zapisnik tretje seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 11. januarija 1895. MUHhWl KerW der dritten Sitzung des kr in ins di eil Landtages in Laibach am 11. Jänrrev 1895. Nazoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton Detela. — Zastopnik c. kr. vlade: Deželni predsednik baron Viktor Hein in c. kr. vladni tajnik vitez Viljem Laschan. — Vsi članovi razun: njega ekscelenca knezoškof dr. Jakob M i s s i a , grof Ervin Auersperg, Janez Mesar, Franc Šuklje in ekscelenca baron J o s i p Schwege 1. — Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef Pfeife r. Dnevni red: 1. Branje zapisnika II. deželno-zborske seje dne 8. januarija 1895. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Priloga 16. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun porodniškega zaklada. 4. Priloga 17. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun najdenškega zaklada za leto 1895. 5. Priloga 27. Poročilo deželnega odbora o podporah za šolske zgradbe. 6. Priloga 25. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Povšeta in tovarišev gledč revizije zem-Ijiško-davčnega katastra. 7. Priloga 26. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca dr. Tavčarja in tovarišev gledä splošne direktne volilne pravice. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada deželne prisilne delalnice za 1. 1895. (k prilogi 10.). 9. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1893. in o proračunu za 1. 1895. (k prilogi 23.). 10. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu gledališkega zaklada za 1. 1893. (k prilogi 18.). 11. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželne vinarske, sadjarske in poljedeljske šole na Grmu za leto 1895. (k prilogi 21.) in o prošnjah pristava Viljema Rohrmana in učitelja Antona Lapajneta za dovolitev dveh petletnic oziroma za funkcijsko doklado. Anwesende: Vositzender: Landeshauptmann Otto Detela. — Vertreter der k. k. Regierung: Landes-prasident Victor Freiherr v. H e i n und k. k. Regie-rungssecretär Wilhelm Ritter v. Laschan. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Se. Excellenz Fürstbischof Dr. Jakob Missia, Graf Erwin Auersperg, Johann Mesar, Franz Zuklje und Se. Excellenz Freiherr Josef Schweges. — Schriftführer: Landessecretär Josef Pfeifer. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der II. Landtagssitzung vom 8. Jänner 1895. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. Beilage 16. Bericht des Landesausschusses, womit der Voranschlag des Gebärhausfondes für das Jahr 1895 vorgelegt wird. 4. Beilage 17. Bericht des Landesausschusses, womit der Voranschlag des Findelfondes für das Jahr 1895 vorgelegt wird. 5. Beilage 27. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Unterstützungen für Schulbauten. 6. Beilage 25. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Povše und Genossen, betreffend die Revision des Grundsteuerkatasters. 7. Beilage 26. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Dr. Tavčar und Genossen, betreffend das allgemeine direete Wahlrecht. 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Zwangsarbeitshausfondes pro 1895 (zur Beilage 10). 9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Landesanlehensfondes pro 1893 und den Voranschlag pro 1895 (zur Beilage 23). 10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Theaterfondes pro 1893 (zur Beilage 18). 11. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag der Landes-Wein-, Obst- und Ackerbauschule in Stauden pro 1895 (zur Beilage 21), und über die Petitionen des Adjuneten Wilhelm Rohrman und des Lehrers Anton Lapajne um Bewilligung von noch zwei Quinquenalzulagen, beziehungsweise um Bewilligung der Functionszulage. 6 36 lil. seja dne 11. januarija 1895. — Ul. SitzlMg mit 11. Immer 1895. 12. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji kmetijske podružnice v Krškem za podporo za nakup vinograda. 13. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji strokovne šole za lesno obrt v Kočevji za podporo. 14. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji vodstva šole za deška ročna dela na Dunaji za podporo. 15. Ustno poročilo upravnega odseka o dopisu c. kr. deželnega predsedstva glede ustanovitve deželne komisije v namen revizije zemljiško-davčnega katastra. 16. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnjah: a) Jos. Grčarja v Mokronogu za podporo za trtnico; b) Ter. Vrančič, učiteljske udove. za pokojnino. Seja se začne ob 10. uri 30 minut dopoludne. 12. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Landwirtschafts-Filiale in Gurkfeld um Subvention zum Ankäufe eines Weingartens. 13. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses Über die Petition der Fachschulleitung in Gottschee um Subvention. 14. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses Über die Petition der Schulleitung für Knabenhandarbeiten in Wien um Subvention. 15. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Zuschrift des k. k. Landespräsidiums in Betreff Bestellung einer Landescommissiion zum Zwecke der Revision des Grundsteuerkatasters. 16. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses Über die Petitionen: a) des Josef Gerčar in Nassenfuß um Subvention behufs Anlage einer Rebschule; b) der Lehrerswitwe Theresia Vrančič um Pensionsbewilligung. Mglmi der Sitzung mit Iß Uhr 30 Minuten Vormittag. 37 1895. — III. Kitzimg am 11. Jänner 1895. III. seja dne 11. januarija Deželni glavar: Potrjujem sklepčnost visoke zbornice ter otvar-jam sejo. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika II. deželno-zbor-ske seje dne S. januarija 1895. L Lesung des Protokolles der II. Landtagssitzung vom 8. Jänner 1895. Tajnik Pfeifer: (Bere zapisnik II. seje v nemškem jeziku. — Liest das Protokoll der II. Sitzung in deutscher Sprache.) Deželni glavar : Želi kdo gospodov poslancev kak popravek v ravnokar prečitanem zapisniku? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet fid).) Če ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. L. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. Deželni glavar: Naznaniti imam, da je gospod poslanec Šuklje opravičil svojo odsotnost od današnje seje, ker vsled snežnih zametov ne more potovati. Izročam sledeče potom deželnega odbora došle peticije: Ahčin Marjeta, udova diurnista v Radoljici, prosi podaljšanja letne miloščine. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Vasi Laze in Ivanje Selo prosite, da se občinska cesta od Dol. Logatca čez Laze, Ivanje Selo do deželne ceste na Rakeku uvrsti med okrajne ceste. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwalfungsausschnsse zugewiesen.) Die Leitung des Vereines zur Unterstützung durstiger Sd)üler an der k. k. Staats-Oberrealsd)ule in Laibad) bittet um Subvention. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Kmetijska podružnica v Ilirski Bistrici prosi nekaterih sprememb lovskega zakona. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.) Železnikar Ana, udova urednika Slov. Naroda v Ljubljani, prosi za podporo. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec dr. Papež izroča prošnjo dramatičnega društva v Ljubljani za subvencijo oziroma zvišanje subvencije za slovensko gledišče. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec grof' Liechtenberg izroči sledečo prošnjo: Der Theaterverein in Laibach bittet um eine Nachtrags-Subvention für den deutschen Theaterdirector pro 1894/95 und Erhöhung der Subvention pro 1895/96. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec Klun izroča sledečo prošnjo: Kanonik Jeran Luka prosi podpore za dijaško mizo. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec Žitnik izroča sledeči prošnji: Občina Moravče, Litijskega okraja, prosi za zvišanje podpore za napravo vodovoda. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird betn Finanzausschüsse zugewiesen.) Občinsko in župnijsko predstojništvo v Št. Juriji pri Šmariji prosi za podporo za popravo starinskega Tabora. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzaussä)iisse zugewiesen.) Poslanec dr. Papež izroča prošnjo dr. Josipa Marinko, vodja dijaške kuhinje v Novemmestu, za podelitev podpore za dijaško kuhinjo. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Poslanec gospod Murnik izroča sledeči prošnji: Der patriotische Frauenhilfsverein vom Rothen Kreuze bittet um Subvention. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Deželno pomočno društvo rudečega križa za Kranjsko prosi podpore. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Poslanec gospod Lavrenčič izroči prošnjo regi-strovane Vipavske vinarske zadruge v Vipavi za denarno podporo. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec Arko izroča prošnjo kmetijske podružnice v Košani za podporo za napravo drevesnice in trtnice. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Kmetijske podružnice v Črnem vrhu, v Lescah, na Breznici, na Čatežu, v Radečah, v Zaplani, v Vremah — Mošnjah, v Boštanji, v Planini, sv. Petru, sv. Križi, v Št. Vidu, v Rovtah, na Dovjem, Kovorji, Novivasi, Črnemvrhu, Loškem potoku, na Colu, prosijo spremembe lovskega zakona. (Izroče se upravnemu odseku. — Werden dem Verwaltuugsausschusse zugewiesen.) 38 III. seja dne 11. jaimarija 1895. - Gospod Ivan Hribar in tovariši stavijo sledeči samostalni predlog. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita. Tajnik Pfeifer: (bere: — liest:) Poslanca Ivana Hribarja in tovarišev samostalni predlog glede premestitve vojaške bolnice in vojaškega oskrblje-vališča Ljubljanskega. Visoki deželni zbor skleni: Premestitev ob Dunajskej in Fran Josip o vej cesti v Ljubljani ležeče vojaške bolnice in vojaškega oskrbljevališča je iz asaničnih ozirov potrebna in nujna. Visoka c. kr. deželna vlada se tedaj nujno naprosi, naj glede te premestitve stopi z občinskim svetom Ljubljanskim v dogovore z ono dobrohotnostjo, katera dolikuje tako važnemu vprašanju, in naj zlasti pri c. kr. vojnem erarju posreduje, da za obstoječa, zahtevam sedanjega časa nič več ne odgovarjajoča poslopja, kakor tudi za nezazidani prostor ne zahteva cen, ki niso v nikakej razmeri s faktičnimi okoliščinami. V Ljubljani, dne 11. januarija 1895. Ivan Hribar, Jos. Lenarčič, Grasselli, L. Svetec, F. Arko, Višnikar, Klun, dr. Žitnik, Povše, V. Ogorelc, Dragoš, Klein, F. Stegnar, dr. Vošnjak, dr. Papež, Apfaltrern, dr. Schaffer, Leop. Fhr. v. Liechtenberg, Rechbach, Langer, Pfeifer, Lavrenčič, Pakiž, Murnik, dr. Ivan Tavčar, C. Luckmann, Rob. Braune. Deželni glavar: Utemeljevanje tega samostalnega predloga bom postavil na dnevni red prihodnje seje. Preidemo k daljnim točkam dnevnega reda, to je: 3. Priloga 16. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun porodniškega zaklada za 1. 1895. 3. Beilage 16. Bericht des Landesausschusses, womit der Voranschlag des Gebärhaus-fondes für das Jahr 1895 vorgelegt wird. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) 4. Priloga 17. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun najdenškega zaklada za leto 1895. 4. Beilage 17. Bericht des Landesausschufses, womit der Voranschlag des Findelfondes für das Jahr 1895 vorgelegt wird. III. Sitzung mit 11. Jänner 1895. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) 5. Priloga 27. Poročilo deželnega odbora o podporah za šolske zgradbe. 5. Beilage 27. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Unterstützungen für Schnl-banten. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen. > Daljna točka dnevnega reda je: 6. Priloga 25. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Povšeta in tovarišev glede revizije zemljiško-davčnega katastra. 6. Beilage 25. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Povse und Genoffen, betreffend die Revision des Grundsteuerkatasters. Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše: Visoka zbornica! Že beseda, katero nosi novi zakon, katerega je finančni minister izročil deželnemu zboru v posvetovanje: „revizija zemljiško-davčnega katastra“, mora vsakega zastopnika kmetskih interesov in kmetskih volilnih okrajev v tej zbornici opozoriti in storiti skrbnega, da se ta zakon in davčna revizija z vrši tako, kakor je dejanskim razmeram kmetskega stanu primerno in potrebno. Ko je lani zboroval avstrijski agrarni shod na Dunaj!, priznali so ekonomi, da je avstrijsko kmetijstvo pasivno, to je, da glede bremen, glede davkov raznih vrst in glede obremenjenja po dolgovih ne zadostuje čisti katastralni prinos, da bi mogel avstrijski kmet vsega poplačati, kar ima dati iz svojih čistih prihodkov. Ge pogledamo od vlade državnemu zboru izročene statistične podatke in izkaz deželnega odbora našega o hipotekarnem zadolženji, vidimo, da od leta do leta naraščajo, odkar se je zemljiški davek uredil, za veliko milijonov dolgovi avstrijskega kmetskega posestva. > Ko so se leta 1870—1880 ocenjevala zemljišča in se je napravil novi kataster, ocenjeval se je čisti dohodek na drugi podlagi, nego jo imamo dandanes. Takrat se je prodajala pšenica za dobrih 50°/o dražje, kakor dandanes, in navzlic temu, da je padla cena žita, morali so kmetje celih 15 let nositi breme in plačevati davek naložen jim na podlagi čistega pri-nosa zemljišč v boljših časih. Ni čuda, da v mnogih deželnih zborih in v vseh kmetskih zborih poudarjajo nado, da bode z letom 1896. ko se ima z vrš iti revizija katastra, prišla odpomoč težko obremenjenemu avstrijskemu kmetovalcu. 111. seja due 11. jamiarija 1895. — HL Sitzung mit 11. JÜNNer 1895. 39 Dovolite, da nekoliko pojasnujem, v koliko je opravičena ta nada, katero so gojili avstrijski kmetovalci. Ako pogledamo zakonski načrt, katerega je finančna uprava predložila državni zbornici, beremo v članu 13., da ima zemljiščna davčna svota, ki znaša okolu 371/2 milijonov goldinarjev, še dalje ostati tako visoka kakor dosedaj, in s tem bi bila odvzeta vsaka nada, da se bo potom finančne uprave znižal zemljiški davek. Ko se je v državnem zboru govorilo proti temu načelu, potolažil je finančni minister zastopnike kmetskih volilnih okrajev s tem, da imajo kmetski posestniki po davčni reviziji zagotovilo, da se bo znižal zemljiški davek za 10 °/o, in ako bode efekt novega osobnega davka ugoden, celo za 15°/o. Za nas zastopnike kmetskega prebivalstva mora veljati eno načelo. Vprašati se moramo, ali ima kmetovalec avstrijski v resnici toliko dohodkov, kakor je izračuneno? Glavna podlaga pri odmerjanji davka je bila žitna cena, žitne cene pa so padle za 50°/o, in zatorej je podlaga, na kateri se je odmeril davek, izpodmaknjena. Poleg tega pa, da ima zakon, katerega je finančna uprava predložila državnemu zboru, slabo tolažilo, da ima, če tudi začasno, še vedno veljati ista svota za podlago, pride k temu še nekaj druzega, kar prijateljem kmetskih interesov ne more biti všeč in to je določilo, da se ima revizija zemljiško-davčnega katastra vršiti le potom deželnih komisij in skupne, centralne komisije. Visoka zbornica se spominja, da so se pred 15 leti za pretekle vcenitvene dobe napravile okrajne komisije. Po zakonskem načrtu, katerega je finančna uprava predložila državnemu zboru, imajo te okrajne komisije sedaj izostati, in funkcijonirati imajo le deželne komisije, ves substrat, vse podatke o previsokih vcenitvah pa naj deželnim komisijam preskrbijo takozvani okrajni evidenčni geometri. Kdor živi kot posestnik na deželi, mi bode pritrdil, da to načelo ni koristno, in kako hočete, da bi evidenčni geometer, ako bi bil tudi vešč v kmetijskih zadevah — taki so pa bele vrane — glede na ogromno delo, glede na stotisoče parcel, katere ima pregledati, mogel zadostiti svojej nalogi tekom letošnjega leta, ako bi vse leto delal po 24 ur na dan, pokazati v svojih poročilih in poročati, ta in ta zemljišča so previsoko vcenjena, temu in temu posestniku se je zgodila krivica, zato moraš deželna komisija stvar popraviti. Drug nedostatek je, da je v zakonu določeno, da imajo deželne komisije v 6 mesecih dognati svoje delo. Gospoda moja, odkod! pa naj deželne komisije doženejo svoje delo, ako ne bodo imele potrebnih podatkov, in ako ne bode okrajnih komisij, ki bi zbirale materijah Bati se je torej, da deželne komisije ne bodo dovelj obveščene o krivičnih vcenitvah. Imele bodo jako težek položaj, in jaz mislim, da bo vsakdo, ki bo izvoljen v deželno komisijo od vlade in od našega deželnega zbora, moral zahtevati, da se na lici mesta poizveduje, ker se bode šele tako moglo soditi, kje je kaj krivičnega in kaj je treba odpraviti, ker zemljišču! posestniki, ki so krivično vcenjeni, ne bodo mogli primerno pojasniti krivice, ki se jim godi. Iz tega vidite, da ni samo umestno, ampak tudi neobhodno potrebno — kajti okrajnih komisij ne bode in kolikor poznam mnenje finančnega ministra, bi bilo vse zastonj, ako bi se njih ustanovitev zahtevala — da vrhovna deželna avtonomna oblast, ki ima dolžnost, ozirati se na težnje kmetskega prebivalstva, ki reprezentira ogromno večino v naši kronovini, tu čuje in deluje v prid kmetovalcev in naroči deželnemu odboru, da zbira materija!, ki bode potem imel služiti deželni komisiji. To je tudi dopustljivo, in finančni minister sam je priznal, da so nekateri deželni odbori prav dobro postopali, da so zbirali dotični materijal in da naj bi tudi drugi deželni odbori to storili. Ali je naravnost govoril, ne vem, ali priznal je to in ker naš deželni odbor tega dosedaj ni storil, nadejajo se, da se bodo vpeljale okrajne komisije, katerih pa ne bode, zdi se mi umestno in potrebno, da se deželnemu odboru naloži, da spiše poljudno, našemu kmetskemu prebivalstvu razumljivo knjižico, v ka-terej naj se naši kmetski župani in po njih zemljiški posestniki ponče, zakaj se ravna, kako se ima vršiti revizija zemljiščnega davčnega katastra in v koliko imajo pravico pritoževati se. Ob enem naj pozi vije župane, da poizvedujejo po svojih občinah, zbirajo natančne podatke in pritožbe zemljiških davkoplačevalcev ter potem dopošljejo natančna poročila deželnemu odboru, ki jih bode dal deželni komisiji, katera bode potem šele zmožna stvar presojevati in kaj doseči v korist prehudo prizadetih in krivično previsoko obdačenih zemljiških posestnikov. Še za nekaj drugega se ravna in prosil bi, da bi visoka zbornica pri izvolitvi članov v deželno komisijo za revizijo zemljiško-davčnega katastra, jako vestno in skrbno postopala. Gospodje poslanci! Vi se spominjate, kako trpko je bila dežela naša zadeta in kako grozno je bilo zemljiško davčno breme v naši domovini pred 1. 1880., tako da je visoka c. kr. vlada in presvitli cesar sam priznal, da je kranjska dežela prehudo zadeta po bremenu zemljiškega davka in da se mora tako kričeča krivica odpraviti. Ko se je zemljiško-davčni kataster predelal, se je to tudi posrečilo in priznavati moram, da gre za to možem v deželni komisiji in v centralni komisiji, ki so imeli razum in srce za kmetsko prebivalstvo in so vestno zastopali interes kmetskih davkoplačevalcev, vsa zahvala, kajti posrečilo se je, da se je pri uravnavi katastra zemljiški davek res tako uredil, kakor je bilo primerno dejanskim našim razmeram. Toda v davčnem odseku državnega zbora slišati je bila marsikatera beseda, da je kranjska dežela v primeri z drugimi veliko na boljem, da je zemljiški davek nižje odmerjen in zato je treba, da zastavimo vse sile in dokažemo centralni in deželni komisiji, da je Kranjska še vedno previsoko obda-čena na podlagi dejanskih razmer. Omenil sem že poprej, da je davek odmerjen bil na podlagi dokaj višjih žitnih cen in da so žitne cene, odkar velja novi davek, grozno padle. Gospodom je znano, da je takrat stal 1 q pšenice II*/- gld., pozneje pa je padla cena na 10 gld., 9 gld., 8 gld. in sedaj celo pod 7 gld. Zato moramo kazati na to, da je tukaj podlaga, na kateri se je odmeril zemljiški davek, izpodmaknjena, da ne velja več. Nasprotno mi bodo gospodje, ki so zemljiški posestniki, priznali, da so 40 III. seja due 11. januarija 1895. — III. Kitzmig Mil 11. Immer 1895. plače za posle in delavce grozno narasle. To kar je nekdaj dičilo kranjsko življenje, tisto patrijarhalično razmerje, da je bil hlapec tak or ek o č član rodbine in služil leta in leta isti rodbini, čedalje bolj izgi-njeva, da tako daleč je prišlo, da je gospodar hlapec od hlapca, kajti če mu očita, da je pijančeval, ali da to ali ono ni prav storil, pravi hlapec: „Če Vam ni prav, pa grem v rudokop, k železnici, ali drugam po svetu“. Ako hoče torej komisija, deželna in centralna, pravično delovati in davek primerno dejanskim razmeram vcenjevati, mora vpoštevati razun nižjih žitnih cen, tudi še drug faktor, draginjo delavcev, ki provzročuje, da troski obdelovanja zemljišč vedno bolj naraščajo. Kdor nima pravega zmisla in srca za težnje kmetskega prebivalstva, utegne mi reči, kakor se je to poudarjalo v državnem zboru in v davčnem odseku od strani zastopnikov Dunajskega mesta: „Odškodovani ste s tem, da je živina v ceni grozno poskočila“. Počasi gospoda, oglejmo si ta ugovor! To je vprašanje, ki bode res delalo največ težkote. Obnašanje zastopnikov Dunajskega mesta v državnem zboru je bilo tako, da je moralo nas zastopnike kmetskih okrajev raznih kronovin pozorne storiti, da o pravem času stopimo v akcijo. Znano in res je, da je cena mesa na Dunaji silne poskočila. Toda ravno c. kr. osrednja vlada, zastopstvo ministerstva, je samo priznalo, da je pri tem nekaj umetnega, kar dela to draginjo in ne živinorejci. Kako pa je s to ceno P Ne oporekam, da cene niso visoke, pa hvala Bogu, da so take, kajti sicer bi bilo posestvo marsikaterega kmeta na Kranjskem že prišlo na boben, kajti žito ne vrže čistega dohodka. Gospoda moja, kako pa je s ceno goveje živine? Ali je res konštatirano, da je bila zmiraj tako visoka, kakor dandanes? Ali ni bila še pred 5—6 leti cena goveje živine tako nizka, da so kmetje obupavali? Šele pred 3 leti se je cena povzdignila in sicer zato, ker je Avstrija sklenila trgovinsko pogodbo z Nemčijo, Italijo in Švico. Zato se je napravil veterinami zakon, vsled katerega je Nemčija vezana, dovoliti avstrijski živini vhod v Nemčijo. Ta izvoz znaša veliko milijonov. Lani se je do avgusta izvozilo v Nemčijo za 55 milijonov gld. avstrijske živine in do konca decembra gotovo za 90—100 milijonov. To so lepe številke, drugo vprašanje pa je, ali bodo cene tudi ostale tako visoke. Davčni zakon iz 1. 1869., gospoda moja, govori, da je pregledati zemljiško-davčni kataster vsakih 15 let in govori, da se pri urejanji katastra ne smejo upoštevati in v račun jemati najboljše letine in gospoda moja, lani smo imeli najboljše leto, kar se tiče cene goveje živine. Spominjajte se, da so imele severne dežele naše države osobito pa Nemčija grozno sušo in vsled tega silno slabo krmsko letino, sena ni bilo, detele še manj; na Češkem in Poljskem so bili skoraj uničeni vsi travniki. Vsled tega, gospoda moja, morali so seveda ljudje živinčeta po slepi ceni prodajati, sicer bi jim bila počepala na pašnikih in ravnotako je bilo v Italiji in v Švici. Posledica te kalamitete je bilo, da se je moralo pobiti veliko živine in da noben kme- tovalec v omenjenih deželah ni spodrejal. Zato je bilo lani stanje živine tako nizko. Lani je bilo že zopet več krme in zatorej so prišli kupci v sosedno Avstrijo in pokupili živine, kolikor je bilo mogoče. Iz tega uzroka je cena goveje živine tako visoka postala, toda gospoda moja, kakor hitro bode kmetsko posestvo v Nemčiji in v Švici napolnilo svoje hleve na poprejšnji stan, bodo cene naše goveje živine zopet padle. Imamo pa tudi druge prikazni, ki niso garancija za to, da bodo živinske cene tudi v bodočnosti ostale tako visoke, kakor so sedaj. Že sedaj prihaja v Evropo, v naši državi osobito na Dunaj, vsak teden izdatna množica živine in mesa iz dalnje Avstralije. Že beseda: eksport iz Avstralije mora pozornega storiti vsakega avstrijskega živinorejca. Ali ni Avstralija ona dežela sveta, ki je avstrijsko ovčjerejo ugonobila? Med tem, ko so imeli po avstrijskih posestvih pred leti po 50.000—80.000 ovac, svilnatih ali merinoških, se je dandanes ovčjereja čisto opustila, ker se skoraj več ne izplača. Avstralska volna je namreč primerno veliko lepša in cenejša nego avstrijska. Zato so kmetski zastopniki v državnem zboru pozorni na import avstraljskega mesa. Avstraljsko meso je tolsto, za naš želodec i skoraj neprebavno, ker so voli tako opitani. Ta tolšča pa primore, da morejo v posebnih vagonih storiti tako pot. Sedaj se snuje velikanska družba na delnice z mnogimi milijoni, ki bode napravila posebno hitre parobrode, deloma s hlevi za živo živino, deloma z ledenicami za meso — z eno besedo, nevarnost za našo živinorejo je precej velika. Gospoda moja, še nek drug faktor imamo upoštevati in ta je, da se v Avstriji hitro spreminja politični položaj. Zastopniki velikih mest, osobito pa Dunajski trkajo na vrata vlade in zahtevajo od nje, da zopet privoli vstop rumunski goveji živini in ker so videli, da se ministerstvo notranjih stvari in kmetijsko ministerstvo poganjata za živinorejo, šli so do presvitlega cesarja samega, da naj on zapove, da se meja proti Rumunski zopet odpre. Gospoda, kaj bi se zgodilo, ako bi se meja odprla ? Da bi Nemčija takoj porabila priliko in zaprla vhod avstrijski živini, potem pa bi bilo tako, kakor je bilo poprej, predno se je sklenila pogodba. Reklo bi se, da na Romunskem pogosto razsaja živinska kuga in takoj bi nemško ministerstvo naznanilo naši vladi, da se je iz veterinarsko-sanitarnih ozirov meja zaprla in da se je moral zabraniti naši živini vhod v Nemčijo, ker se je naša živina morebiti okužila po Rumunski živini in mora ministerstvo braniti interes nemških živinorejcev, .da se tja ne zanese kuga! Sekcijski šef v ministerstvo baron Erb je poslal lani 1. 1894. veterinarja v Rumunijo, in ta je konštatiral, da je tam celo leto razsajala živinska kuga. Ako bi pa sedaj Romunska živina zopet imela vhod v Avstrijo, rekla bi Nemčija: Tu imam zadosti povoda, da zaprem mejo. Ne pozabimo, da v Nemčiji vpliv takozvane agrarne stranke v državnem zboru nemškem od dne do dne raste in da ima ta stranka veliko zaslombo osobito pri poljedelskem ministru samem, ki je najodločnejši agrarec in ta bi gotovo precej zaprl mejo, da bi branil svoje agrarce ali poljedelce. III. seja due 11. januarija 1895. — III. SlhlMg am 11. IllNNer 1895. 41 Sedanjih žitnih cen se torej nikakor ne sme upoštevati, kajti te cene so le začasne. Visoka zbornica! Sedaj pa poglejmo še nekoliko druge pridelke našega kmetskega gospodarstva. Poleg živinoreje je za našo deželo posebne važnosti mlekarstvo, sirarstvo in maslarstvo. Glede sirarstva mora vsakdo, ki opazuje cene, priznati, da so vsled pogodbe s Švico in Italijo — na drugi strani ima seveda naša živina vhod v te deželi — silno padle, ker se sir uvaža k nam brez colnine. In kako je z maslom ? Kdor pazno čita časopise, ve, da se kupčija z umetnim maslom — Margarin-Butter — čedalje bolj razvija. Ko je bila na Dunaji razstava živil, videli smo v posebnem paviljonu cele kupe margarina in postrežčki so ponujali ljudem, da ga naj pokusijo. To je javna stvar in ravno tako javno je, da uporabljajo v javnih lokalih, v gostilnah izključljivo le margarin, kajti 1 kg margarina stane, kakor se je v državnem zboru omenilo, le 52 kr., to pa je taka cena, po kateri kmet poštenega naravnega masla ne more prodajati. Vsled tega je cena za maslo padla tako, da se kmetu več ne izplačuje, ga prodajati. Ko se je v državnem zboru predlagal načrt zakona o ponarejanji živil, storila je poslanska zbornica svojo dolžnost, gosposka zbornica pa je žalibog skrbela za to, da je dotični zakonski načrt zaspal. Prav tako, kakor glede teh izdelkov, godi se s slanino, svinjskim mesom in Špehom. Odkar hodijo Švicarji in Nemci k nam kupovat prašiče, je nekoliko bolje, vendar pa so tudi te cene silno padle vsled konkurence iz Amerike izvažajočega se mesa, katerega prihaja v Evropo na stotisoče kvintalov. Nekdaj je na Kranjskem cvetelo pridelovanje lanu in prediva, osobito na Gorenjskem, ob Savi. Dandanes je poljedelec skorej popolnoma opustil ta pridelek, ker je cena za predivo grozno padla in je to blago veliko nižje v vrednosti, kakor takrat, ko se je vcenjevalo. Druga kultura so naši gozdi. Gozdje so bili kmetskemu posestniku, rekel bi, zadnji refugium (zavetišče), žalibog da so se preveč izkoriščali. To je umljivo, če se pomisli, kako slabe so bile letine v zadnjem desetletji in koliko se je v tem času storilo za omiko in ceste, kar se je prej vse zanemarjalo. Vsled tega so morale občine plačevati silne doklade in zato je kmet sebi in v meteorologičnem oziru, domovini v škodo izsekaval gozde. Kake pa so sedaj cene lesa? Kdor se peča z lesno kupčijo, ve in priznal bode, da so pred 20 leti, ko so se vcenjevali gozdi in ko so se 1. 1878. stalno določile cene, deske za 30—35°/» več veljale nego dandanes. In kako je to, da ima naš les, ko vendar sosedujemo deželam v obalih Adrije, tako nizke cene? To prihaja deloma od todi, da je južna železnica potom refakcij omogočila v Tržaško pristranišče import dilj in lesa iz dalinib Karpat in iz Galicije. En vagon lesa prevaža se iz Galicije v Trst za 110 gld., med tem ko voznina iz Kresnic ali Lazov stane 63 gld. Iz krajev, ki so 6 ali 7krat bolj oddaljeni, voznina torej še polovico več ne znaša in to je omogočilo dovažanje lepšega lesa iz Karpat in Galicije v Trst. To kaže, da ne velja, da bi kranjskim posestnikom gozdje toliko prinašali, kakor takrat, ko so se cene napravile. Kaj pa naj rečem o trtoreji, o oni panogi gospodarstva v kronovini Kranjski, ki je na tisoče rodovin preživljala in našemu ljudstvu, osobito na Dolenjskem dajala lep zaslužek. Kar ni uničila trtna uš, ugonobila je perenospora. Perenosporo premagali so s bakrenim vitrijolom, a stvar je stala veliko dela in denarja. Grozno delo je vojskovati se z ujimami in vklub vsem naporom opustošenj sta danes po filokseri dve tretjini vseh kranjskih vinogradov. Ali je potem opravičeno, da skupna svota zemljiškega davka ostane ista, kakor se je v boljših časih izra-čunila, ko sta dve tretjini najplodovitejših zemljišč, vinogradov, opustošenj ? In koliko napora in koliko stotisoč goldinarjev se bo moralo še potrositi, da bodo vinogradi zopet donašali čisti prihodek ! Jasno je torej, da dosedanja davčna svota ne sme nadalje veljati in zato se mora cesarski vladi dokazati nastale neugodnejše razmere, da odpomore prehudo zadetim zemljiškim posestnikom. Gospoda moja, še nek drug povod me je napotil, da sem stavil svoj nasvet in to so naši pašniki. Že večkrat sem imel priliko poudarjati to za deželo našo, osobito za Gorenjsko pereče vprašanje. Iz uradnih statističnih številk finančnega mi-nisterstva, ki so pridejane zakonskemu načrtu, raz-videti je, da se je na Kranjskem pri zadnji reambula-ciji in ocenitvi v primeri s prejšnjo dobo znižala svota sveta samega zapisanega v kulture „pašnikov“ za 107.000 oralov, zato svota zemljišč upisanih v kulture „gozdov“ povišala za 67.800 oralov. Priznavam, da se je od teh 107.000 oralov lep del predelal v njive in travnike, na vsak način spričuje druga številka, da se je pri nas osobito v planinskih krajih ali vedoma ali nevedoma mnogo parcel, ker je na njih stalo tu pa tam kako drevesce ali grmičje, prepisalo v gozd. Zastopnikom kmetskih interesov v državnem zboru v kmetijskem in davčnem odseku posrečilo se je to dokazati, tako da je kmetijski minister priznal, da se je tukaj zgodila krivica, ki se mora popraviti. Finančni minister se temu ni upiral in zato se je vzela v revizijski zakon določba § 13., po kateri je omogočeno dotičnim zemljiščnim posestnikom zahtevati, da se parcele, ki so bile poprej pašniki in so sedaj po pomoti upisane kot gozd, brez daljne razprave zopet zapišejo kot pašniki, da če se je tudi že izdal od strani politične oblasti nalog za pogojzditev, ta nalog postane neveljaven. Izvzeti so seveda gozdi, ki so dejani v prepoved zaradi strmin in hudournikov. Ta paragraf je sprejet v zakon in bode gotovo odobren in vsled tega določila bode omogočeno, da dobimo na tisoče oralov sveta zopet nazaj za pašnike, ki so še vedno čvrsta podlaga reji osobito mlade živine. Edina panoga gospodarstva, ki še prinaša našemu kmetskemu posestniku kaj dobička je živinoreja, osobito na Gorenjskem, ali tudi ta panoga bije trd boj za svoj obstanek in zato je velike važnosti, da pride § 13. revizijskega zakona našemu kmetskemu ljudstvu v vednost in da se ljudstvo opozori na to, da si vsled tega določila lahko tisoče oralov zemljišč zopet nazaj pridobi za pašnike. Kmetovalci ne morejo poznati 42 lil. seje line 11. januarija 1895. — III. ^ihUNg Mil 11. Jänner 1895. vseh dobrot raznih zakonov, zato pa je naša in posebno dolžnost deželnega odbora, da opozorimo ljudstvo na dobrote, ki se mu ponujajo po raznih zakonih. Zaradi tega sem nasvetoval, da naj deželni odbor spiše poljudno knjižico in opozori županstva zlasti na Gorenjskem na § 13. revizijskega zakona ter jih pozivlje, da preiščejo stare in nove katasterske parcelne zapisnike in povprašajo po svojih občinah dotične zemljiške posestnike, ali zahtevajo, da se dotične parcele zopet povrnejo v kulture pašnikov, s čemer bi se precej zemljišč dalo pridobiti za živinorejo. Visoka zbornica! Jaz mislim, da kar sem navedel, zadostuje v utemeljevanje mojega predloga in da se iz vsega tega vidi, da je koristno in dobro, pa tudi neobhodno potrebno, da deželni odbor stori kar more, da bode deželna komisija zamogla delovati res v korist našim kmetskim davkoplačevalcem. Prosim torej le še, da visoka zbornica izvoli moj predlog izročiti upravnemu odseku v posvetovanje in poročanje. (Živahna pohvala. — Lebhafter Beifall.) Deželni glavar: ; Gospod poslanec Povše nasvetuje v formalnem oziru, da se njegov predlog izroči upravnemu odseku. Gospodje poslanci, ki potrjujejo ta predlog, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Preidemo k daljni točki dnevnega reda, to je: 7. Priloga 26. Utemeljevanje samostal-nega predloga gospoda poslanca dr. Tavčarja in tovarišev glede splošne direktne volilne pravice. 7. Beilage 26. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Dr. Tavčar und Genossen, betreffend das allgemeine directe Wahlrecht. Deželni glavar: Gospod poslanec dr. Tavčar ima besedo. Poslanec dr. Tavčar: Visoka zbornica! Današnji moj predlog je v formalnem oziru oprt na član 19. deželnega reda, kateri določuje, da se smejo v deželnem zboru staviti nasveti tudi glede takih splošnih zakonov, ki se imajo izdati na korist dežele ali države sploh. Ker je pa že v vladnem obrisu, ki je bil objavljen glede volilne reforme, opozorjeno na to, da bodo tudi deželni zbori poklicani pečati se z volilno reformo, in ker se to naglaša tudi v predlogu Rutovskijevem, potem mi pač ni potrebno v meritornem oziru na dolgo in široko utemeljevati svojega predloga. Upam, da se bode takrat, ko predloži svoje poročilo odsek, katerega izvolitev bodem predlagal, vnela dolga in temeljita razprava in torej danes ni treba, na dolgo razkladati pomena predloga, ki se tiče perečega vprašanja, katero mora vsakemu resnemu politiku — in teh sedi mnogo v tej zbornici — itak do zadnje pičice znano biti. Da je volilna reforma v Avstriji potrebna in neizogibna, o tem ne more biti dvoma. Današnji nemški volilni zakoni, kateri ustanavljajo volilno pravico, ustanavljajo prav za prav kričečo krivico, ker so te zakone o svojem času skovali nemški centralisti, ki so živeli v veri, da se Avstrija ne more obdržati, ako se ne ustanovi na korist velikim posestnikom privilegij in ako se ne ustanovi taka volilna geometrija, da je nemškemu življu omogočena večina tudi tam, kjer ga ni, ali je pa v taki manjšini, da bi sploh nikdar ne mogel priti do veljave. Volilni zakoni, kateri omogočujejo še dandanes, da na Moravskem, kjer je ogromna večina prebivalstva slovanska, Slovani ne morejo priti do večine in ki so o svojem času omogočili, da so še celo pri nas na Kranjskem imeli večino v javnih zastopih tisti stari nemškutarji, ki so dandanes popolnoma, skoraj popolnoma izumrli, če izvzamem gospoda dr. Schafferja (Veselost. — Heiterkeit.) taki volilni zakoni niso veliko prida in le čuditi se je, da so slovanski narodi toliko časa potrpežljivo prenašali to breme. Razširim dokazovati, kako krivični so današnji volilni zakoni, ne vidi se mi potrebno. Treba je v obče le uvaževati, da pride na kakih 5000 veleposestnikov v državnem zboru celih 85 poslancev, torej na 63 volilcev jeden poslanec, v mestih na 2300 volilcev tudi jeden poslanec, ali še hujše je razmerje v kmetskih občinah, kjer pride na kakih 10500 volilcev samo jeden poslanec. Če pa se ozrete ne na volilce, temveč na prebivalstvo v obče, vidite da so volilni zakoni še veliko bolj krivični. V mestih pride na kakih 26.000 prebivalcev, na deželi pa na 143.000 prebivalcev po jeden sam poslanec! Te številke govore jasno in ni treba daljnih dokazov za to, da so naši volilni zakoni skrajno krivični in da je neobhodno potrebna volilna reforma. In to tudi tedaj, če se ne ozira na to, da imamo v Avstriji kake tri milijone mož, kateri plačujejo nekoliko davka ali so pa vsaj tako inteligentni, da bi lahko sodelovali v javnem življenji, kateri pa vender nimajo volilne pravice. Ti volilni zakoni, ki so dandanes pri nas v veljavi, so torej zastareli, in neobhodno potrebno je, da se roformujejo. To potrebo je čutila tudi sedanja koalicijska vlada in zato je predložila takozvano temeljno preosnovo volilnih zakonov, ali ta preosnova je mrtvorojeno dete, katero ne bode prišlo k življenji, tudi ne v novem belem oblačilci, v katero so je oblekli Poljaki s svojim predlogom Rutovskega. Nek nemški učenjak je trdil, da ni vsaka doba sposobna za legislatorično delavnost in da nima vsak čas sposobnosti, da bi vstvarjal koristne in dobre zakone. Ta izrek velja tudi o različnih vladnih ziste-mih in jaz mislim, da se da trditi, da ravno sedanja koalicija ni nikakor sposobna in poklicana, da bi mogla izdati koristnih in praktičnih zakonov, oziroma da bi mogla sedanje in posebno volilne zakone re-formovati na pravični podlagi. III. seja dne 11. januarija 1895. — III. Slhung mit 11. Jänner 1895. 43 Kaj je koalicija, vemo vsi in vemo, da je to neko politično hinavstvo, ki se na umeten način vzdržuje v Avstriji. Njena glavna zastopnika v naši kronovini sta dandanes — ko je Šuklje šel v politični pokoj — na jedni strani Njega ekscelencija gospod baron Schwege], na drugi strani gospod kanonik Klun. Na Dunaji se morata ljubiti in dajati si drug drugemu politične poljube. (Veselost. — Heiterkeit.) V Ljubljani pa se nekoliko manj ljubita, ker smo tu manj koalirani kakor na Dunaji. Ali če bi jima v srce pogledal, prepričan sem — da si jeden drugemu prav iz srca želita, ne peklenskega ognja, kajti to bi ne bilo krščansko, (Veselost. — Heiterkeit.) ampak, da si želita jeden drugemu, da bi vrag vzel tista načela, katera zastopa stranka, jednega ali drugega. Zaradi tega mislim, da je koalicija, katera združuje tako med seboj nasprotujoče elemente nenaravna in da vse, kar od koalicije živi, živi le od danes na jutri in da se za dolgo ne bo moglo vzdržati. Zaradi tega se mi vidi, da koalicija ni poklicana za volilno reformo, to pa tudi zategadelj ne, ker je znano, da se knez Windischgrätz ali tisti, ki ju prav za prav ministerski predsednik, to je minister pl. Plener, ni polastil volilne reforme iz lastnega prepričanja. Novo ministerstvo polastilo se je te reforme le radi tega, ker je bila že pripravljena v torbici, katero mu je zapustil grof Taaffe. Prevzelo jo je z nevoljo sicer, končno pa z namenom, da nekaj z vrši, s čemer se avstrijskim narodom vrže nekoliko peska v oči, druzega nič. Polovičen, kakor koalicija, je tudi načrt, katerega je koalicijska vlada glede volilne reforme predložila državnemu zboru. Kdor hoče pri nas v Avstriji reformovati volilno pravico, mora se — kakor je popolnoma naravno — postaviti izključno na stališče pravice. Ne sme se vprašati: „Kaj je koristno za to ali ono stranko?,“ ampak resen zakonodajalec se more le vprašati: „Kaj je pravično?“ Sedaj pa poglejte, kako je početje koalicijskih strank glede volilne reforme! Izvemši jedne, ne postavlja se nobena stranka na stališče pravice, ampak vsaka stranka se postavlja le na stališče „posesti" ali „posestnega stanja“ — „Besitzstand" — to je na stališču tistega političnega „Schwindel“, ki je v poslednjem času prišel v veljavo, ki pa nima drugega namena, nego da dobijo Nemci vse, Poljaki nekaj, - vsi. drugi slovanski narodi pa nič! Nato stališče, gospoda moja, so se postavili glede volilne reforme koaliranci. Zares ginljivo je, gledati v volilskem odseku državnega zbora te politične kramarčke, kako vsak pazi, da bi mu sosed česar ne izmaknil, kar je poprej imel na podlagi sedanjih krivičnih zakonov ! In ravno tako ginljiva je tista popolna harmonija med Poljaki in nemškimi levičarji — ki hočejo še naprej daviti Ruse v Galiciji, in Nemci, ki bi prej ko slej radi slovanske narode obdržali v starem tlačanstvu. Gela ta volilna reforma je sumljiva in jaz upam, da jo koalicija ne bode izpeljala in bi tudi obžaloval, ako bi jo izpeljala. Kakor je po pravici Lupul nanašal, Avstrija ne sme priti tako daleč, da bi iz rok združene levice prejela volilno reformo. Ako bi jo prejela od koalicije, ne pomenilo bi to, ker je v koaliciji odločilna združena levica, nič drugega, nego da bi jo prejela od židovske liberalne nemške stranke! In tako volilno reformo moramo Slovani v Avstriji hvaležno odklanjati! Vzlic temu, da ima volilna reforma le malo upanja, da bi prodrla, vidi se mi koristno in potrebno, da se stvar v našem deželnem zboru spravi v razgovor. Načela, katera moramo mi Slovenci zastopati v tem oziru, so jasna in se podajajo sama po sebi. Izreči se moramo za splošno direktno in kolikor mogoče jednako volilno pravico, zaradi tega že, ker bi bila to najpravičnejša volilna reforma in tudi zaradi tega, ker bi se vsled nje slovenski živelj posebno ob periferijah na noge postavil. Ako bi mi imeli splošno direktno in kolikor mogoče jednako volilno pravico, bili bi Slovenci na Primorskem, Goriškem in Koroškem veliko močnejši kakor dandanes. Pa kakor rečeno, v Avstriji še dolgo ne bodemo prišli do take volilne pravice in zaradi tega izberimo si mesto idejala, mesto uzora, vsaj tisto, kar se temu uzoru najbolj približuje! Temu pa ustrezajo načela, katera so v mojem predlogu na-glašena in o katerih upam, da jih bode visoka zbornica odobrila, ker so pravična in bi tudi koristna bila za slovenski narod, na katerega se moramo v tej zbornici najpoprej ozirati. Dasiravno sem izrekel, da ne upam, da bode sedanja koalicijska vlada izpeljala volilno reformo, temveč nasprotno upam, da se bode na tej volilni reformi koalicija razbila, zdi se mi vender koristno in potrebno, da vprašanje o volilni reformi v kranjski deželni zbornici pride v razgovor, ker bi se sicer reklo, da nam na tej stvari nič ni ležeče, temveč da smo zadovoljni s starimi nemškimi volilnimi zakoni, ki so žalibog še sedaj v veljavi. Še nekaj ! se mi vidi primerno naglašati pri tej priliki. Kakor veste, imamo nekoliko slovenskih državnih poslancev v tej zbornici, ki so pristopili koaliciji. Prepričan sem, da imajo ti gospodje svoj stalen, trden program glede svojega koalicijskega postopanja in da bodo z znano svojo že velikokrat pokazano odločnostjo od vlade vse zahtevali, kar je potrebno za slovenski narod. (Veselost v središči in klici: „dobro, dobro!“ Heiterkeit im Centrum und Rufe: „dobro, dobro!“) Včasih pa pridejo ti gospodje, katere jaz visoko spoštujem (Veselost v središči. — Heiterkeit im Centrum.) v tak položaj, da si ne morejo pomagati in da kakor Herkulej na razpotji ne vedo, na katero stezo bi jo krenili. Kar Vas je koaliranih slovenskih poslancev, tako je med vami samo jeden po ravno tisti stezi hodil, in to je gospod poslanec Šuklje. Nikdar ni krenil ne na levo in ne na desno, temveč ostal na koalicijski stezi in prišel — kakor se je pokazala — tudi do cilja. (Živahna veselost. —- Lebhafte Heiterkeit.) Vi drugi gospodje pa včasih tavate nekoliko po temi, (Poslanec Klun : — Abgeordneter Sinn: „Cisto nič!“) da se človeku dozdeva, kakor da ne bi vedli ne naprej, ne nazaj. (Smeh in ugovor na levi. — Gelächter und Widerspruch links.) Bodi si pa to resnica ali obrekovanje, nekaj moram konštatovati Vam na čast 44 III. seje due 11. januarija 1895. —- in slavo: glede volilnega vprašanja ste se postavili na pravično stališče. V tem mnenji me je utrdil izvrstni govor, ki ga je govoril poslanski moj tovariš gospod Klun v volilskem odseku in jaz bi le želel, da ostanete na tej poti in je ne zapustite. (Poslanec Klun: — Abgeordneter Klun: „Gotovo ne!“) To je le moja subjektivna bojazen, zato pa želim, da se volilno vprašanje tudi v tej zbornici postavi v razgovor, da bodete videli, da imate deželni zbor in slovenski narod za seboj in da ostanete pri Vašem dosedanjem prepričanji. Upam, da Vas bode razgovor o mojem predlogu potrdil v tem dobrem prepričanji in zaradi tega priporočam svoj predlog visoki zbornici, v formalnem oziru pa nasvetujem, da se izvoli poseben odsek 11 članov, kateremu naj se potem moj predlog odkaže v posvetovanje in poročanje. (Odobravanje v središči. — Beifall im Centrum). Deželni glavar: Gospod predlagatelj dr. Tavčar nasvetuje, da se za posvetovanje o njegovem samostalnem predlogu izvoli posebni odsek 11 članov. Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen!. Predlog je sprejet. Izvolitev tega odseka bom postavil na dnevni red prihodnje seje. Preidemo na daljno točko, to je: 8. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada deželne prisilne delalnice za L 1895. (k prilogi 10.). 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Zwangsar-beitshausfondes Pro 1895 (zur Beilage 10). Berichterstatter Luckmann: Hoher Landtag! Die Beilage Nr. 10 informirt die geehrten Herren über den Voranschlag des Zwangs-arbeitshausfondes für das Jahr 1895. Der Finanzausschuss hat alle Positionen geprüft und findet dem hohen Landtage zu beantragen, es möge der Voranschlag des Zwangsarbeitshausfondes, wie er hier in der Beilage Nr. 10 dem hohen Landtage vorgelegt worden ist, angenommen werden. Ich werde mir erlauben in der Specialdebatte die einzelnen Positionen vorzutragen. Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo. Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. - Niemand meldet sich). Ker ne, prosim gospoda poročevalca, da preide v specialno razpravo. III. Kitzung mn 11. Jänner 1895. Berichterstatter Luckmann: Erfordernis. Capitel I. Gehalte, Quinquenal- und Activitätszulagen..................... 4.740 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Capitel II. Emolumente .... 425 „ (Obvelja. — Angenommen.) Capitel III. Bestallungen .... 536 „ (Obvelja. — Angenommen.) Capitel IV. Löhnungen und Zulagen der Aufseher........................ 15.849 „ (Obvelja. — Angenommen.) Capitel V. Remunerationen und Aushilfen ....................................... 400 „ (Obvelja. — Angenommen.) Capitel VI. Kirchenerfordernisse . . 100 „ (Obvelja. — Angenommen.) Capitel VII. Erfordernisse für Montur und Armatur .......................... 1.500 „ (Obvelja. — Angenommen.) Capitel VIII. Amts-, Kanzlei- und Unterrichtserfordernisse ..................... 240 „ (Obvelja. — Angenommen.) Capitel IX. Fabrikserfordernisse . . 24.450 „ (Obvelja. — Angenommen.) Capitel X. Erhaltung der Gebäude 820 „ (Obvelja. — Angenommen.) Capitel XI. Steuern und Gaben . 17 „ (Obvelja. — Angenommen.) Capitel XII. Regiekosten .... 39.816 „ (Obvelja. — Angenommen.) Capitel XIII. Pensionen und Erziehungsbeiträge ............................. 350 „ (Obvelja. — Angenommen.) Capitel XIV. Provisionen . . . 1.185 „ (Obvelja. — Angenommen.) Capitel XV. Gnadengaben . . . 800 „ (Obvelja. — Angenommen.) Capitel XVI. Verschiedene Ausgaben 758 „ (Obvelja. — Angenommen.) ___________________ Die Recapitulation dieser Posten ergibt eine Erfordernissumme von . . . 91.994 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Bedeckung. Capitel I. Interessen........... 86 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Capitel II. Ertrag der Fabriksanstalt und Verdienste der Zwänglinge . . . 45.550 „ (Obvelja. — Angenommen.) Fürtrag . 35.636 fl. 111. seja dne 11. januavija 1895. — III. Kitzmtg MN 11. Jimner 1895. 45 Übertrag 45.636 fl. Capitel III. Verpflegst, Heil- und Leichenkostenvergütungen............... 44.400 „ (Obvelja. — Angenommen.) Capitel IV. Verschiedene Einnahmen 3.800 „ (Obvelja. — Angenommen.) _____________ Die Recapitulation dieser Posten ergibt eine Gesammtbedeckung von . . . 93 836 fl. und wenn diese Gesammtbedeckung entgegengehalten wird dem Gesammterfordernisse per 91.994 „ so ergibt sich ein Überschuss von . . . 1.842 fl. (Obvelja. — Angenommen.) Ich beantrage die dritte Lesung. Deželni glavar: Prosim gospode, ki pritrde predlogom finančnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Preidemo k daljni točki. 9. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1893. in o proračunu za 1.1895. (k prilogi 23.). 9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Landes-anlehenssondes pro 1893 und den Voranschlag pro 1895 (zur Beilage 23). Poročevalec Stegnar: Visoka zbornica! V imenu finančnega odseka imam čast poročati o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za leto 1893. Finančni odsek je vzel vse postavke tega računskega sklepa v pretres in je našel, da se postavki prihodkov in troskov v vsem lepo ujemajo. Ako pogledale na strani 2. priloge 23. svote, ki rezultirajo iz rednih, izrednih in prehajalnih dohodkov, vidite, da se nahaja v 1. predalci svota 212.323 gld. 50‘/2 kr. kot skupna vsota prihodkov; ista vsota se nahaja tudi na strani 4. kot glavna svota potrebščine. Kakor ta dva postavka imajo isto uzajemnost tudi vsi drugi med seboj; zaradi tega nima finančni odsek nič posebnega omeniti. Glede nekaterih prekoračenj in prihrankov daje deželni odbor na strani 1. pojasnila. Tako pravi, da je „skupna redna potrebščina“ mimo proračuna večja za 287 gld. 68 kr. Ta vsota se pa ne nanaša na redno, temveč na izredno potrebščino in torej bi morala beseda „redna“ izostati. Ta višji izdatek je nastal vsled večjih potrebščin za lokalne komisije, ki se niso mogle proračuni ti. Pokritje je bilo proračunjeno na 282 gld. 23 kr. in zato je razlika tukaj za 5 gld. 45 kr., kar je smatrati za prekoračenje. Ako se primerja drugi posta vek na strani 1. „prejeta dotacija“ v znesku 83.793 gld. 36 kr. s proračunjenim zneskom 83.409 gld. 93 kr., kaže se tukaj prihranek 383 gld. 43 kr. Pri izredni potrebščini se nahajajo na strani 2. „vplačila dežele“ v znesku 367 gld. 414/s kr. med zastanki pričetkom leta 1893. Ti zastanki so za 12 gld. 014/s kr. manjši vsled povračila preplačil, ne pa „predplačil“, kakor je v opombi ad IV. tiskano. Pod številko II. se nahaja dotacija deželnega zaklada med zastanki koncem leta 1893. in sicer v visokosti 42.605 gld. 26 kr. Istotako se nahaja med zastanki pričetkom 1. 1893. svota 43.436 gld. 66V-j kr. Ti dve svoti lani niste bili postavljeni v proračun, letos pa sta se vsprejeli zaradi popolnega računskega pokritja vseh začetkom in koncem leta 1893. na dolgu zastalih troskov. Glede potrebščine ali troškov imam omeniti, da je bilo pri izrednih troskih za deželno komisijo letos manj potrošeno za 85 gld. 11 kr., za lokalne komisije pa za 372 gld. 79 kr. več. Deželna komisija je potrebovala vsega skupaj 1007 gld. 64 kr.; uradne in pisarniške potrebščine so bile proraču-njene na 150 gld., dejansko pa se je potrosilo samo 45 gld. 01 kr., tako da se je vsled tega prihranilo 104 gld. 99 kr.; temu nasproti pa je bilo popotnih troškov več za 19 gld. 80 kr.; če se torej ta plus in minus primerja drug proti drugemu, rezultira, da je bilo prihranjenih 85 gld. 11 kr. Po teh pojasnilih si usojam v imenu finančnega odseka nasvetovati: Visoka zbornica skleni: Računski sklep deželnega posojilnega zaklada za leto 1893. z vkup ni m pokritjem 211.377 gld. 36 kr. in z jednako vkupno potrebščino, z vkup-nimi dejanskimi dohodki 212.323 gld. 50 kr. in z jednakimi dejanskimi troški, kakor tudi z jed-nakimi svotami zastankov v dohodkih in troških z zneskom 51.873 gld. 781/s kr. se odobri in vzame na znanje. Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet fid).) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrde temu predlogu, naj izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje poročanje. Poročevalec Stegnar: Čast imam poročati nadalje o razkazu skupne imovine koncem leta 1893. Razkaz imovine se je sestavil na podlagi ravnokar sprejetih in potrjenih številk in ker so vsi postavki računskega sklepa opravičeni, je tudi izkaz skupne imovine čisto korekten. Tukaj moram samo to omeniti, da se je vsled. poprej omenjenih postav-kov na strani drugi pod naslovom II. in vsled izločitve drugih malih v prejšnjih letih zastalih zneskov popravil letošnji pričetni dolg od 3,864.717 gld. 7 * 46 III. seja dne 11. januarija 1895. — III. Sitzung mit 11. IliltNN' 1895. 02*/z kr. na 3,821.300 gld. in tako popravljeni znesek se nahaja tukaj na strani 6. za preteklo leto 1892. izkazan. Ako primerjamo ta čisti dolg z onim leta 1892. v znesku 3,772.100 gld., tedaj se kaže, da se je ta dolg zmanjšal za 49.200 gld. S to svoto so se namreč leta 1893. izplačale izžrebane obligacije deželnega posojila. Po teh besedah prosim, da bi visoka zbornica sklenila: Po razkazu čiste imovine iznaša čisti dolg 3,772.100 gld., ki se je tekom 1893. leta zmanjšal za 49.200 gld., kar se tudi vzame na znanje. Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrde temu predlogu, naj izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Prosim gospoda poročevalca, da poroča še o proračunu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1895. Poročevalec Stegnar: Glede proračuna deželnega posojilnega zaklada za leto 1895. mi je opomniti nastopno: Na strani 7. v potrebščini se nahajajoči naslovi kažejo nastopne pravilno proračunjene zneske: I. Izplačilo glavnice v gotovini povodom rednega izžrebanja = 53.200 gld.; II. izplačilo obresti obligacij deželnega posojila = 148.832 gld.; III. izplačilo dohodarine državi od starega zem-ljiščno-odveznega dolga = 2018 gld.; IV. razni troski = 218 gld.; V. režijski troski pa so proračunjeni: za deželno komisijo na 968 gld. in za lokalne komisije na 150 gld., skupaj = 1118 gld. Skupni troški so torej proračunjeni na 205.386 gld. Pokritje pa obstoji iz dosedanjega pogojenega državnega doneska 127.227 gld., kateri pa z letom 1896. popolnoma prestane. Visoki zbornici se je torej z žalostjo posloviti od te številke, ki je prinašala deželnemu zakladu lep dohodek. Drugih dohodkov ni razun zneska 2 gld., ki je za takse od blanketov proračunjen. Skupno pokritje torej znaša 127.229 gld. in v primeri s potrebščino v znesku 205.386 gld., kaže se primanjkljaj 78.157 gld., kateri je pokriti iz deželnega zaklada. Finančni odsek nasvetuje; V proračun za I. 1895. navedene svote: 1. redna potrebščina . . . 204.268 gld. 2. izredna potrebščina . . 1.118 „ 3. redno pokritje .... 127.229 „ in 4. primankljaj: redni — 77.039 gld. izredni = 1.118 „ torej oba = 78.157 , se po predlogu deželnega odbora nespremenjeno odobre. Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet fid).) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrde temu predlogu finančnega odseka, izvolijo obsedeti. Predlog je sprejet. Nadaljujemo dnevni red; na vrsto pride: 10. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu gledališkega zaklada za 1. 1893. (k prilogi 18.) 10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Theater-sondes Pro 1893 (zur Beilage 18). Poročevalec Hribar: Visoki deželni zbor! Pri računskem sklepu gledališkega zaklada, o katerem Vam imam čast poročati v imenu finančnega odseka, bodo se številke, ki se nahajajo na strani 1. priloge 18, v uvodu nekoliko premenile in zato naj mi bode dovoljeno, da podam k posameznim točkam kratko pojasnilo. Začenjajoč s prihodki, nimam o I., II. in III. poglavji ničesar omeniti. Pri IV. poglavji pa vidite, da so se dohodki proti proračunu povišali za 5740 gld. 241/2 kr. Ti povečani dohodki imajo svoj izvirek v tem, da so se lože za sezono 1892/93 oddale veliko dražje, kakor je bilo proračunjeno in istotako za sezono 1893/94. Tangenta za skupilo lož, pripadajoča na leto 1893. od skupila pro 1892/93 iznaša 7123 gld.; ona tangenta pa, ki pripada na leto 1893. iz skupila pro 1893/94 iznaša 8617 gld. 24 */? kr. Vsega skupaj je bilo dohodkov od lož 15.748 gld. 24 x/2 kr., to je 5740 gld. 24 ^/z kr. več, kakor je bilo proračunjeno. Pri V. poglavji imam omeniti, da se je za re-dutno dvorano za razne koncerte in druge predstave, ki so se priredile v dvorani, dobilo 160 gld. več, kakor se je proračunilo. Glede izrednih prihodkov nimam napraviti nobene opombe; glede prehajalnih prihodkov pa naznanjam, da se ti dohodki pod številkami XL, XII. in XIII. popolnoma krijejo z izdatki na 6. strani priloge pod številkami XII., XIII. in XIV. in po tem takem ne morejo na bilanco vplivati. Z ozirom na to predlagam, da se računski sklep gledališkega zaklada za 1. 1893. odobri v prihodkih, kakor ga je predložil deželni odbor. Glede troškov, ki so bili skorej pri vseh naslovih nekoliko višji, kakor so se proračunih, treba je sledečih pojasnil: III. seja dne 11. Januarya 1895. — III. Sitzung mn 11. Immer 1895. 47 Pri I. poglavji so bili troski višji za 236 gld. 50 kr., ker se je deželnemu inženirju Hraskemu dovolila od 7. februarija 1. 1893. naprej nadzorovalna priklada po 1 gld. na dan, torej vsega skupaj 330 gld.; nasproti pa se je prihranilo 93 gld. 50 kr., ker je prejšnji prizoriščnik izstopil pred koncem leta iz službe in je bil novi prizoriščnik nastavljen z manjšo plačo. Pri II. naslovu se je za vzdržavanje poslopij za 383 gld. 86 J/2 kr. več izdalo, kakor je bilo pro-računjeno. Omeniti je pa, da je ta svota v zvezi s poglavjem VIII., kjer se je za zgradbo gledališča proračunjena svota za 951 gld. 15 kr. prekoračila. Tekom leta 1893. se je pokazalo, da so nekatere poprave v gledališči neizogibno potrebne; pokazalo se je pa tudi, da nekatera dela, katera so se zvr-šila pod imenom „poprave“, niso bile poprave, temveč nove naprave, na katere se iz početka ni mL slilo. Zaradi tega je deželni odbor čisto pravilno razdelil to številko in zaračunil višji izdatek 383 gld. 86 i/s kr. pri II. poglavji in 951 gld. 15 kr. pri poglavji VIII. Glede III. poglavja nimam storiti nobene opombe. Glede IV. poglavja omenjam samo, da se je izdalo 63 gld. 93 kr. več zavarovalnine, ker se je inventar, kateri se je leta 1893. prikupil, zavaroval. Pri V. poglavji se je izdalo 302 gld. 49 kr. več, kakor je bilo proračunjeno, ker se je tekom leta pokazalo, da je bilo za razne predstave nakupiti inventarja in drugih potrebščin. Zato pa se je tudi vrednost inventarja pomnožila, kakor je razvidno iz razkaza premoženja. Pri VI. poglavji vidi se čudna prikazen, da se je proti proračunu za 952 gld. 73 kr. manj izdalo. To je samo po sebi neverjetno in tudi nemogoče, zato ker je visoki deželni zbor postavil v proračun znesek, katerega ima dežela plačevati za amortizovanje posojila 100.000 gld. Dotične številke so stalne in zaradi tega v tem poglavji ne more biti izkazana manjša svota. Ako se je to vender zgodilo, pripisati je to pomoti v deželnem knjigovodstvu, ker ni zapisalo teh 952 gld. 73 kr. v potrebščini za 1. 1893., temveč jih je pod poglavjem XI. pri prehajalnih troških vpisalo samo v blagajnični promet 1. 1893. Zaradi tega je potrebno, da se znesek 952 gld. 73 kr. dodatno zaračuni v VI. poglavji kot amortizacija posojila in na drugi strani sprejme med dohodke pri poglavji X. in med izdatke pri poglavji XI. Z ozirom na to se je potrebščina, respektive izdatek zvišal od 26.022 gld. 25 kr. na 26.974 gld. 98 kr. in v primeri z dohodki je potem prebitek manjši, kakor je naznanjeno od slavnega deželnega odbora. Namesto 2633 gld. 80 */2 kr., kakor je izkazano na 1. strani priloge, ostane prebitka le 1681 gld. 07 1I‘2 kr. Istotako je potrebno, da se popravijo daljne številke in sicer, kjer se primerja skupno pokritje in potrebščina, ker skupna potrebščina ni znašala 3435 gld. 25 kr. ampak 4387 gld. 98 kr. Ge se ti dve številki primerjate, najde se gori naznanjena svota prebitka. Toliko o računskem sklepu gledališkega zaklada za 1. 1893. Gospodje kolege, ki se zanimajo za to, koliko je zgradba novega gledališča stala, našli bodo na 2. strani prilogini natančno obrazložbo, kaki so bili ti troški in kako pokritje so našli. Razvidno je, da so se nepokriti troški v znesku 38.097 gld. 55 x/2 kr. poravnali predplačiloma iz deželnega zaklada, in to na podlagi sklepov, katere je visoki deželni zbor storil pri proračunih gledališkega zaklada v preteklih letih. Z ozirom na vse to predlagam: Visoki deželni zbor naj sklene: I. Računski sklep gledališkega zaklada s prihodki : rednimi . . . . 18.656 gld. 05 */s kr. in izrednimi........... 10.000 „ — „ torej vkup .... 28.656 gld. 05 x/s kr. ter izdatki: rednimi 12.460 gld. 27 kr. izrednimi 13.561 „ 98 „ in preha- jalnimi 952 „ 93 „ torej vkup . . . . 26.974 „ 98 „ in potem takem s prebitkom 1.681 gld. 07 x/2 kr. se odobri. Da bodem mogel prestopiti v specijelno de- bato, dovoljeno mi bodi, da poročam takoj še o razkazu imovine. Glede številk tega razkaza nima finančni odsek ničesar omeniti, temveč priporoča, da se razkaz imovine, kakor je obsežen na straneh 8 in 9 odobri; pač pa imam napraviti nekoliko opomenj glede posameznih stvari. Pod štev. 3. med aktivi je zaračunjena vrednost redutnih hiš v znesku 19.400 gld. in gledališča v znesku 299.767 gld. 221/2 kr. Tu se kaže, kakor je razvidno iz opombe k točki 3. a, neka anomalija; da se namreč pri vrednosti redutnih hiš vsako leto odpisuje 4 °/o, od vrednosti gledališča pa nič. Kar se tiče odpisa vrednosti od hiš, je ta odpis po mnenji finančnega odseka in mojih mislih čisto neopravičen, kajti ako se bodo od vrednosti redutnih hiš tudi še zanaprej vsako leto odpisovali gotovi odstotki, potem mora končno priti do tega, da vrednost teh hiš ne bode v razkazu premoženja zaračunjena z nobenim zneskom več, temveč da bodeta hiši izginili iz deželnega premoženja. Neopravičeno je pri hišah odpisovati obrabljenost, ker se vedno popravljajo in s popravami zopet zadobe svoje prvotno lice in vrednost. Sicer je svota 19.400 gld., katera je za leto 1893. kot vrednost redutnih hiš postavljena v razkaz imovine gledališkega zaklada, že tako jako majhna, kajti o tem ne more biti dvojbe, da sta ti dve hiši dandanes vredni veliko več kakor 19.400 gld. in da pridobivajo od leta do leta večjo vrednost, čim bolj se povečuje Ljubljana in množi število njenega stanovništva. Zaradi tega je mislil finančni odsek, da je treba revokovati sklep visokega deželnega zbora z dne 19. septembra 1. 1887. in deželnemu odboru naročiti, da pri hišah ne odpisuje nič več. Pač pa je videl finančni odsek — in to je še večja neskladnost — da se ničesar ne odpisuje pri vrednosti in-ventarskih rečij v redutnih hišah in pri gledališči, 48 III. seja dne 11. jarmarija 1895. — zaznamovanih v razkazu pri št. 4. in 5. Vsakemu je znano, da se premičnine od leta do leta obrabljajo, zlasti pa premičnine v gledališči. Če se je torej že sklenilo, da se morajo odpisovati gotovi odstotki od vrednosti poslopij, treba bi bilo s tem večjo opravičenostjo odpisovati tudi nekaj od vrednosti inventarja, kateri se res obrablja, tako, da nima slednjič nobene vrednosti več, posebno pri gledališči, kjer pridejo nekatere stvari tudi iz mode. Zaradi tega je mislil finančni odsek, da je treba dati deželnemu odboru navodilo, da naj v bodoče pri inventarskih rečeh vsako leto odpisuje gotove svote in da pri tem vzame za podlago, da se inventar obrabi v 20 letih, da naj se torej vsako leto odpisuje 5 °/o od vrednosti inventarskih rečij. Zato predlagam: II. Istotako se odobri razkaz skupne imovine z aktivi..................... 353.908 gld. 101/s kr. in pasivi................... 208 275 „ 012 , torej s končno čisto imovino 145.633 gld. 09 kr. III. Od vrednosti vsega v imovino v števnega inventarja ima se z letom 1895. počenši odpisovati vsako leto 5 °/o na obrabljenost. IV. Nasproti temu pa naj se pri vrednosti re-dutnih hiš opusti nadaljne odpisovanje 4°/o. Deželni glavar: Otvarjam splošno debato. Želi kdo besede? Gospod poslanec dr. Žitnik ima besedo. F oslanec dr. Žitnik. Proračune za razne deželne potrebščine presojajo, prenarejajo ali sestavljajo razni odseki in končno jim visoka zbornica pritrjuje gotovo le na podlagi podatkov ju dokazanih potreb in sicer s tem namenom, da ima deželni odbor pri zvrševanji deželnozborskih sklepov gotovo mero pri izdatkih, oziroma izplačilih, sicer bi deželni zbor brez dolzih debat kar naravnost pooblaščal deželni odbor, naj zgradi to in ono cesto, stavbo itd. ter predloži sal-dovan račun. Naravno je, da je za tako velike, monumentalne stavbe, kakor je deželno gledališče, nemogoče staviti tak proračun, s katerimi bi se popolnem do zadnjega vinarja ujemali izdatki za izkazane potrebščine, marveč se tudi pri zasebnih podjetjih navadno končno pokažejo večji troski, kakor je bil proračun. In ko bi se bilo mimo proračuna izdatki za gledališče povečali za nekaj tisočakov, ne oglasil bi se k besedi, ker razmerno višje troske je itak vsakdo že iz prva slutil. Toda iz poročila deželnega odbora sklepam, da se je za gledališče izdalo nad 38.000 gld. več, kakor je bilo od deželnega zbora izrečno dovoljeno. Svoto, katero je deželni zbor tekom grajenja dovolil še kot dodatni prispevek, je izkazana in znaša 24.300 gld. Nikjer pa ne najdem, da bi bil deželni zbor kdaj imenoma dovolil tudi že omenjenih „nepokritih“ 38.097 gld. 55 */2 kr. Odgovarjalo III. Sitzung ant 11. Jänner 1895. se mi bode: to svoto je deželni zbor dovolil v letnih proračunih tako rekoč indirektno, pooblaščajoč deželni odbor za vse višje troške. Če se mi bode to odgovorilo, potem pa se drznem vprašati: 1. ) Kako deželni odbor opravičuje ta razmerno jako visoki presežek troškov; 2. ) kje in pod kakimi pogoji je zaručunjen ta dolg gledališkega zaklada pri deželnem zakladu? To vprašanje smem tembolj opravičeno staviti, ker je danes gotovo, da se ta dolg iz gledališkega zaklada itak ne more vrniti, marveč se bo moral prej ali slej izbrisati. Deželni glavar: K besedi se je oglasil gospod poslanec dr. Schaffer. Abgeordneter |>t. Schaffer: Die Angelegenheit, welche der Herr Vorredner jetzt berührt hat, nämlich die Frage nach diesen 38.000 fl., welche vorschußweise aus dem Landesfonde zur Bedeckuug der restlichen Kosten des Theaterbäues bestritten wurden, ist auch gestern im Finanzausschüsse erörtert worden, wobei von meiner Seite und von Seite des auf der Tribune sitzenden Herrn Berichterstatters solche Aufklärungen gegeben wurden, dass wir glaubten, die Sache sei damit hinlänglich geklärt. Selbstverständlich bestreite ich dem Herrn Vorredner nicht das Recht, auch hier in dieser Richtung Aufklärungen zu verlangen, nur muss ich diesbezüglich bedauern, dass mir gestern auf meine Frage, ob er diesen Gegenstand hier zur Sprache bringen werde, die Antwort zutheil wurde: er werde es nicht thun, weshalb ich annehmen zu müssen glaubte, der Herr Vorredner sei mit den Aufklärungen, welche ihm im Finanzausschüsse gegeben wurden, zufrieden gestellt. Ich bedauere nun, dass ich heute nicht in der Lage bin, jene ziffernmäßigen Aufklärungen zu geben, die ich sonst mit Vergnügen gegeben hätte, wenn ich gestern gewußt hätte, dass der Gegenstand hier zur Sprache gebracht werden wird. Es handelt sich hiebei um complicate buchhalterische Abrechnungen, die ich aus der Erinnerung vorzuführen nicht in der Lage bin und inich daher nur auf ein paar allgemeine Bemerkungen beschränken muss, selbstverständlich aber bin ich bereit, nachträglich das ganze Ziffernmaterial in allem Detail vorzulegen. Dies möchte ich nur zur Einleitung und zur naturgemäßen Entschuldigung erwähnt haben, dass ich mit Detailziffern und Zahlencolonnen, die nothwendig wären, um jede Post bis auf den letzten Kreuzer zu beleuchten, momentan nicht dienen kann. Die Sache ist die: Es ist schon von dem Herrn Berichterstatter in den einleitenden Worten erwähnt worden, dass alle diese Auslagen, die für das Theater gemacht wurden, sich jeweilig in dein betreffenden Jahre innerhalb des von dem hohen Landtage genehmigten Voranschlages bewegten. Damit erscheint die Gebarung des Landesausschusses, wenn er sich bei den Ausgaben innerhalb des Voranschlages bewegt und nicht mehr ausgibt, als ihm invorhineiu bewilligt oder hinterher genehmiget wird, als vollständig gerechtfertigt und es ist gar nicht nöthig, dass es in jedem einzelnen Falle heiße: dieser Abgang wird durch einen Betrag III. seja tine 11. januarija 1895. — III. Sitzung Mil 11. MllNer 1895. 49 Doit 20.000 fl. ober 30 000 ft. zu bedecken sein. Dies ist nicht bloß bei diesem Ban der Fall, sondern auch bei andern Titeln, wenn der Landesausschuss innerhalb des genehmigten Voranschlages berechtigt wird, so und soviel auszugeben. Die Mittel aber schafft er herbei durch Revirements zwischen den einzelnen Fonds, indem die Ausgaben aus dem einen Fonde vorschussweise bestritten, dann aber seinerzeit von dem betreffenden Fonde rückvergütet werden. Ich glaube also, dass diese Gebarung durchaus nicht eine solche ist, dass sie angefochten werden könnte. Ich kann mich aber auch darauf berufen, dass alle Voranschläge und Rechnungsabschlüsse des Landes- und insbesondere des Theaterfondes bis inclusive 1892 vom gesummten Landtage einstimmig und ohne Debatte genehmiget wurden und dieser Umstand ist jedenfalls geeignet uns zu entlasten. Ich mache dabei aufmerksam auf den Voranschlag pro 1892, wo auch schon ein unbedeckter, aus dem Landesfonde zu bestreitender Abgang von beiläufig 30.000 fl. ausgewiesen erscheint und wo von dem Landesausschusse ausdrücklich schon in der Vorlage gesagt wurde, dass dieser Abgang pr. 30.000 fl. durch Vorschüsse aus dem Landesfonde zu decken ist. Ich kann hier nur mit ein paar runden Ziffern dienen, nachdem es mir, tote schon erwähnt, nicht möglich war, das ganze Detail vorzubereiten. Wenn Sie vergleichen die Jahre, in welchen der Theaterbau vor sich gegangen ist, so werden Sie finden, dass diejenigen Summen, die in den verschiedenen Voranschlägen in den Jahren 1890, 1891 und 1892 für den Theaterbau bewilligt worden sind, diejenigen Summen, die thatsächlich ausgegeben worden sind, sogar noch bedeutend überschreiten. Dies wird zum Theil dadurch erklärlich, dass wir in dem vorausgegangenen Jahre nicht alles ausgegeben haben, was genehmiget war und weil im nächsten Jahre trotzdem wieder für die Ausgaben Vorsorge getroffen worden ist. So ist aber die Thatsache zum Vorschein gekommen, dass noch mehr bewilligt worden ist, als thatsächlich ausgegeben wurde; daraus geht aber hervor, dass dem Landesausschusse in den einzelnen Jahren durch die Beschlüsse des hohen Landtages die vollen Mittel zur Bestreitung der diesbezüglichen Auslagen zur Verfügung gestellt wurden und dass er den Auftrag und das Recht dazu hatte, soviel auszugeben. Diese Ziffern zeigen aber auch, dass der Landesausschuss in den einzelnen Jahren durch die von dem hohen Landtage genehmigten Voranschläge des Theaterfondes vollkommen gedeckt war. Ich will den Beschlüssen des hohen Landtages nicht vorgreifen, kann aber für meine Person nur versichern, dass es keinem Anstande unterliegt, falls es gewünscht wird, zur Befriedigung der gewiss berechtigten Wissbegierde eine besondere Vorlage dem hohen Landtage zu unterbreiten, worin der ganze Theaterbau nach seiner finanziellen Seite im Detail dargestellt werden wird und woraus die geehrten Herren ersehen werden, dass die Sache sich so verhält, wie ich es soeben auseinander gesetzt habe, worüber übrigens auch der sehr informirte Herr Berichterstatter einige Aufklärungen zu geben in der Lage sein wird. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec dr. Žitnik se je oglasil k besedi. Poslanec tir. Žitnik: Jako žal mi je, da ne morem biti zadovoljen s pojasnilom, katero je podal gospod dr. Schaffer, ker sedaj ravno toliko vem, kakor poprej. Nikdar nisem mislil, da smo s svojimi sklepi deželnemu odboru na prosto roko dali, da sme izdati za gledališče, kolikor hoče. Gledališče se je zidalo — ne da bi hotel govoriti o osebi, ki ga je zidala in kateri gre vsa čast — jako drago in če bi bili to prej vedeli, nikdar bi ne bili dovolili tako velikih troskov. Ker se je gospod predgovornik sam ponudil, da hoče sestaviti izkaz, iz katerega se bodo natančno razvideli vsi zneski, ki so se izdali za zgradbo gledališča, in kedaj, v kateri seji jih je deželni zbor dovolil, stavljam sledeči predlog: Deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da še tekom tega zasedanja predloži natančen račun o stroških nove gledališke stavbe in o pokritji teh stroškov. Deželni glavar: Gospodje poslanci, ki podpirajo predlog gospoda poslanca dr. Žitnika, naj izvolijo listati. (Se podpira. — Wird unterstützt.) Predlog je zadostno podprt in je torej v razgovoru. Želi še kdo besede P (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec, končno besedo. Poročevalec Hribar: Ko sem danes šel v to dvorano, pač nisem pričakoval, da bode o računskem sklepu gledališkega zaklada prišlo v njej do debate, ker sem vedel, kako se je stvar rešila v finančnem odseku, in ker se je gospodu poslancu Žitniku, ki je izrazil svoje po-mislike že v finančnem odseku, odgovorilo tako jasno ter mu tako natančno dokazalo s številkami, da je bil deželni odbor opravičen izdati iz deželnega zaklada tistih 38.097 gld. 55 ^2 kr., da ni imel gospod predgovornik prav nobenega povoda, spraviti stvar v zbornici zopet v razgovor. Ako je to vender storil, prosim ga, ker vem, da je občutljiv gospod, naj mi ne zameri, ako bode v mojem odgovoru padla kaka beseda, katera mu morebiti ne bode povšečna. Gospoda moja! Ni nam treba prikrivati si, da se je vse to vprašanje o zgradbi gledališča, katero se na nekih shodih na dolgo in široko razpravlja in uporablja, da se agitacija dela po časnikih, sprožilo danes le zaradi tega, da bi za prihodnje volitve imeli gospodje, ki so proti gledališču, orožje v rokah. Da je govoril gospod poslanec Žitnik vse le ad usum delphini, o tem me najbolje poučuje včerajšnja številka nekega lista, kjer se pripoveduje, kaj se je govorilo na nekem shodu v Cerknici in kako je posebno gospod poslanec Žitnik posegel vmes. Ako hočem na kratko odgovoriti na očitanja, katero je izustil gospod predgovornik že včeraj v finančnem odseku in danes zopet tukaj, naj mi ne zameri, ako pred vsem rečem, da je govoril o stvari, 50 ILL seja due 11. jaiiuarija 1895. - katere ni proučil in si ni bil poprej ogledal dotičnih proračunov in deželnozborskih sklepov, ki se nanašajo na gledališko zgradbo in ki bi mu bili stvar razjasnili; da je torej govoril neinformovan. Ako bi bil vzel v roke proračune gledališkega zaklada od leta 1889. do letos, našel bi bil vse lepo obrazloženo in prepričal bi se bil, da deželni odbor ni izdal za zgradbo gledališča niti krajcarja neopravičeno in brez dovoljenja visokega deželnega zbora. Konštatovati moram to, akoravno sede v deželnem odboru tudi možje, ki mi niso politično simpatični. Ker si gospod poslanec Žitnik ni ogledal dotičnih proračunov, hočem mu jaz postreči s številkami, da bode vedel, kako stvar prav za prav stoji. Gospod poslanec dr. Schaffer je dejal, da bi bil, ako bi visoki deželni zbor to želel, deželni odbor pripravljen, visoki zbornici predložiti v prihodnjej seji posebno predlogo, da bi se gospodje poslanci iz nje prepričali, kaj je deželni odbor vse izdal za zgradbo gledališča in kedaj se mu je dovolil dotični kredit; jaz pa mislim, da te predloge ni treba, ker imajo gospodje poslanci, ki se interesujejo za stvar, itak na razpolaganje vse proračune od leta 1889. do danes in posebno prilogo, katera se je leta 1892. predložila visokemu deželnemu zboru in v kateri je prav natančno popisano, kaj se sme izdati za gledališče in kedaj so bili od visokega deželnega zbora dovoljeni posamezni krediti. Prestopajoč k številkam, opozarjam gospoda poslanca Žitnika, da je bilo v 14. seji visokega deželnega zbora dne 20. novembra 1889. dovoljenih za zgradbo deželnega gledališča 186.423 gld. Od te svote se je izdal, kakor je razvidno iz računskega sklepa, ki je bil odobren v 2. seji dne 17. oktobra 1890., znesek 41.887 gld. 28 kr. Za leto 1891. je bil proračun sprejet v 11. seji dne 18. novembra 1890. in se je po odbitku teh 41.887 gld. 28 kr. zopet izkazal nedostatek 178.427 gld. Za leto 1892. se je sklenil proračun v 13. seji dne 7. aprila 1892. z nedostatkom 86.828 gld. in za leto 1893. v 5. seji dne 27. septembra 1892. I. z nedostatkom 10.007 gld. Vse te številke iznašajo skupaj 317.149 gld. 28 kr., ako hoče gospod poslanec Žitnik to izračunih. Ker je iz priloge, katera je ravnokar v razpravi, razvidno, da se je vsega skupaj za zgradbo gledališča izdalo samo 299.767 gld. 22 */? kr., vidno je, gospoda moja, da ima slavni deželni odbor pravico, od dovoljenega mu kredita predplačiloma izplačati iz deželnega zaklada za gledališče še 17.382 gld. 05 1 /2 kr. Vidite, gospodje! v taki luči se Vam kažejo očitanja, ki jih je izustil gospod predgovornik Žitnik na adreso deželnega odbora, češ, da je izdal denarja za gledališče, katerega izdati ni bil upravičen. Rekel sem, gospoda moja! da gre tukaj za neko agitacijo in o tem me je najbolje poučila včerajšnja razprava v finančnem odseku. Danes se gospod poslanec Žitnik ni upal tako govoriti, storil pa bode to morebiti na kakem agitacijskem shodu in v tistih krogih, ki se, žalibog! branijo gledališča in šole — višje dekliške šole —, dasi se sami prištevajo izobraženim krogom. Nevarno pa je, tako agitacijo nositi med pri prosto ljudstvo. III. Sitzung am 11. Jänner 1895. Vprašanje je: Ali je treba gledališča ali ne, ali je gledališče kulturni zavod in ali je izobraževalni zavod? Vsak omikan človek, ki se je pečal z zgodovino razvoja dramatike, vedel bode, da je vsak narod, kadar je prišel do stopinje, da je smel zahtevati, da bi drugi narodi smatrali ga za izbraže-nega, ustanovil si gledališče in ne samo jedno temveč po več gledališč. Gledališč ima za razvoj jezika in za družbeno življenje velik pomen. Zaradi tega pa se mora obžalovati, da se od take strani ljudem, ki nikdar ne hodijo v gledališče in ki mislijo, kako pohujšljivo da je in da spravlja obiskovalce v nasprotje z vestjo in z verskimi dolžnostmi, vedno in vedno govori proti gledališču, kakor se je to tudi letos zgodilo na mnogih shodih. Na takih shodih in v takih krogih, ki nimajo pravega zmisla za take stvari, govoriti proti gledališču in proti višji dekliški šoli, je toliko, kakor če bi se med kmeti agitovalo proti muzeju, od katerega tudi ničesar nimajo. Pa vender je visoka zbornica veliko žrtvovala za muzej in se je pred kratkim izrekla, da je muzej velike važnosti za deželo. Gledališče je ravno tako važno za deželo, kakor muzej in zaradi tega obžalujem, daje gospod poslanec Žitnik take neopravičene stvari spravil v razgovor, le z namenom, da se prične agitacija proti onim deželnim poslancem, ki so uneti za gledališče in ne bodo zatajili tega svojega stališča. S tem končam in priporočam, naj se sprejmejo nasveti finančnega odseka. Deželni glavar: Preidemo v specijalno debato. Prosim gospoda poročevalca, da prečita prvi predlog finančnega odseka. Poročevalec Hribar: Prvi nasvet se glasi: 1. Računski sklep gledališkega zaklada s prihodki: rednimi................ 18.656 gld. 05‘/s kr. in izrednimi.................. 10.000 „ — „ torej vkup . 28.656 gld. 057- kr. ter izdatki : rednimi 12.460 gld. 27 kr. izrednimi 13.561 „ 98 „ in preha- jalnimi 952 „ 93 „ torej vkup . 26.974 , 98 , in potem takem s prebitkom se odobri. 1.681 gld. 077- kr. (Obvelja brez debate. — - Wird ohne Debatte angenommen.) 11. Istotako se odobri razkaz skupne imovine z aktivi 353.908 gld. 107- kr. in pasivi 208.275 , 017- „ torej s končno čisto imonvino 145.633 gld. 09 kr. (Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.) III. seja due 11. jaiiuaiija 1895. — III. Sitzung am 11. 3ütUUT 1895. 5t III. Od vrednosti vsega v imovino uštevnega inventarja ima se z letom 1895. počenši odpisovati vsako leto 5°/o na obrabljenost. (Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.) III. Nasproti temu pa naj se pri vrednosti rc-dutnih hiš opusti nadaljne odpisovanje 4°/o. (Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.) Predlagam glasovanje v celoti. Deželni glavar: Prosim gospode' poslance, ki odobrujejo predloge finančnega odseka v celoti, da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlogi so sprejeti tudi v celoti. Sedaj pride na glasovanje še predlog gospoda poslanca Žitnika, ki se glasi: „Deželnemu odboru se naroča, da še tekom tega zasedanja predloži natančen račun o stroških nove gledališke stavbe in o pokritji teh troskov. “ Gospodje, ki pritrdč temu predlogu, izvolijo ustati. Prosim, da gospodje obstoje, da seštejem glasove. (Poslanec dr. Žitnik: Abgeordneter Dr. Žitnik : „Zakaj se pa bojite?“ Poslanec Hribar: Ab- geordneter Hribar: „Kdo se boji?“ Gospodje so študirali stvar in vedo, kako to stoji!“) Predlog je padel. 8 tem je končana 10. točka dnevnega reda in preidemo na daljno točko, to je: 11. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1895. (k prilogi 21.) in o prošnjah pristava Viljema Rohrmana in učitelja Antona Lapajneta za dovolitev dveh petletnic oziroma za funkcijsko doklado. 11. Mündlicher Bericht bed Finanzausschusses über den Voranschlag dev Landes-Wein-, Obst- und Ackcrbauschule in Standen pro 1895 (zur Beilage 21), und über die Petitionen des Adjuneten Wilhelm Rohr-man und des Lehrers Anton Lapajne um Bewilligung von noch zwei £uttit= qnennalzulagen, beziehungsweise um Bewilligung der Fnnctionszulage. Poročevalec Višnikar: Visoki deželni zbor! Čast mi je poročati o proračunu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za I. 1895. priloga 21. —■ Finančni odsek je sklenil nasvetovati nekatere spremembe. Ker jih bodem pa navajal in utemeljeval pri posa- meznih točkah, predlagam, da se o tem proračunu takoj preide v nadrobno razpravo. Predlog finančnega odseka se glasi: Visoki deželni zbor naj sklene: Proračun deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za leto 1895. se odobruje in sicer: za šolo: s potrebščino v znesku . 11.818 gl d. s zaklado v znesku ................ 9.370 „ torej s primanjkljajem .... — 2.448 gl d. in za gospodarstvo: s potrebščino v znesku.................... 5.699 gld. in s zaklado.................. 5.050 „ torej s primanjkljajem v znesku . . 649 gld. ali s skupnim primanjkljajem pri šoli in gospodarstvu v znesku . . . 3.097 gld. ki se pokrije iz deželnega zaklada. Deželni glavar: Otvarjam splošno debato. Želi kdo besede ? Gospod poslanec dr. Vošnjak oglasil se je k besedi. Poslanec dr. Vošnjak: Pričakoval sem, da bode gospod poslanec Lenarčič, ki je v poslednji seji grajal obliko računskega sklepa Grmske šole, danes stavil svoj nasvet, kako naj se predrugačita in uredita računski sklep in proračun. Ker pa on ni stavil nobenega tacega nasveta, vidim, da je zadovoljen z načinom, kakor se sestavljajo računi tega zavoda od leta 1890. naprej. Do leta 1890. sestavljali so se računi tako, da šola ni bila ločena od gospodarstva, leta 1890. pa je visoki deželni zbor sklenil, da se imajo računi šole in gospodarstva ločiti. To se je zgodilo in odslej so se vsa leta predlagali računi v oni obliki, katero je želel visoki deželni zbor in v kateri so se predložili tudi letos. Graja, ki jo je izrekel gospod poslanec Lenarčič nasproti deželnemu odboru, kakor da bi se on ne bil oziral na sklepe deželnega zbora, je torej čisto neutemeljena. V taki obliki, kakor jo je želel gospod poslanec Lenarčič, se seveda računi niso vodili, kaj tacega pa deželni zbor tudi ni sklenil. Mislim, da morajo biti računi, kakor so sedaj sestavljeni, vsakemu poslancu čisto jasni in ne vem, kako naj bi se spremenili. Računski sklepi morajo ravno taki biti, kakor proračuni, ker bi sicer ne bili spregled ni in bi ne bilo razvidno, kako so se porabili od deželnega zbora dovoljeni krediti pri posameznih točkah. Edino, kar bi se morebiti dalo spremeniti, je to, da bi se pri režijskih troških svota 3200 gld. dala razdeliti v nekaj podtoček, ali kaj tacega se ni nasvetovalo, kar se pa tiče drugih troskov, so vsi natančno navedeni. Glavna stvar in glavni pomislek gospoda poslanca Lenarčiča je menda ta, da bi on rad imel, da bi bilo gospodarstvo aktivno in ne pasivno. Do tega pa, mislim, še ne bomo tako kmalu prišli in mislim, da aktivna sploh ni nobena taka šola. Ge pogledamo enako šolo v Mariboru, vidimo, da Sta- 52 III. seja dne 11. ja »u arij a 1895. — III. Sitzung NM 11. Miner 1895. jerska dežela za njo vsako leto doplačuje kakih 11.000 Aid., med tem ko mi za Grmsko šolo doplačujemo le kakih 3000, 4000 ali k večjemu 5000 gld. Po predležečem proračunu imelo bo gospodarstvo deficita le še kakih 700 gld., kajti šola bode nesla vsaj 5000 gld., redni troski pa so proračunjeni samo na 5700 gld. To ni tako velika razlika in mi si le moramo čestitati, da naša kmetijska šola deželo tako malo stane. Za kmetijsko šolo v Grottenhofu doplačuje Štajerska dežela tudi 8000 — 9000 gld. in ravno tako je na Avstrijskem, kjer imajo štiri ali pet takih šol, za katere dežela doplačuje po 8000—10.000 gld. Če torej Kranjska za svojo kmetijsko šolo doplačuje 3000—4000 gld., to ni veliko, posebno ne, če se pomisli, da so v tem znesku vštete tudi ustanove za učence. Da šola še ni popolnoma aktivna, prihaja tudi od todi, da od gospodarstva plačujemo vrtnarja, upravnika in vincarja. Ti trije pa so ob enem tudi preddelavci in bi torej, ker polovico časa porabijo za šolo, ker učencem kažejo, kako se razna dela opravljajo, plače za vrtnarja, upravnika in vincarja na polovico morale bi prav za prav spadati na šolo. Če vzamemo pa to v poštev, vidimo, da gospodarstvo na Grmski šoli ni pasivno, temveč še celo aktivno. Sicer pa je aktivnost kacega gospodarstva odvisna od vremena, in vremenske nezgode so na Dolenjskem jako pogoste. Vsaj vidimo, da se tudi drugi gospodarji na Dolenjskem ne morejo pohvaliti, da imajo aktivna posestva. K temu še pride, da se pri takih šolah ne sme gledati samo na dobiček, temveč mnogo denarja se porabi za poskušnje, česar navadni gospodar ne bo storil. Šola pa se mora pečati tudi s poskušnjami, da se pokaže, kaj se ima priporočati drugim gospodarjem. Da bi se pa glede računov deželni odbor ne bil strogo ravnal po sklepih visokega deželnega zbora, kakor je dajal gospod poslanec Lenarčič, to ni res in take graje deželni odbor nikakor ni zaslužil. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec Lenarčič ima besedo. Poslanec Lenarčič: Nikakor ni bil moj namen, oglasiti se pri tej točki k besedi, kajti ko sem zadnjič pri računskem sklepu Grmske šole pogorel s svojim predlogom, pošlo mi je vse upanje, da se kaj doseže, če se še toliko govori. Ker me je pa gospod predgovornik dr. Vošnjak naravnost pozval, da se oglasim, moram spregovoriti nekoliko besed in sicer, da odločno protestiram proti temu, da se mi predbaciva, da jaz odobravam obliko, v kateri se natn predlagajo računi. Te oblike ne odobravam in je ne morem odobravati, kakor sem že lani v proračunski debati o Grmski šoli dejal. Dekel sem, da naj se šola strogo loči od gospodarstva, da se bode natančno videlo, kaki so uspehi pri gospodarstvu. Da je šola pasivna, je na- ravno in jaz nikdar nisem trdil, da šola ne sme biti pasivna ali zahteval, da naj bode aktivna. Nasprotno pa naglašam, da mora gospodarstvo biti u z orno in trdim, da mora uzorno gospodarstvo biti aktivno. § 2. statuta deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu se glasi pod črko c : „da po umnem gospodarstvu na veleposestvu Grmskem, na katerem se nahaja šola, ter v vinogradih in sadovnjakih, kateri spadajo k tej šoli, prebivalstvo uzbuja k dejanskemu posnemanju.“ To dejansko posnemanje ima pa vender le pomen, ako se posnema kaj dobrega, nekaj, kar donaša prihodke, kajti od kodi bo pa kmetski gospodar sicer plačeval svoj davek? Proti temu, da nas šola kaj stane, nisem nikdar ugovarjal, ampak gospodarstvo bi nas ne smelo nič stati, ako bi bilo uzorno. Moj namen ni bil, da bi šolo kot tako grajal, temveč moj namen je le bil, ko sem zadnjič stavil svoj predlog, da se nam v računskem sklepu razkaše, ali se je tako gospodarilo, da so se dosegli uspehi in da je vredno, da ljudje pošiljajo svoje sinove na to šolo, učit se umnega gospodarstva. Umno gospodarstvo pa ne obstoji samo v tem, da se učencem pokaže, kako se pesa i. t. d. sadi, ampak da se jim pokaže, kaki uspehi se dajo doseči s porabo vseh sredstev. Drugega namena z mojimi besedami nisem imel. Tudi meni je uspeh šole zelo pri srci in če se moje besede napačno tolmačijo, to ni moja krivda. Še nekaj moram omeniti nasproti gospodu predgovorniku. Njemu se ne vidi umestno, da plače upravnika, vincarja in vrtnarja spadajo na račun gospodarstva. Ne rečem, da se gotov delni znesek ne bi smel prevzeti na šolo, pa nasprotno pozabi gospod dr. Vošnjak, da se plači vodje in pristava Rohrmana nista deloma prevzeli na račun gospodarstva, kar bi bilo vsekako umestno, kajti tako gospodarstvo ne more izhajati brez oskrbnika, katerega je pa treba plačati. Dalje se ne sme prezirati, da je pri vsakem gospodarstvu treba delavcev, da pa na Grmu mnogo tistega dela. katero na drugih posestvih opravljajo dragi delavci, učenci opravljajo, s čemur je nekako nekoliko troskov prihranjenih. To so opazke, s katerimi sem hotel pojasniti svojo stališče. Deželni glavar : K besedi se je oglasil gospod poslanec vitez Langer. Abgeordneter Miter von Langer: Ich habe mich zum Worte gemeldet, nicht um gegen den Voranschlag der Landes-Wein-, Obst- und Ackerbauschnle in Stauden für das Jahr 1895 Stellung zu nehmen, noch weniger um gegen die Anträge, welche der Herr Referent gestellt hat, zu sprechen, im Gegentheil, ich werde diese Anträge unterstützen und dafür stimmen; sondern ich habe mich zum Worte gemelbet, um die Beilage des Voranschlages in gewisser Richtung zu beanständen. Seitdem die Schule in Stauden existirt und der Landesausschuss die Berichte derselben 111. seja dne 11. januaiija 1895. — III. Sitzung MN 11. JÜNNer 1895. 53 dem hohen Landtage vorlegt, wurden dieselben in deutscher und slovenischer Sprache vorgelegt und dies mit vollem Rechte und der Absicht, dass dieselben sowohl von der deutschen als auch slovenischen Bevölkerung des Landes möglichst viel gelesen werden. Aber es handelte sich nicht nur darum, sonder» auch um die Erreichung der Absicht, dass diese Berichte auch in den übrigen landwirtschaftlichen Anstalten Cisleithaniens gelesen und auf diese Weise dieselben über die Entwicklung und die Fortschritte unserer landwirtschaftlichen Lehranstalt unterrichtet werden. Diesmal aber ist der Bericht zum erstenmale nur in slovenischer Sprache vorgelegt worden. Ich weiß nicht, ob hiebei eine Eigenmächtigkeit der Direktion in Standen zu suchen ist, oder ob es auf Grund eines Auftrages seitens des Landesausschusses geschehen ist, weshalb ich an den Landesauschuss die Anfrage stelle, worin der Grund dieser Erscheinung liegt und ob er geneigt sei, das Nöthige zu veranlassen, dass der deutsche Text des Berichtes nachgetragen werde? Deželni glavar: Gospod poslanec dr. Vošnjak ima besedo. Poslanec dr. Vošnjak: Deželni odbor je o svojem času ukazal vodstvu Grmske šole, da naj predloži poročilo, kakor vsako leto in je mislil, da se bode predložilo to poročilo, kakor doslej, vsako leto slovensko in nemško, ali vodstvo je predložilo samo slovensko poročilo. Kakor vidim iz vodstvenega dopisa, ki je ravno došel deželnemu odboru, je vodstvo vprašalo, ali naj predloži poročilo tudi v nemškem jeziku, kar pa se samo po sebi umeva. Deželni odbor je že naročil vodstvu, da tudi nemški tekst da tiskati, kar se bo še tekom te se-sije zvršilo tudi z ozirom na poljedelsko ministerstvo in na druge enake zavode, katerim se dopošilja poročilo. Deželni glavar: Gospod poslanec baron Wurzbach oglasil se je k besedi. Abgeordneter Areiherr von Wurzbach: Hoher Landtag! In dem Lehrplane der Landes-Wein-, Obst- und Ackerbanschule in Stauden vermisse ich einen Cnrsns für die Forstwirtschaftslehre. Die jungen Leute, welche in dieser Anstalt herangebildet werden, sind bestimmt, später ihren eigenen Besitz zu verwalten oder bei größeren Gütern als Verwalter oder Wirtschafter einzutreten. In jedem Falle ist wenigstens eine geringe Kenntnis der Forstwirtschaft unbedingt nothwendig, nicht nur für die Verwaltung des eigenen Besitzes, sondern auch für Dienste ans größeren Besitzungen, weil der größte Theil unseres sogenannten Großgrundbesitzes viel zu geringfügig ist, um die Anstellung eigener Beamten für jeden Wirtschaftszweig möglich zu machen, weshalb die Leute auch der Forstwirtschaft kundig sein müssen. Die Einführung der Forstwirtschaftslehre an der Schule in Stauden ist nicht nur darum wichtig, weil der Wald au und für sich ein wertvolles Object ist, dessen sorgfältige Bewirtschaftung dringend nothwendig ist, sondern insbesondere auch darum, weil die Bevölkerung im allgemeinen gar keine oder ganz falsche Begriffe von der Wichtigkeit des Waldes überhaupt und insbesondere von der Wichtigkeit des Waldes für die Landwirtschaft hat. Der Wald ist eine unentbehrliche Schutzwand für die ganze Landwirtschaft. Mit der Abnahme der Waldungen haben Wetterschäden von Jahr zu Jahr in erschreckender Weise zugenommen. Man verwendet auf die Verbauung von Wildbächen enorme Summen; übersieht aber hiebei, dass die Wildbäche mit Erfolg nicht im Thale, sondern auf den Bergen durch Bewaldung derselben verbaut werden. Der Wald saugt die Niederschläge wie ein Schwamm auf und giebt dieselben nur allmälig weiter. Im Falle einer genügenden Bewaldung würden die Wasserschäden zwar nicht aufgehoben, wohl aber ans ein geringes und erträgliches Maß beschränkt werden. Die Schäden, welche durch Stürme an Gebäuden und Culturen angerichtet werden, haben an Zahl und Umfang bedeutend zugenommen, seit die Bewaldung abgenommen hat. Irgendwo in den Archiven des Landes befindet sich ein Vogelschutzgesetz, aber trotz dieses Gesetzes nehmen die für die Landwirtschaft wichtigen Vögel von Jahr zu Jahr ab. Früher wurden die Vögel in großen Mengen gefangen, ohne dass eine Verminderung ihrer Zahl eintrat. Diese Verminderung hat erst begonnen, seit den Vögeln durch die Entwaldung der für ihre Brut nothwendige Schutz entzogen ist. Schliesslich muss ich noch einen Umstand anführen, welcher zu Gunsten des Waldschutzes spricht: Das ist nämlich die Thatsache, dass die Blitzschläge in bewohnte Ortschaften in den letzten Jahrzehnten sich bedeutend vermehrt haben. Mir sind diesbezügliche statistische Daten nicht zur Hand, aber es ist Thatsache, dass der Percentsatz dieses Schadens bedeutend zugenommen hat und der Grund dieser Erscheinung liegt darin, dass die Wetterwolken nicht mehr in den verkarsteten Gebirgen, sondern über den bewohnten Ortschaften sich entladen. Die Nachtheile der fortschreitenden Entwaldung zeigen sich überall und die Bevölkerung fühlt auch diese Nachtheile, hat aber keine Kenntnis von der Ursache derselben. Diesen Übelständen würde durch Einführung der Forstwirtschaftslehre in die Schule zwar nicht gesteuert, wohl aber die Verbesserung der Waldwirtschaft und eine entsprechende Belehrung der ganzen Bevölkerung allmälig angebahnt werden. Ich stelle daher den Antrag: „Der Landesansschuss wird beauftragt, Erhebungen zu pflegen und in der nächsten Session dem hohen Landtage Bericht zu erstatten, eventuell Anträge zu stellen, durch welche ans der Landes-Schule in Stauden ein Curs für den niederen Forstdienst errichtet werden konnte." Deželni glavar: Gospodje poslanci, ki podpirajo predlog' gospoda poslanca barona Wurzbacha, izvolijo ustati. (Se podpira. — Wird unterstützt.) Predlog je zadostno podprt in pride torej v razpravo. 54 lil. seje dne 11. jaiiuarija 1895. — Želi še kdo besede? Gospod dr. Vošnjak ima besedo. Poslanec dr. Vošnjak: Nahajam se v prijetnem položaji, da gospodu predgovorniku lahko takoj naznanim, da že tečejo obravnave zaradi vpeljave gozdarskega pouka na Grmski šoli. Šolsko vodstvo samo je spoznalo, da je treba vpeljati na šoli gozdarstvo kot učni predmet in je deželnemu odboru že nasvetovalo, da naj se obrne do vlade, ki naj bi privolila, da prevzame dotični pouk c. kr. gozdar v Novem mestu in je tudi že odločilo 2 uri na teden za ta pouk, ki se bodo lahko uvrstile med druge ure. Ob enem je nasvetovalo vodstvo, naj se postavi v proračun primerna nagrada za dotičnega gozdarja. Deželni odbor tega še ni mogel storiti, ker se mora prvič zagotoviti pri deželni vladi, da zadobi gozdarja in ker je drugič treba, da se spremeni šolski program in predloži dotična sprememba poljedelskemu ministerstvu. Mislim pa, da se bode gozdarski pouk po Veliki noči v drugem polletji že lahko pričel. Proti nasvetovani resoluciji nimam ugovora. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec vitez Langer ima besedo. Abgeordneter "glitter von Langer: Ich habe mir das Wort erbeten, um den Antrag des Herrn Abgeordneten Freiherrn von Wurzbach wärm-stens zu unterstützen. Ich bitte nur zn bedenken, wie wenig Waldland wir haben; es heißt allerdings, dass zwei Drittheile des Landes bewaldet sind, aber wie wenig davon ist guter Wald! Der größte Theil des Waldes namentlich in Unterkrain ist für den Bauer nicht Sache einer Cultur, sondern der Exploitation, indem solange herausgenommen wird, bis nichts mehr da ist. Endlich kommt die politische Behörde und ertheilt den Auftrag, die Fläche aufzuforsten. Der Bauer muss nun dem Forstgesetze Folge leisten, greift nach, den nächsten übersetzungsfähigen Ficksten, die er bei seinem Nachbar oder sonst wo nahe findet, zieht sie aus der Erde, setzt sie pro forma ein und glaubt selbst nicht, nun damit einen Wald angelegt zu haben. Der Antrag des Herrn Abgeordneten Freiherrn von Wurzbach wäre sehr ersprießlich, indem die Bevölkerung auf diese Weise eine Idee bekäme, wie der Wald zu behandeln und zu eultiviren ist, weshalb ich diesen Antrag, wie gesagt, wärmstens zur Annahme empfehle. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec končno besedo. Poročevalec Tisnikar: Ker proti predlogu finančnega odseka nihče ni ugovarjal in je glede resolucije gospoda poslanca lil. Sitzung mu ll. Jänner 1895. barona Wurzbacha že gospod poročevalec deželnega odbora naznanil, da se v deželnem odboru že misli na vpeljavo gozdarskega oddelka na Grmski šoli, nimam v splošni razpravi ničesar omeniti in prosim, da se preide o proračunu v nadrobno razpravo. Deželni glavar: Prosim gospoda poročevalca, da preide v nadrobno razpravo. Poročevalec Tisnikar: Potrebščina šole pri naslovu L „Plače“ zviša se za to leto samo za 120 gld., to je za novega hišnika, ki se je nastavil vsled sklepa deželnega zbora z dne 3. oktobra 1891. Hišnik je pri šoli in pri gospodarstvu potreben, ker je neumestno, da učenci opravljajo razna dela hišnika in ker se je s tem zelo motil šolski pouk. Kot redno potrebščino pri poglavji I. predlagam v imenu finančnega odseka 2920 gld. (Obvelja. — Angenommen.) Naslov II. „Osobne doklade in petletnice“: