dogodivšcine in ravno tako vzgojo. Dejstvo je, da se v celotni družbi ljudje vedno bolj oddaljujemo drug od drugega, da se ustavimo šele takrat, ko zbolimo ali smo v resnih težavah. Družina bi morala biti najbolj ljubeca in zdrava celica, kjer smo ljudje povezani v celoto. Tu bi morali znati in si dovoliti tudi starši pokazati našo ranljivost, strah in dvome. Le tako otroci razumejo, da je to dovoljeno in da je to sestav­ni del življenja. Življenje je vedno sestavljeno iz lepih in težkih situacij in ravno takšna so naša custva in prav je, da otroka ne osiromašimo ali ga celo s svojim vzorom naucimo, da so custva in situacije grde in lepe. Vsa custva so naša in se zgodijo z namenom, zato vsi ljudje rabimo smeh in solze, ljubezen in jezo, vse, kar je pomembno, je, da to sprej-memo in se iz vsega skupaj nekaj naucimo. Mnogokrat si ljudje sami postavimo svoje življenjske naloge, namesto da bi preprosto vzeli tisto, kar nam je ponujeno, kar nam je namenilo življenje ali neka priložnost. Naš vsakdan pa v vecini kaže na dela, ki jih moramo opraviti, in ne na vzdrževanje in bogatenje odnosov. Ko se pojavijo skrbi, dvomi ali celo strah, se zbudijo custva, ki jih ne moremo kar potlaciti, postanemo raz­dražljivi, slabe volje in nezadovoljni. Na tej tocki pa se moramo odlociti, ali bomo pred težavami bežali, se delali, kot da jih ni in ignorirali vse notranje mehanizme, ki kricijo po reševanju, ali bomo kot vojak pogu­mno zakorakali v sredino bitke, dobro oboroženi in problem rešili sami ali s pomocjo ljudi, ki jim zaupamo. Tu pa se naši otroci zopet od nas ucijo z zgledom. Tako kot probleme rešujemo starši, jih tudi otroci. Tu se soocimo z ozavešcanjem, ki je proces, ki nakazuje spremembe. Spre­memb pa žal ne maramo vsi, ceprav je to vedno korak proti napredku, izboljšavam. Torej nam, ce hocemo ali ne, tudi šola prinaša neke nove izzive in vsako leto znova ponuja nove priložnosti, da poišcemo sebe in svoje otroke, tako imamo razlog in jasen cilj, pa še datumsko dolocen okvir, da je po­trebno tudi v naših odnosih narediti korak naprej. Narava nam ponuja cel poligon aktivnosti, kjer smo lahko kot družina skupaj, se prepusti-mo otroški nagajivosti, njihovim idejam, kaj bomo poceli, in mogoce skupaj z njimi potujemo v njihov svet domišljije, v gozdu naredimo škratovo deželo, naredimo domovanje za veverice ali ptice ali pa se od­pravimo na odkrivanje sveta in si nadenemo vsaj za kakšen dan otroška ocala. Mi smo letos na morju izumili novo igrico skakanje na valove z napihljivo žogo – ure in ure smeha in odkrivanja, kako pomembno je sodelovanje, spoštovanje, poštena igra in na koncu kako sladka je zma­ga, ce si se za to res potrudil. Nekaj dni pred zacetkom šole peljimo otroke kam v naravo, naj oni iz­berejo aktivnost, naj veljajo njihova pravila (seveda v okvirih še spreje­mljivega), vse z namenom, da se lahko odkrito in v miru pogovorimo, ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL Pancur d.o.o. 01/72 45 106 031/353 347 (v stavbi zdravstvenega doma Domžale) Krajšanje nohtov ter odstranjevanje trde kože na bolnih in zdravih nogah. Diabetiki, negujete vaša stopala? kaj cutijo pred pricetkom šolskega leta in kje jim bomo lahko mi po­magali, kje potrebujejo obcutek varnosti in razumevanja. Pri mlajših je fino prelistati knjige, pregledati vse stvari in mogoce na vsak zvezek ali knjigo nalepiti kakšno malo nalepko, ki bo otroku dala obcutek domac­nosti in v šoli mogoce celo varnosti. Mogoce jim damo v šolsko torbo kakšen mali kamencek za sreco, na katerega narišemo sloncka, sovo ali nekaj njemu ljubega. Tudi starejši otroci cenijo drobne pozornosti, kajti v sebi obožujejo obcutek, da še vedno smejo biti le otroci. Mogoce specite vašo družinsko torto in povabite babico in dedka ali prijatelje in preživite lep dan, kjer bomo starši ali stari starši obujali spomine na naše šolske dni, otrokom razložili, kako smo bili obleceni, kakšne po­trebšcine smo imeli in kakšne prigode doživeli. Zelo pomembno je, da damo otrokom obcutek vrednosti in spoštova­nja do njihovih služb (šole). Otroci so nam dani le na posodo in zato Varno v šolo in domov Ceprav ne prekoracuje hitrosti, se vendar z neverjetno naglico bliža prvi šolski dan – dan, ko bo na naših cestah ponovno polno mladih šolarjev in šolark. Pešci, kamor sodijo tudi šolarji in šolarke, so eni iz-med najpogostejših udeležencev v prometu in tudi najbolj ranljivi. Slo­venske ceste vsako leto zahtevajo smrtne žrtve in hudo poškodovane tudi med pešci, zato je dobro vedeti, kako se vesti v prometu, da bo naša pot varna. Pravijo, da kar se Janezek nauci, to Janez zna in tako je tudi glede poti v šolo, na delovno mesto in nazaj. Ce se nauci pra­vilne hoje in upoštevanja vseh predpisov, potem bo to prenašal tudi na svoje otroke, ki bodo zato bolj varni. Zavedati se moramo, da pešec nima absolutne prednosti in da se je potrebno vedno prepricati, ali lah­ko varno preckamo cesto. Poleg tega moramo uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev (plocniki, prehodi, podhodi, nadhodi) in ce slednjih ni, potem hodimo ob levem robu vozišca v smeri hoje, tako da nas nasproti vozeci vozniki prej opazijo. Ne pozabimo se vedno prepricati o varnem preckanju ceste, pogledati levo in desno, predno stopimo na vozišce. Potem ko smo se prepricali, da lahko varno precka-  NAVODILA ZA PRVI ŠOLSKI DAN  Za vse ucence od 2. do 9. razreda bo prvi šolski dan trajal od 8.20 do 11.55. Ucenci 6. razreda pocakate na svoje razrednike na dvorišcu pred šolo, ostali  ucenci pa se zberete v maticnih ucilnicah. Prvošolci se skupaj s starši ob 10.00 zberete v Soncni dvorani Lukovica. S seboj prinesete zvezke, ucbenike in ostale potrebšcine, ki jih potrebujete za Potrebšcine predmete, ki so na urniku v ponedeljek. Ne pozabite na copate. Prvi šolski dan bodo ucenci dobili vse obroke, na katere so  prijavljeni. Podaljšano Delo v oddelku podaljšanega bivanje se bo zacelo ob 12.00 in bo na Brdu trajalo do 16.30, v Krašnji do 15.45 in v Blagovici do 16.00.  Od 6.30 dalje bo na maticni šoli in obeh podružnicah organizirano varstvo za  vse ucence vozace.  Urnik prevozov bo objavljen na spletni strani šole.  je prav, da se potrudimo narediti tudi prvi šolski dan lep in otrokom v veselje, kajti takih dni je le pešcica in vsi vemo, da je prvi vtis zelo pomemben, tako zelo kot prvi dan v šoli ali novi zaposlitvi. Na druge ljudi ne moremo vplivati, lahko pa mi znotraj svojega doma naredimo vse, da bodo otroci prvi šolski dan skozi vrata hrama ucenosti stopili z iskricami v oceh in nasmeškom, zapetim na vrhu ušes. AvreA šuntAr erjAvšek ali dežju. Posebno ponoci ali ob zmanjšani vidljivosti nosimo odsevnik na vidnem mestu, ob tem se odsevnik vedno nahaja na strani, ki je obr­njena proti vozišcu. Obenem se moramo zavedati, da sta kresnicka ali odsevni trak po zakonu predpisana obvezna oprema pešca v pogojih slabše vidljivosti ali ponoci. V prvih šolskih dneh bodo poleg policije za varnost skrbele še razlicne organizacije, a za svojo varnost in var-nost ostalih udeležencev najvec lahko storimo sami. Najprej vozniki z upoštevanjem predpisov – ob tem ne pozabimo, da hitrost ubija, ravno tako tudi telefon med vožnjo – in nato še ostali udeleženci v prometu. Ce bomo vsi dodali svoj delcek k vecji varnosti najmlajših in ostalih, bo letošnje šolsko leto veliko bolj prijazno, vsaj kar se tice števila žrtev prometnih nesrec. Naj bo pot v šolo in domov varna tudi zahvaljujoc sodelovanju vseh udeležencev v prometu in tistih, ki skrbijo za to. besedilo in Foto: drAgo juteršek Odlicni uspehi naših Cheer plesalk Leaders Unified Dance Team, ple­sno-navijaška skupina iz Domžal, ki tekmuje pod okriljem Che-erleading zveze Slovenije, je že drugo leto zapored delovala tudi v Lukovici z dvema skupinama mlajših plesalk. V skupini so bile deklice iz obcin Lukovica, Morav-ce, Mengeš in Domžale. Za nekatere so bili to prvi ple­sno-navijaški koraki, medtem ko so nekatere deklice iz otroške skupine svoje plesno znanje že nadgradile. Obe skupini sta se v pretekli sezoni udeležili kar ne­kaj tekmovanj, kjer sta dosegli odlicne rezultate. Vrhunec je bilo državno prvenstvo, kjer so dekleta iz osnovne otroške pom skupine postale državne prvakinje, deklice iz mini pom skupine pa so kot najmlajše plesalke v svoji kategoriji dose-gle odlicno peto mesto. Trenerki naših ekip sta se konec meseca junija v ruskem Saint Peters-burgu udeležili ECU Evropskega prvenstva v Cheerleadingu in Cheer plesu. Lara, trenerka otroške ekipe in clanica skupine Ladies iz Ljublja­ne, je s svojo skupino postale evropska prvakinja v clanski cheer pom kategoriji in evropska podprvakinje v clanski jazz kategoriji. Ana, tre­nerka mini ekipe in clanica skupine Leaders Unified iz Domžal, pa je postala evropska podprvakinja v clanski hip hop kategoriji. Ana in Lara sta bili v pretekli sezoni tudi clanici slovenske reprezentan­ce. Ana je na svetovnem prvenstvu v Orlandu na Floridi zastopala Slo­venijo v clanski hip hop kategoriji in dosegla osmo mesto, Lara pa je v clanski pom kategoriji dosegla cetrto mesto. Dekleta so imela zaslužene pocitnice, že konec avgusta pa so zacela s pripravami na novo sezono. Ce si želiš biti del naše Leaders družine tudi ti, te vabimo, da se nam pridružiš. Ne zamudi vseh aktualnih novick na: www.leaders.si, www. facebook.com/LeadersUnified, www.instagram.com/leadersunifieddanceteam, lahko pa nam pišeš na mateja.grbec@leaders.si. Se vidimo v novi sezoni! vAši škd leAders Aktivno v pocitnice in novo šolsko leto Dandanes je šport pomemben del našega življenja. Ne pripomore le h kondicijski pripravljenosti, temvec tudi k osebnostnemu razvoju. Na treningih Sankukai karateja se preko raznolikih vaj razvijajo psihomotoricne lastnosti, izgrajuje pozitivna samopodoba, krepi samo­ zavest, pridobivajo se tudi delovne navade ter seveda disciplina. Svojo vztrajnost in zagnanost s treningov lahko dvakrat letno pokaže-mo na izpitu za višji pas, ki so se ga junija udeležili tudi karateisti iz Lukovice in ga vsi tudi opravili. Uspešno so položili: • za 7. Kyu (2. beli pas): Ajda Burja, Klara Pevec, Rene Marino Vesel, Gal Sojer; • za 6. Kyu (3. beli bas): Matic Dekleva; • za 4. Kyu (oranžni pas): Taja Jemc, Sara Jemc, Aljaž Cebulj; • za 4. Kyu ichihan (2. oranžni pas): Sergeja Us, Kiara Us, Vito Strojan, Niko Strojan. A kaj je boljše kot po koncu šolskega leta, ko so izpiti za višji pas mimo in je treningov konec, oditi na pocitnice? Karateisti vam lahko potrdi-mo, da se je zagotovo bolj atraktivno v zacetku julija udeležiti letne ka­rate šole v hrvaškem obmorskem Katoru. Letos je ta potekala že kar 42. Teden zagnanega treniranja tehnike, jutranjega teka po plaži, uživanja na prijetno toplem soncu in sklepanja novih prijateljstev smo skle­nili na sobotni vecerni prireditvi – Kimonobalu. Kot rezultat truda in energije s skupnih ter individualnih treningov pod nadobudnimi ocesi trenerjev so bile prikazane zanimive cicibanske, otroške in clanske de­monstracije. Ceprav so pocitnice (pre)hitro minile, se karateisti vedno veselimo septembra, ko se vracamo v telovadnice, kjer bomo nadgrajevali svoje znanje. Letos bodo treningi potekali na številnih lokacijah, tudi v telo­vadnici OŠ Janka Kersnika Brdo. Otroke od 1. do 9. razreda vabimo, da se nam dvakrat na teden pridružite v Lukovici, ostali pa v Domžalah. Za vec informacij lahko obišcete spletno stran www.sankukai.org ali med 11. in 14. uro poklicete na telefonsko številko 031 231 440. Vpis za nove clane poteka do konca septembra 2019. Se vidimo! kArAte klub domžAle piA pAjk, trenerkA Še ena uspešna sezona za ritmicarke iz Lukovice Ritmicno in estetsko gimnastiko v Lukovici dekleta trenirajo pod okriljem ŠK Blešcica, ki deluje v razlicnih vrtcih in osnovnih šolah v Ljubljani in okolici. V obcini Lukovica vadbo izvajajo v vrtcu Medo, OŠ Janka Kersnika ter POŠ Blagovica. Zakljucni nastop OŠ Janka Kersnika in Vrtca Medo (foto: Z. Dernulovec). Športni klub Blešcica deluje že 20 let, v njem se rekreativno enkrat do dvakrat tedensko z ritmicno in estetsko gimnastiko ukvarja 1380 deklet. Na treningih strokovni kader skrbi, da dekleta spoznavajo nove ele­mente, izboljšujejo svoje sposobnosti, se naucijo timskega dela, zacu­tijo usklajeno gibanje po glasbi ter razširjajo svoje sposobnosti zazna­vanja in gibanja v prostoru. Prav tako se ucijo rokovanja z ritmicnimi rekviziti: žogo, obrocem, trakom, kolebnico in kiji. Kljub temu da vadba poteka na rekreativni ravni, se dekleta redno ude­ležujejo nastopov in tekmovanj, ki potekajo tekom vadbene sezone od septembra do junija. Zacetnice, ki se tekmovanj še ne udeležujejo, svoje znanje združijo v nastopne tocke, ki jih dvakrat ali trikrat letno predstavi­jo staršem. Dekleta, ki prestopijo na tekmovalno raven, pa se udeležujejo Zakljucni nastop na POŠ Blagovica. tekmovanj C programa, prav tako pa na višji ravni tudi A1 programa. V sezoni 2018/19 je ritmicno gimnastiko v obcini Lukovica obiskovalo 65 deklet. 46 izmed njih je OŠ Janka Kersnika in POŠ Blagovica zastopa-lo na tekmovanju, tri dekleta iz naše obcine pa so se celo udeležile sve­tovnega prvenstva v estetski gimnastiki. Cicibanke iz POŠ Blagovica so v letošnji sezoni osvojile odlicno 5. mesto, cicibanke iz OŠ Janka Kersni­ka pa so bile šeste. Tudi ostala dekleta, ki tekmujejo na Brdu, so dosegla dobre rezultate. Mlajše deklice so v vaji z žogo tako na podrocnem kot tudi državnem prvenstvu osvojile 1. mesto. Skupina mlajših deklic v ka­tegoriji estetske gimnastike je na podrocnem tekmovanju osvojila 3. mesto, na državnem pa so se povzpele še stopnicko višje, na 2.mesto. Starejše deklice so na podrocnem prvenstvu v vaji z obrocem osvojile 10. mesto, v estetski gimnastiki pa so bile 4. S pridno vadbo so estetsko vajo še izboljšale in si z njo na državnem prvenstvu prislužile brona­sto medaljo. Clanice so na podrocnem tekmovanju osvojile 2. mesto z obrocem in 3. mesto v estetski gimnastiki, na državnem pa 3. mesto z obrocem in 4. mesto v estetski gimnastiki. V zahtevnejšem programu A1 so ravno tako dosegale odlicne rezultate, med njimi tudi 3. mesto. Športni klub Blešcica se je letos lotil posebnega projekta: udeležbe na 20. svetovnem prvenstvu v estetski gimnastiki, ki je potekal v španski Cartageni. V skupini sedmih deklet, ki je v Španiji zastopala slovenske barve, so bila kar tri dekleta iz naše obcine. Maša, Lara in Eva so s skupi-no osvojile 1. mesto na državnem prvenstvu v estetski gimnastiki, maja pa so se še odlicno odrezale na svetovnem prvenstvu, ki se ga je Slove­nija udeležila cetrtic. Vsem Blešcicam želimo lepe pocitnice, vsa dekleta, ki bi se želela pre­izkusiti v teh dveh cudovitih športih, pa vabimo, da se nam septembra pridružijo v telovadnici. Zdravo, srecno, uspešno! šk blešcicA 17. mednarodni nogometni turnir veteranov v Bužimu Poseben car nogometa je v tem, da poleg aktivne telesne dejavnosti lahko spoznaš številne prijatelje in kraje, kamor se napoti društvo na obicajno prijateljsko nogometno tekmo. Vsako leto veterani NK Crni graben v avgustu prevozijo tja in nazaj skoraj 500 kilometrov, da se udeležijo nogometnega turnirja veteranov v sklopu “Slobodarskih danima viteškog grada Bužima" . Med številne prireditve, ki se vršijo v spomin na smrt Izeta Nanica v Bužimu, spada tokrat že 17. mednarodni nogometni turnir veteranov. Poleg turnirja v nogometu v dneh od 4. do 15. avgusta potekajo še dru­ge številne športne, kulturne in zgodovinske prireditve, ki so, priznati moramo, dobro obiskane. Tokrat so na “Slobodarskih danima viteškog grada Bužima'' veterane NK Domžale zamenjali veterani NK Svoboda iz Ljubljane. Nogometaši NK Crni graben se že nekaj let udeležujejo tur­nirja. Kakor se spodobi, na obisk nikoli ne prideš praznih rok in tokrat so domacinom podarili kompresor za polnjenje žog. Zbrane je nagovoril tudi župan mesta Bužim Mersudin Nanic, ki jim je zaželel veliko špor­tne srece in prijetno bivanje v Bužimu. Vreme turnirju ni bilo ravno na­klonjeno, ceravno je bilo soncno, a izredno visoka vrocina in vlaga sta zahtevali svoje. Zahvaljujoc sodnikom so nogometaši prebrodili tudi to oviro, saj so jih med tekmo poslali na osvežitev. Zanimivi nogometni obracuni so se v finalu koncali med domacini in NK Svoboda, ki je imel pri izvajanju enajstmetrovk vec srece in je tako osvojil prvo mesto. Ve­terani NK Crni graben so tokrat pristali na tretjem mestu, cetrti so bili nogometaši NK Gomila iz Stijene. Na koncu turnirja, ko se je sonce pomaknilo za goro in je zapihal pri­jeten vetric, so domacini pripravili prijetno druženje s podelitvijo po­kalov moštvom in posameznikom ter povabilom na 18. mednarodni turnir veteranov v Bužimu v prihodnjem letu. besedilo in Foto: drAgo juteršek Jure Osolin z reprezentanco Slovenije evropski podprvak! Iz južnega dela Crne gore, tik ob meji z Albanijo, prihajajo odlicne novice. Slovenska muharska reprezentanca je na petindvajsetem evropskem prvenstvu v muharjenju osvojila odlicno drugo mesto in se tako prvic v zgodovini Slovenije iz tujine vrnila z osvojeno medaljo na velikem tekmovanju. Jure ter še štirje reprezentanti so se na prvenstvu vec kot odlicno odrezali in ceprav so že pred za-cetkom potihoma spadali v širši krog favoritov, je bilo medaljo vendarle skorajda nemogoce pricakovati. Pet fantov iz Slovenije se je že vec kot teden dni pred uradnim zacet­kom prvenstva odpravilo na trening in pripravo v Crno goro. Ceprav so se na poti do prvenstva v 20-urni vožnji peljali tudi mimo turistic­nega Dubrovnika in Budve, so vse podredili skupnemu cilju in name-sto postankov na morju raje opravili celotne priprave. Kljub temu da so jih pricakali visoki vodostaji, so pridobili ustrezne informacije za kasnejši cas prvenstva. Sedež evropskega prvenstva je bil v malem mestecu Plav, ki leži tik ob Plavskem jezeru, na katerem je tudi pote­kal en del tekmovanja. Drugi del je potekal na reki Ljuci, ki se izliva v Plavsko jezero; iz njega tece reka Lim, na njej pa so bili postavljeni še trije sektorji. Fantje, po starosti med najmlajšimi (ali pa celo naj­mlajši) na prvenstvu, so bili že od prvega dne v igri za visoka mesta, po drugem dnevu pa na cetrtem mestu že povsem v igri za medaljo. Odlicen zadnji dan prvenstva, z ekipnim sektorskim prvim in drugim mestom, pa jih je tudi utrdil na drugem mestu in ko so zvecer odlo­vili svoje, je bilo hitro jasno, da jim medalja tokrat ne bo ušla. Veliko veselje se je zacelo že pred objavo uradnih rezultatov in le riba ali dve sta sotekmovalcu Roku iz reprezentance zmanjkali, da se niso veselili tudi posamezne medalje, tako pa je ostal za malenkost prekratek na nehvaležnem, pa vendar odlicnem, cetrtem mestu. Jure je med 102 tekmovalcema iz 20 evropskih držav osvojil koncno 17. mesto, najbolje pa je odlovil prav zadnji dan, ko je najprej prepri-cljivo zmagal svoj sektor na Ljuci (vsak tekmovalec lovi v skupini s tekmovalci iz ostalih držav petkrat, vsakic na drugem sektorju – reki/ jezeru), za konec pa mu je ostala še triurna »sesija« na Plavskem jeze­ru, najtežjem delu samega prvenstva, kjer ponavadi že ena sama riba odloca o dobitnikih medalj. Ceprav so jo že fantje iz reprezentance odlicno odlovili, pa je piko na i vendarle pristavil Jure, saj je pet minut do konca tekmovanja ujel šcuko, dolgo tocno 100 cm. Da je bila riba nekaj posebnega, prica podatek, da je bila to do sedaj najvecja ulo­vljena riba na vseh evropskih oziroma tudi na svetovnih prvenstvih v zgodovini! Še enkrat cestitam vsem petim fantom, ki so Slovenijo vec kot uspe­šno postavili na svetovni zemljevid v ribolovu oziroma v muharjenju. Jure, Rok, Matjaž, Luka in Aljoša, kapo dol! dušAn osolin Reprezentanca v namiznem nogometu 3. na svetu! V Murciji v Španiji se je od 1. do 7. julija odvijalo svetovno prvenstvo v namiznem nogometu. Gre za najvecji dogodek, ki se odvija na dve leti. Nastopilo je tocno 756 tekmovalcev iz 37 držav. Slovenska odprava je štela 18 tekmovalcev. Najvidnejša uvrstitev pa je bilo 3. mesto moške reprezentance, ki je v drugi diviziji po zmagah nad Rusijo, Finsko, Španijo in Japonsko v polfinalu minimalno izgubila s kasnejšimi prvaki Bolgari, nato pa v boju za 3. mesto še enkrat premagala Rusijo. V reprezentanci so pomembne clene odigrali tudi clani obeh društev janah, ki se nahaja v prostorih gostilne Potrbin. Gre za edini tovrstni namiznega nogometa, ki prihajata iz naše obcine. Za društvo Foos kru trening center. Prav tako se vsak zadnji petek v mesecu igra državna so nastopili David Potrbin (kapetan), Tadej Breznik in Saša Vilic, za dru-liga, zato ob tej priložnosti vabimo vse, ki bi se želeli preizkusiti v tem štvo Blisk pa Matevž Jeras in Rok Šoštaric. športu, da nas poišcete na Facebooku, kjer vas obvešcamo o dogajanju, Ženska reprezentanca, ki pridno nabira izkušnje, je v absolutni ženski in pa na strani namizninogomet.si, kjer lahko preberete vec o nas. kategoriji osvojila 9. mesto. Viden je napredek naših igralcev, ki so v svetovnem merilu vse bolj konkurencni in že premagujejo svetovne ase. Reprezentanca in igralci iz celotne Slovenije se na vecja prvenstva besedilo: dAvid potrbin in turnirje pripravljamo v trening centru namiznega nogometa na Tro-Foto: ArHiv Znns Slovenski predstavniki na predstavitvi reprezentanc Moška reprezentanca z osvojenim pokalom za 3. mesto Tudi potujoca knjižnica septembra pricenja novo šolsko leto Šolarji bodo drugega septembra odprli nove šolske zvezke, potujoca knjižnica pa bo tre­tjega septembra odprla svoja vrata in znova povabila svoje zveste bralce v cudoviti svet knjižnih zgodb in dogodivšcin. Preteklo šolsko leto ste res pridno obiskovali bibiliobus in prebrali veliko knjig. Zelo se ve­selim vašega obiska in vesela sem, ker imam toliko mladih bralcev. Zato vabljeni na ponovno snidenje septem-bra. Tudi knjižnica v Šentvidu bo zopet poslovala po svojem obi­cajnem tedenskem razporedu. V nadaljevanju pa si oglejte še naš urnik prihodov in postankov potujoce knjižnice. Na veselo branje in lepo potovanje v svet zgodb, risank in pesmic. milenA brAdAc URNIK POTUJOCE KNJIŽNICE september – december 2019, januar-junij 2020 TOREK 2019: 3. in 17. 9. / 1., 15. in 29. 10. / 12. in 26. 11. / 10. in 24. 12./ 2020: 7. in 21. 1./ 4. in 18. 2./ 3. , 17. in 31.3./14. in 28. 4/12. in 26. 5./ 9. 6. KRAJNO BRDO – pod Novakovim kostanjem................... 15.10 – 15.35 / 25, 4 ure 20 min VOŠCE – na vaškem križišcu.......................................................... 15.45 – 16.20 / 35 MALI JELNIK – dvorišce Pogacarjevih..................................... 16.30 – 17.00 / 30 ZLATENEK 1 – dovoz k Hrovatovim.......................................... 17.10 – 17.40 / 30 ZLATENEK 2 – dvorišce Lipovškovih........................................ 17.40 – 18.00 / 20 SP. LOKE – pri avtobusnem postajališcu............................... 18.10 – 18.40 / 30 KRAŠNJA – pred trgovino ............................................................... 18.45 – 19.30 / 45 4 ure 20 min celota, aktivno 215 min kar je 3 ure 35 min SREDA 2019: 4. in 18. 9. / 2., 16. in 30. 10. /13. in 27. 11. / 11. 12./ 2020: 8. in 22. 1./5. in 19.2./ 4. in 18. 3./1.,15. in 29. 4./13. in 27. 5./10. 6. DOMŽALE – Dom upokojencev.................................................. 14.00 – 14.45 / 45 KRTINA – pred vrtcem Mavrica ................................................... 15.15. – 15.40 / 25 ŽICE – dovoz k Klopcicevim........................................................... 16.15 – 17.00 / 45 ROVA – pri gasilskem domu.......................................................... 17.15 – 18.00 / 45 DOLENJE – pod lipo ............................................................................ 18.15 – 18.30 / 15 DUPELJNE - dvorišce Pavlicevih ................................................. 18.50 – 19.25 / 35 VRHOVLJE – dovoz k Dolinškovim............................................ 19.40 – 20.05 / 25 6 ur 5 min celota, aktivno 3 ure 55 min - 235 min CETRTEK 2019: 5. in 19. 9. /3. in 17. 10. /14. in 28. 11. / 12. 12./ 2020: 9. in 23. 1./6. in 20. 2./5. in 19. 3./ 2.,16. in 30. 4./14. 5. in 28.5./11. 6. KORENO – pri Zalaznikovih............................................................ 15.10 – 15.40 / 30 CEŠNJICE – pri kapelici...................................................................... 15.50 – 16.15 / 25 ŠENTOŽBOLT – pri Kropivškovih ................................................ 16.30 – 17.00 / 30 TROJANE – pred trgovino ............................................................... 17.10 – 18.15 / 65 JAVORJE – križišce pri Pustotnikovih ...................................... 18.30 – 19.00 / 30 SP. PETELINJEK – dvorišce pri Mileni ....................................... 19.10 – 19.30 / 20 ZG. LOKE – dvorišce Pustotnikovih .......................................... 19.35 – 20.35 / 60 Društvo LIPA Domžale – Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale Smo kot velika družina, ob ustvarjanju se plemenitimo, se veliko nasmejimo in uživamo. Poglejmo, kaj vse je mogoce obiskovati na prijetnih urah društva Lipa, kjer ne manjka niti strokovnih ekskurzij in pogovornih vecerov. Najprej so tu štu­dijski krožki tujih jezikov: anglešcine, italijanšcine, nemšcine in španšcine, kjer lahko izberete med zacetnimi in nadaljevalnimi krožki. Priljubljena je etnologija, kjer je govora tako o naravni kot kulturni dedišcini, slušatelji pa svoja znanja dopolnjujejo, spoznavajo in bogatijo. Zgodovina in umetnostna zgodovina sta namenjeni vsem, ki jih zanimajo dogajanja v preteklosti. Pri geografiji posebno skrb namenjajo spoznava­nju kultur razlicnih držav. Študenti radi obiskujejo racunalništvo. Vse bolj priljubljeno je zelišcarstvo, kjer ne manjka prakticnih nabiranj in izmenjave izkušenj. Pri ustvarjalnih delavnicah, kot so klekljanje, likovna in keramicna delavnica, pa se ob nenehnem ustvarjanju cudovitih izdelkov lahko pohvalijo tudi z razstavami, kjer se pogosto srecamo tudi z eno najbolj humanitarnih aktiv­nosti Društva Lipa UNICEF – izdelava punck iz cunj, katerega izkljucni na-men je dobrodelnost, saj je izkupicek od prodaje oziroma posvojitve rocno izdelanih fantkov in punck namenjen nakupu cepiva za afriške otroke. Poskrbljeno je tudi za gibanje in šport, v okviru katerega potekajo progra-mi pohodništva, kolesarjenja, telovadbe in joge, nepogrešljivi vešcini za ohranjanje celostnega zdravja, vitalnosti, custvenega ravnovesja in umskih sposobnosti pa sta tudi zdravilni qigong in meditacija. Za telo slušatelji in slušateljice lahko poskrbijo tudi z orientalskim plesom. Društvo Lipa je v vec kot dveh desetletjih postalo pomemben kulturni de­javnik v obcinah Domžale, Kamnik, Moravce, Lukovica, Trzin, Mengeš, Vo-dice, Komenda in Dol pri Ljubljani, saj z dejavnostmi na podrocju glasbe (citrarke, kitaristke), ljudskih plesov in literarnega krožka prispeva k pestrejši kulturni ponudbi na našem in širšem obmocju. Z nekaterimi tradicionalni-mi prireditvami, literarnimi veceri, nastopi ob praznicnih dneh, izdajo po­sameznih literarnih del in zbornika so študentje in študentke teh krožkov postali prepoznavni ustvarjalci in skupine, ki so vedno dobrodošle. Še vec o naši Lipi najdete na lipa.domzale@r-2net ter na spletni strani www. drustvo-lipa.si. In ne pozabite, vpis v novo študijsko leto bo v septembru 2019, še prej pa vas vljudno vabijo na dan odprtih vrat, ki bo v sredo, 18. septembra 2019, od 9. do 12. ure, na naslovu društva Lipa. društvo lipA – u3žo domžAle 16. tradicionalni tek okoli Gradiškega jezera Turisticno društvo Gradišce pri Lukovici vabi na 16. tra­dicionalni tek okoli Gradiškega jezera, ki se bo odvijal v nedeljo 22. septembra 2019 s pricetkom ob 10 uri. Tekli bomo na: • 100 m (predšolski otroci) • 1200 m (šolski otroci) • 4200 m (1 krog / ženske in moški) • 12600 m (3 krogi / ženske in moški) Za dodatne informacije spremljajte našo Facebook stran ali nam pišite na: tdgradisce.2012@gmail.com Za okrepcilo in prijetno vzdušje bo poskrbljeno. Prisrcno vabljeni. Povabilo k sodelovanju na dogodku »DOBRODOŠLI V DOMŽALAH – OBCINA LUKOVICA SE PREDSTAVI« Obcina Lukovica se bo letos že tretje leto zapored v mesecu ok­tobru predstavila na dogodku »Dobrodošli v Domžalah – Obcina Lukovica se predstavi«. V lanskem letu je dogodek skupaj soustvarilo preko 120 nastopa­jocih iz osmih razlicnih lokalnih društev. Svoj doprinos k dogodku so prispevali tudi številni lokalni ponudniki na stojnicah. Letošnji dogodek, ki ga bomo pripravili skupaj z domžalsko obci-no, bo potekal v soboto, 12. 10. 2019, v dopoldanskem casu, na vecnamenski plošcadi domžalske tržnice. Vse zainteresirane vabimo, da se odzovete na naše povabilo k sodelovanju, za kar potrebujemo naslednje vhodne informacije: -kratek opis, predvideno število nastopajocih, program nastopa, željeno uro nastopa (med 9. in 13. uro) – velja v primeru, da boste sooblikovali program prireditve, -ponudniki na stojnicah (število stojnic je omejeno na 14) pa posredujte kratek opis ponudnika/ponudbe, navedite, ali za predstavitev potrebujete stojnico in predvideno število oseb, ki bodo na dogodku sodelovale. Podatke posredujete na elektronski naslov: katka.bohinc@lukovica.si do 10. 9. 2019. Obcina Lukovica bo v nadaljevanju pripravila skupni program in razpored nastopajocih, o katerem boste sodelujoci tudi obvešceni. Verjamemo, da se bomo skupaj uspešno predstavili in obiskoval­cem ponudili dobrote doline Crnega grabna. mAg. olgA vrAnkAr, župAnjA obcine lukovicA DOBRA VOLJA, DOBRA DRUŽBA, DOBER NAMEN. Start – pri Domu Vegrad na zacetku poti na Sv. Primož (uporabite lahko parkirišce pri Calcitu), kjer placate simbolicno prijavnino 5 evrov (otroci brezplacno), s katero bomo letos pomagali društvu ASPI, ki je društvo za pomoc odraslim osebam z motnjo avtisticnega spektra (Aspergerjev sindrom). Start bo od 8. ure dalje, pred uradnim delom vam bo na vrhu zapela Klapa Sidro, kasneje se boste zavrteli ob zvokih Ansambla Jureta Zajca. Ob 11.30 bo krajši uradni del, ki se bo zakljucil s torto velikanko. Prvih 500 pohodnikov bo prejelo darilo in bon za malico. Celoten izkupicek prijavnin gre v dobrodelne namene! ZRNO NA ZRNO, POGACA, KAMEN NA KAMEN, PALACA, PAPIR NA PAPIR, POLN ZABOJNIK ZA DOBER NAMEN! Pridružite se nam pri zbiranju starega papirja za dober namen Star papir za pomoc društvu ASPI iz Domžal Podjetje Kolicevo Karton bo za vsako zbrano tono starega papirja društvu ASPI namenilo 65 evrov. Kolicevo Karton podpira družbeno odgovorno ravnanje v svoji lo kalni skupnosti, zato se tudi letos udeležuje Dobrodelnega pohoda na Sv. Primož. Tako kot lansko leto s financnimi sredstvi podpirajo izvedbo pohoda, hkrati pa letos dodajajo še svoj pecat. V dogovoru z organizatorji ekipo revije Modre novice bodo letos pred Centrom za zašcito in reševanje v Domžalah (od 6. do 12. septembra) in pred OŠ Venclja Perka Domžale, Ljubljanska 58a v Domžalah (od 13. do 20. septembra) postavili zabojnik za zbiranje starega papirja. Vanj lahko vsak, ki želi narediti nekaj dobrega, v tem casu odloži star papir in s tem podpre društvo ASPI, kinudipomoc odrasliminmladostnikomz motnjoavtisticnega spektra – Aspergerjevim sindromom. Ce bo zabojnik veckrat poln, ga bodo pri podjetju Kolicevo Karton redno praznili, na koncu sešteli ves natehtani zbrani papir in kolici ne javili ekipi Modrih novic. Z vsako zbrano tono starega papirja bo podjetje Kolicevo Karton društvu ASPI namenilo 65 evrov. URADNE URE ODDELEK ZA KMETIJSKO ponedeljek: 8h–11h sreda: 8h–11h SVETOVANJE ostalo po dogovoru Izpostava Domžale Telefon: 01/724-48-55 Vir, Šaranoviceva cesta 21a E-naslov: pavla.pirnat@lj.kgzs.si 1230 Domžale irena.zlatnar@lj.kgzs.si www.lj.kgzs.si DELAVNICA PEKE Z DROŽMI Za clane kmetijskih gospodarstev iz obmocja obcine Lukovica bo v soboto, 28. septembra 2019, potekala celodnevna (9.30–17h) brez­placna prakticna delavnica peke z drožmi pod vodstvom ga. Anite Šu­mer, mednarodno priznane mojstrice z vec kot 6 let izkušenj in vec kot 40 delavnicami v 9 državah. Delavnica bo izvedena v Gostilni Krištof, Nežkina hiša v Predosljah pri Kranju. Za vse udeležence bo predvidoma organiziran skupen prevoz iz Lukovice. Na delavnici bomo skupaj pripravili: dve vrsti kruha (rženka, pšenicnik), drožpico iz krušne peci, pogaco, pirin kolac s sadjem. Poleg tega bomo izvedeli vse o drožeh, vrstah žit in mok, prednostih tovrstne peke za zdravje, o nacinih zamesitev, gnetenja in oblikovanja razlicnih vrst kru-ha, o okrasitvah s šablonami, shranjevanju, pripravi testa za pico, kako pripraviti droži tudi v druge namene … Prijava je obvezna. Zainteresirani se prijavite cim prej, saj je število mest omejeno! Delavnica bo sofinancirana iz proracuna Obcine Luko­vica preko Javnega razpisa »Zagotavljanje tehnicne pomoci v kmetij­stvu« za leto 2019. DELAVNICA PRESNE SLADICE Za clane kmetijskih gospodarstev iz obmocja obcine Lukovica bosta organizirana tudi dva brezplacna prakticna tecaja izdelave presnih sladic. Tecaja bosta potekala predvidoma med 15. 9. in 15. 10. v pro-storih in pod vodstvom strokovnjakov Biotehniško izobraževalnega centra v Ljubljani (BIC) v popoldanskem casu približno 5 ur. Prijava je obvezna in število mest omejeno. Samo prijavljeni boste naknadno dobili podrobnejša obvestila. Delavnica bo sofinancirana iz proracuna Obcine Lukovica preko Javne­ga razpisa »Zagotavljanje tehnicne pomoci v kmetijstvu« za leto 2019. MLADI PREVZEMNIKI V tem programskem obdobju se nacrtuje objava še dveh javnih razpi­sov za podukrep 6.1 – Pomoc za zagon dejavnosti za mlade kmete. Peti po vrsti naj bi bil odprt oktobra in novembra 2019, šesti kot zadnji v tem programskem obdobju pa naj bi bil odprt februarja in marca 2020. S temi javnimi razpisi se dodeljuje nepovratna sredstva v primeru pre­nosa kmetije (zemljišca, objekti, živali) iz starejše generacije na mlajšo. Osnovni pogoji ostajajo enaki. Vloge na razpis se oddajajo elektronsko. Prispele vloge se tockujejo, pri cemer je vstopni prag 30 % vseh možnih tock. Seveda pa je v vlogi po­trebno izbrati tudi mejnike ter cilje, ki jih je potrebno izvesti v treh letih po izdaji odlocbe. Vsi, ki razmišljate o lastniškem prenosu in kandidiranju na naslednji razpis, se za podrobnejše informacije in svetovanje pravocasno obrnite na nas. MAJHNE KMETIJE V decembru 2019 je predvidena objava še enega javnega razpisa za podukrep 6.3 –Pomoc za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majh­nih kmetij. Upravicenci naj bi bile kmetije, katerih površine pretežno ležijo na obmocjih z omejenimi dejavniki (OMD), imajo v upravljanju najmanj 1,5 ha in manj kot 6 ha primerljivih kmetijskih površin, od 1,5 od 15 glav velike živine ter zagotavljajo obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu vsaj 0,5 glav velike živine na ha. Zaprtje razpisa se predvideva v januarju 2020. Zainteresirani se nam že sedaj lahko javite in vas bomo obvestili, ko bo javni razpis odprt. AFRIŠKA PRAŠICJA KUGA (vir: KGZS) Zaradi pojava afriške prašicje kuge v sosednjih državah je le še vpra­šanje casa, kdaj se bo ta pojavila v Sloveniji. Preprecevanje širjenja te bolezni je bistvenega pomena, saj zdravljenja ni. Zato morajo rejci prašicev dosledno upoštevati in izvajati nasle­dnje ukrepe: • dosledna uporaba in menjava zašcitne obutve in obleke, razku­ževanje, • omejitev dostopa oseb na dvorišce oziroma v hleve s prašici, • nakup živali iz preverjenih rej oziroma izolacija novo nabavljenih živali, • razkuževalne dezbariere, • prepovedano krmljenje s pomijami, • preprecevanje stika med domacimi in divjimi prašici (predvsem pri živalih v izpustih, prosta reja, dvojne ograje, med katerima je razmik 1,5 metra in odporna na ritje in moc prašicev), • ne prinašajte mesa in mesnih izdelkov v prtljagi, ko se vracate s potovanj iz drugih držav. ŽIVINSKA GNOJILA Vse kmetije, ki živinska gnojila (gnoj, gnojnica, gnojevka) oddajate in ti-ste, ki ste od bioplinarne prejele digestat, morate z dopolnitvijo Zbirne vloge 2019 najkasneje do 15. 12. 2019 oddati tudi obrazec »Oddaja in prejem živinskih gnojil«. S potrebnimi dokazili o oddaji oziroma preje-mu se nam oglasite najkasneje v novembru. OBNOVITVENI TECAJI FFS Vsi izvajalci ukrepov za varstvo rastlin morate pred pretekom izka­znice opraviti obnovitveno usposabljanje. Pisna obvestila za jesenske termine so bila že razposlana. Ce ga kdo, ki mu letos potece veljavnost izkaznice, ni prejel, naj se prijavi na enega od tecajev, objavljenih na naši spletni strani. Obnovitveni tecaji na Viru pri Domžalah v predaval­nici Obmocno obrtne podjetniške zbornice bodo potekali v naslednjih terminih: • sreda, 18. 9. ob 9. uri, • cetrtek, 19. 9. ob 15. uri, • sreda, 16. 10. ob 9. uri, • cetrtek, 17. 10. ob 15. uri. Prijava je obvezna. Prijavite se nam ali sodelavki Špeli Drnovšek na e-naslov: spela.drnovsek@lj.kgzs.si Na posameznih tecajih je število mest omejeno, zato boste ob morebi­tni zasedenosti navedenih terminov morali iti na bolj oddaljene loka­cije. Pomembno je, da se prijavite na enega od tecajev, ce želite ohra­niti veljavnost izkaznice. V primeru da do datuma preteka izkaznice ne opravite obnovitvenega tecaja, boste morali za pridobitev izkaznice ponovno opraviti osnovni tridnevni tecaj. pAvlA pirnAt terenskA kmetijskA svetovAlkA Držimo besedo Naglo se bliža jesen in z njo pester po­liticni utrip. Volivci v javnomnenjskih anketah vladi namenjajo visoke ocene in zdi se, da Slovenija uspešno napreduje na vseh podrocjih. Ampak takšen je, žal, samo obcutek, medtem ko vsi ka­zalniki našo državo uvršcajo na spodnji konec evropskih lestvic. Posledice všecnega dela vlade bomo kmalu cutili vsi. V Novi Sloveniji se v teh dneh pripravljamo na vsebinsko prenovo temeljnega programa Blizu ljudem, ki je bil sprejet leta 2009 na 3. kongresu v Mariboru. Gre za naše temeljne vrednote, na kate­rih je nastala kršcanska demokracija in pomenijo moc tradicije in napredek ob spoštovanju vrednot. Zavedamo se, da življenje brez upoštevanja obcecloveških vrednot lahko privede le do propa­da naše družbe in civilizacije. Zato zaveza trdnim temeljem, kot so družina, narodna zavest, slovenski jezik in kulturna dedišcina, ki predstavljajo naše korenine, ostaja. Na teh vrednotah gradimo naš gospodarski program, brez katerega kot družba ne moremo napredovati v evropski družini. Ostajamo stranka, ki bo tudi v bodoce združevala tradicionalne vrednote z modernim nacinom življenja in delovanja. V casu volilne kampanje pred lanskimi lokalnimi volitvami smo se v OO NSi Lukovica zavezali, da bomo za vse obcane enkrat na mesec dosegljivi na naših uradnih urah. Držali smo besedo – obi-šcete nas lahko vsak drugi ponedeljek v mesecu, v društveni sobi na Obcini Lukovica (prostor nekdanje pošte), in sicer med 18. in 19. uro. Ce imate problem ali vprašanje, povezano z delom Poslanske skupine NSi v Državnem zboru ali pa z delom clanice obcinskega sveta Obcine Lukovica, vam mogoce lahko pomaga-mo. Dobrodošli torej že v ponedeljek, 9. septembra 2019. mojcA stoscHitZky, preds. oo nsi lukovicA Vse najboljše, obcina Lukovica! Ljudje smo si razlicni, imamo razlicne poglede, pa vendar obstajajo v življenju mnoge stvari, ki nas med seboj povezujejo in združujejo. To je naša skupna domovina Slovenija, to je naša obcina Lukovica. Drage obcanke in dragi obcani, ob prihajajocem obcinskem pra­zniku vam iskreno cestitamo z željo, da enotni ter s hvaležnostjo in ponosom praznujemo praznik naše prelepe obcine Lukovica. oo sds lukovicA Dacia Duster Dacia. Zanesljiv partner GRZS. www.dacia.si Poraba pri mešanem ciklu: 5,221 8,507 l/100 km. Emisija CO2: 137 192 g/km. Emisijska stopnja: EURO6C in EURO6Dtemp. Emisija NOx: 0,0161 0,0402 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00018 0,00222 g/km. Število delcev (x1011): 0,01 0,27. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2 5 ter dušikovih oksidov. Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na dacia.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Prazen dom je in dvorišce, naše oko zaman te išce, ni vec tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila naša draga žena, mami, babica, sestra in teta ROZI JERETINA rojena Kovac iz Straže Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izre-cena sožalja, podarjene svece ter svete maše. Hvala župniku Pavlu Okolišu za lepo opravljen pogrebni obred, necakom Mirotu, Ma-tevžu, Milanu in Branetu za nošenje krste, pevcem in trobentacu za zaigrano Tišino ter Pogrebni službi Vrbancic. Posebna zahvala necakinji Ani za lep poslovilni govor, dr. Mušicu ter patronažni sestri Irmi Markovšek. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi domaci Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskoncno dragoceno, je vecno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovic) ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 73. letu starosti sklenil najin dragi oce VINKO JERAS iz Obrš pri Zlatem Polju. V tem težkem obdobju sva bili deležni neverjetne pomoci, socutja in pozornosti ljudi, ki ste z ocetom sodelovali in ga spoštovali ter imeli radi. Iskrena hvala osebju Centra za intenzivno terapijo za strokovno in izredno cutno skrb ob njegovi zadnji uri. Hvala vam, dragi sosedje iz Obrš, za vašo nesebicno pomoc. Hvala predsedniku zveze borcev Marjanu Križmanu za lep govor, venec in borcevsko slovo, Tonetu Habjanicu za prekrasen zven harmonike. Hvala gospodu župniku Pa-vlu za izjemno lepo izvedeno pogrebno slovesnost in sveto mašo ter Štefki Cevec za zvonjenje. Najlepša hvala Nuši z Vira za cudovito cve­tje, pogrebni službi Vrbancic za profesionalnost in socutje, Papirnici Kolicevo karton za venec in pevcem Grajski cvet za prekrasno petje. Hvala tudi Gostilni pri Gašperju za z obcutkom izvedeno sedmino. Vsi sorodniki, sosedje, prijatelji, sodelavci … HVALA. Hvala vsem, ki ste imeli najinega oceta radi in ste kakorkoli prispevali k njegovemu življenju in lepemu slovesu. Naj vam ostane v lepem spominu. Hceri Marija in Nataša Prazen dom je in dvorišce, naše oko zaman te išce, ni vec tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. Dajal si! Življenje toliko velja, kot clovek sebe za druge da! In dal si vse – odšel pa sam v svet neznan, odšel z neizmerno ljubeznijo obdan! ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil naš dragi mož, oce, dedek, brat in stric ANTON CERAR po domace Vazarjev Tone iz Preserij pri Lukovici Ob boleci izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem za izreceno sožalje, podarjene svece, cvetje in darovane maše. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju urgentnega oddelka Domžale, še poseb-no dr. Banku in sestri Bernardi za vso pomoc in podporo. Zahvala tudi g. župniku Pavlu Okolišu za lepo opravljen pogrebni obred, Mateju Kotniku in Kseniji Volf za poslovilni govor. Iskrena hvala tudi domacim pevcem, pogrebni službi Verbancic ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Svojo življenjsko pot je dne 11. 2. 2019 v 66. letu starosti nenado-ma sklenila sestra, teta in sestricna ANTONIJA BIZILJ iz Blagovice Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in drugim za pomoc in podporo, izrecena iskrena sožalja, darovano cvetje in svece. Še posebej hvala gospodu Marjanu Cerarju za cišcenje ter predse­dniku KS Krašnja za odprtje mrliške vežice. Iskrena zahvala tudi gospodu župniku Dragu Markušu za lepo opravljen obred, gospodu Marku Trdinu za izrecene poslovilne besede, Pogrebnim storitvam Vrbancic, cvetlicarni Anica Stupica in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Mirno in spokojno si zaspal, v vecni sen od nas odpotoval. Naj bo srecno tvoje potovanje in pogosto vracaj se nam v sanje. Kjerkoli si, naj te Božji mir poišce, v svetlobi bo zdaj tvoje bivališce. Vso ljubezen si nam dala, za vedno v naših srcih boš ostala. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 73. letu starosti sklenil naš dragi mož, oce, dedek, brat, stric in svak FRANCI ŠINKOVEC iz Krašnje Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za iz­recena sožalja, darovano cvetje in svece. Hvala župniku gospodu Antonu Potokarju za opravljen obred, gospe Boži Požar in Francu Novaku za lepe poslovilne besede. Hvala dr. Marjanu Lobodi za obiske na domu, Brigiti Rožic, Sabini Posar Budimlic in Robiju Prvinšku za pomoc. Posebna zahvala ljudskim pevcem in pevkam iz Krašnje, pogrebni službi Vrbancic za opravljeno delo in vsem, ki ZAHVALA V 99. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenila naša draga teta in botra FRANCIŠKA POTOCNIK po domace Tamajškovceva Francka iz Hribov pri Trojanah Ob boleci izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrecena sožalja, darovano cvetje, svece in svete maše. Posebna zahvala je namenjena Domu upokojencev Polzela. Iskrena hvala ge. Ireni Marko za poslovilne besede ter g. župniku Dragu Markušu za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala tudi pogrebni službi Ropotar in pevcem Ferme ter ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Karla, Alenka in Martin vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni V cvetlicarni Cvetje N&M se stranki posvetimo celostno in radi ugo­ dimo še tako zahtevnim željam. S 25-letnimi izkušnjami na podrocju cvetlicarstva in vrtnarstva delim sedaj z ta izkušnje. V cvetlicarni lahko dobite velik izbor sobnih rastlin, darilni program, zunanje okrasno rastlinje, zelenjavne sadike, nudimo pa tudi žalne vence, vso porocno dekoracijo, aranžiranje daril. Uredništvo Rokovnjac ROKOVNJACEVA NAGRADNA KRIŽANKA Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica Nagrajuje cvetlicarna Cvetje N&M Nagrada za pravilno izpolnjeno križanko je darilni bon cvetlicarne Cvetje N&M v višini 20 evrov. Bon bo prejel le en prejemnik, ki ga bomo izžrebali med vsemi prispelimi pravilno izpolnjenimi križankami. Izpolnjene križanke nam lahko pošljete do ponedeljka, 16. septembra 2019, na naslov uredništva Rokovnjac, Stari trg 1, 1225 Lukovica.