glasilo SZDL Ijnbljana center SKUPSČINSKA PRILOGA št. 4/81 Ljubljana, 11. 9. 1981 Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana Center 41. seja zbora združenega dela 43. seja zbora krajevnih skupnosti 41. seja družbenopolitičnega zbora Seje zborov bodo v torek, 29. septembra 1981 ob17. uri Na podlagi 45. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujemo SKUPNO ZASEDANJE - zbora združenega dela, - zbora krajevnih skupnosti, - družbetiopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Center, ki bo V TOREK, 29. SEPTEMBRA 1981 OB 17. URI v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. . Predlagamo naslednji DNEVNI RED. 1. izvolitev komisije za verifikacijo poblastil delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 2. Verifikacija pooblastil delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter ugotovitev prisotnosti delegatov družbenopolitičnega zbora 3. Obravnava predloga sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Center 4. Obravnava predloga sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljubljane Ljubljana, 7. septembra 1981 PREDSEDNIK ZZD PREDSEDNICA 2B0RA KS PREDSEDNIK DPZ Ivo Kastelič, l.r. Mira Frolev, I. r. Franci Završnik, I. r DELEGATOM ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE UUBLJANA CENTER V prilogi vam dostavljamo prvi bilten o pripravi programa prenove Stare Ljubljane. Informacijo o pripravi programa prenove Stare Ljubljane bodo dele- gati obravnavaii na sejah zborov v prihodnjih mesecih. Zato prosimo, da prilo- ženo gradivo shranite in uporabite za obravnavo na sejah zborov občinske skupščine. Vse delegate ter delovne Ijudi in občane občine Ljubljana Center tudi vabimo, da obiščejo razstavo o prenovi Stare Ljubljane, ki bo v času od 1. do 15. oktpbra 1981 v prostorih Mestne galerije v Ljubljani, Mestni trg 5. KOORDINACIJSKI ODBOB ZA PRENOVO STARE LJUBLJANA Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujem 41. sejo zbora združenega dela skupščirfe občine Ljubljana Center ki bo V TOREK, 29. SEPTEMBRA 1981 OB 17. URI neposredno po skupnem zasedanju zborov v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji . DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora . . . 2. Potrditev zaplsnika 40. seje zbora združenega dela 3. Obravnava poročila o izvajanju politike ekonomske stabilizacije in informaciie o poslovanju OZD v I polletju 1981 4. Obravnava osnutka sprememb k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 5. Obravnava osnutka odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Liubliana Center za leto 1981 6. Obravnava osnutka sklepa o razpisu referenduma za uvedbo Samoprispevka III. za financiranje izgradnje objektov družbenega standarda na območju Ijubljanskih občin 7. Obravnava informacije o izgradnji stanovanj v občini Ljubijana Cehter in predloga za opredelitev obračunskega območja in izhodiščne cene stroškov ureianja stavbnega zemljišča v zazidalnih otokih CO 1-17 in CO 1-21 8. Obravnava osnutka odloka o spremembah odlOKa o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Ljubljana Center 9. Obravnava osnutka poročila začasnega organa in predloga sklepa o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji Viba film, Ljubljana 10. Obravnava predloga odločbe o uvedbi postopka redne likvidacije TOZD »Lju inženiring« Ljubljana 11. Volitve in imenovanja 12. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 13. Vprašanja delegatov Llubllana, 7/9-1981 - - PREDSEDNIKZZD: ( Ivo Kastelič, I. r. GRADIVO: ' - za to*Ko dnevnega reda 2, 4, S, 7. 8, 9, 10 in,11 je ob]svl|eno v te| prllogi, - za točko 3 je posebej priloženo - za \otki 6 in 12 )e objavljeno v tfelegaukem giadivu »a »•)» zborov SMt, M )e priloženo Na podlagi 44. člena poslovntka za delo skupščine občjne Ljubljana Center Sklicujem 43. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Center.ki bo V TOREK, 29. SEPTEMBRA 1981 ob 17. URI neposredno po končanem skupnem zasedanju zborov v sejni sobi skupščine občine Ljubljana Center, Amadič Lundrovo nabrežje 2, soba 5/I. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Potrditev zapisnika 42. seje zbora krajevnih skupnosti 3. Obravnava poročila o izvajanju politike ekonomske stabilizacije in informacije o poslovanju OZD v I. polletju 1981 4. Obravnava osnutka sprememb k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 5. Obravnava osnutka odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1981 6. Obravnava osnutka sklepa o razpisu referenduma za uvedbo Samoprispevka III. za financiranje izgradnje objektov družbenega standarda na območju Ijubljanskih občin 7. Obravnava informacije o izgradnji stanovanj v občini Ljubljana Center in predloga za opredelitev obračunskega območja in izhodiščne cene stroškov urejanje stavbnega zemljišča v zazidalnih otokih CO 1-17 in CO 1-21 8. Obravnava osnutka odloka o spremembah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Ljubljana Center 9. Obravnava poročila začasnega organa in predloga sklepa o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji Viba film, Ljubljana 10. Obravnava predloga odločbe o uvedbi postopka redne likvidacije TOZD »Lju inženiring« Ljubljana 11. Volitve in imenovanja ' 12. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 13. Vprašanja delegatov Ljybljan«. 7/9-1981 - PREDSEDNICA ZBORA: - Mira Frolov, I. r. GRADIVO: - za točke dnevnega reda 2, 4, S, 7, S, 9, 10 in 11 je objavljeno v te| prilogi, - za toLko 3 }e poaebej priloženo - za toLki 6 in 12 je objavljeno v delegatskem gradivu za seje zborov SML, ki je priloženo Na podlagi 44. člena poslovnika za delo skupščine občine Ljubljana Center Sklicujem 41. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Center, ki bo V TOREK, 29. SEPTEMBRA 1981 OB 17. UR» neposredno po končanem skupnem zasedanju zborov v banketni dvorani na Magistrafu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 40. seje družbenopolitičnega zbora 2. Obravnava poročila o izvajanju politike ekonomske stabilizacije in informacije o poslovanju O2D v I. polletju 1981 3. Obravnava osnutka sklepa o razpisu referenduma za uvedbo Samoprispevka III. za financiranje izgradnje objektov družbenega standarda na območju Ijubljanskih občin 4. Obravnava osnutka odloka o spremembah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Ljubljana Center 5. Obravnava poročila začasnega organa in predloga sklepa o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji Viba film, Ljubljana 6. Volitve in imenovanja 7. Obravnava gradiva in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 8- Vpra§anja delegatov. Ljubliana, 7/9-1981 PRECSEDNIK DPZ: Franc ZavršnlK, I. r. ORADIVO: - z« loike dnevnega red« 1, 4, 5 in 6 je objavljeno v lej pritofli, - i« todko dnavnega reda 2 je po<«b*| prlioiano, - za toike dnevnega reda 3 in 7 je objavl|«no v delegatskam gradlvu la ••!• zborev SML, M \» priloieno Zapisnik 40. sefe zbora združenega deia skupščine občine Ljubljana Center, ki je bita v četriek, 16. juiija 1981 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Sejo je vodil predsednik zbora Ivo Kastelič, zapisnik pa sekretar skupščine Ivo Bogataj. Soglasno je bil sprejet in obravnavan naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delega-tov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. potrditev zapisnika 39. seje zbora združenega dela 4. Obravnava poročila o uresničevanju resolucije o poiitiki družbenoekonomskega razvoja občine Ljub-Ijana Center in uresničevanju srednjeročnega družbe-nega plana občine v letu 1981 5. Obravnava poročita o stanju obrambnih priprav v občini Ljubljana Center 6. Obravnava predloga družbenega dogovora o meri-lih za vrednotenje storitev pravne pomoči 7. Obravnava predloga družbenega dogovora o na-menski porabi turistične takse v letu 1981 8. Obravnava predloga sklepa o določitvi roka de-lovni organizaciji Avtotehna v Ljubljani ter TOZD Za-stopstva, TOZD Notranja trgovina in delovni skupnosti skupnih služb v njeni sestavi za odpravo razlogov, ki so podlaga za začasne ukrepe družbenega varstva 9. Obravnava predloga sklepa o soglasju k samou-pravnemu sporazumu o ustariovitvi skupnosti za za-poslovanje in k samoupravnem sporazumu o ustano-vitvi in k statutu skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Center 10. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 45. sejo zbora občin SML 11. Vprašanja deiegatov. Ad 17 VZVOLITEV KOMtSIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL DELEGATOV Brez razprave je bil soglasno sprejet ' Sklep: V komisijo za verifikacijo pooblastil delegatov se izvolijo: 1. Stanko Jaki, delegat 12. konf. delegacij 2. Milka Arko, deiegat 39. konf. delegacij 3. Sonja Muzlcvič, delegat 47. konf. delegacij Ad. 2./ VERIFIKACIJA POOBLAŠTIL DELEGATOV Na predlog komisijeza verifikacijo pooblastil delega-tov je zbor soglasno sprejel Sklep: Zbor verificira pooblastila 47. delegatom, od skupnega števila 70 deJegatskih mest v zboru. Za 40. sejo zbora so predložili veljavna pooblastila naslednji delegati: štev. delegat Štev. delegat konf. konf. 1 Milan Govekac. 27 Iztok Novak 2 Ana Menih 29 Milojka Bešter 7 Judita Strašček Anton Žitnik 8-9 Jakob Grošelj 31 Mile Milenkovič Slavko Mihalič 33 Tone Kržič Marija Štraus Ida Roglič 10 Rudi Lesjak Tone Petrič 11 Fedor Cvirn 34 Ljubo Zanoškar Vinko Kašnar 35 Mara Grašič Alojž Kobale Evald Koren 12 Stanko Jaki Valsrija Osterc Miroslav Kupljenik 36 Janez Kovič 13 Matvevž Jarc 37 Marko Simčič 14 Duško Majstorovič 38 Frančiška Kitak Lojze Papič 39 Milka Arko 15 Jana Treven 42 Savka Tatič 16 Jana Bertoncelj . Zdenka Marolt 17 Jure Metličar Vlado List 18 Jelka Šribar 43 Marta Bombač 21 Bogdan Vidrih 46 Milan Deisinger Hinko Pust , 47 Sonja Muzlovtč 23 Jaka Sartori 48 Tihomir Mirkovič 25 Efrema Gogala Obrt Ivan Zalar 26 Rada Zajec ' Ad37 POTRDITEV ZAPISNIKA 39. SEJE ZBORA Brez razprave je zbor soglasno sprejel Sklep: Potrdi se zapisnik 39. seje zbora združenega dela. Ad4./ OBRAVNAVA POROČILA O URESNIČEVANJU RESOLUCIJE O POLITIKI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA IN URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE UUBLJANA CENTER V LETU 1981 Pri tej točki dnevnega reda je zbor obravnaval istoča-sno tudi POROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA RAZVOJA LJUBLJANE V OBDOBJU 1976-1980 in POROČILO O URESNIČEVANJU RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOM3KI POLITIKI IN RAZVOJU ME-STA LJUBLJANE V LETU 1981 Uvodno poročilo predsednika izvršnega sveta so de-legati poslušali na predhodnem skupnem zasedanju vseh zborov. V uvodni obrazložitvi je Božidar Alič, član izvršnega sveta odgovori! na vprašanja in pripombe, ki so jih v pismeni obliki posredovale konference delegacij. V razpravi je sodeloval Stanko Jaki, detegat 12. konf. delegacij, ki je opozoril na težave pri uresničevanju srednjeročnih planskih usmeritev na področju izgrad-nje ptt kapacitet. Za reševanje tega vprašanja je nujno pospešiti postopek za spremernbe in dopolnitve za-kona o samoupravnih interesnih skupnostih na po-dročju ptt dejavnosti, v Ljubljani pa nujno rešiti vpraša-nje financiranja gradnje primarnega in sekundarnega ptt omrežja iz sredstev za opremljanje objektov in na-prav individualne komunalne rabe. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednja stali-šča in sklepe: 1. Zbor sprejema poročilo o uresničevanju resolucije o politiki družbenoekonomskega razvoja občine ter uresničevanju srednjeročnega družbenega plana ob-čine Ljubljana Center v letu 1981. ?. Zbor sprejema in podpira ugotovitve in predloge, podane v uvodnem poročilu predsednika izvršnega sveta, ki so bistven sestavni del poročila in programa aktivnosti izvršnega sveta pri uresničevanju z resolu-cijo določene politike razvoja občine v letu 1981. 3. Zbor podpira program aktivnosti izvršnega sveta pri uresničevanju z resolucijo začrtane politike razvoja občine Ljubljana Center v letu 1981. 4. Izvršni svet mcra v skladu s svojimi pooblastili takoj ukrepati,zlasti na področju zagotavljanja nemo-tene proizvodnje, na področju skupne porabe ter na področju investicij in cen. Za aktivnosti na teh področ-jih naj pripravi konkreten program, aktivnosti pa mora izvajati koordinirano z organi širših družbenopolitičnih skupnosti. 5. V organizacijah združenega dela in delovnih skup-nostih, kjer še niso sprejeli vseh planskih aktov za srednjeročno obdobje 1981-1985 oziroma poslujejo brez sprejetega letnega plana, morajo takoj zaostriti individualno in kolektivno odogvornost ter zagotoviti sprejetje ustreznih planskih aktov. S.Organizacije združenega dela, ki so s planskimi akti sprejele določene obveznosti kot nosilke razvoja posameznih področi/ ali procesov združevanja dela in sredstev, morajo do oktobra 1981 izdelati poročilo o uresničevanju sprejetih nalog in ga predložiti v obrav-navo zbotu združenega dela občinske skupščine. 7. Gospodarska zbornica občin Ijubljanskega ob-močja mora pospešiti vzpostavljanje stabilnejših po-slovnih in dohodkovnih odnosov v reprodukcijskih ve-rigah, med proizvodnjo in trgovino. 8. Samoupravne interesne skupnosti družbenih de-javnosti in materialne proizvodnje morajo ponovno preveriti planske akte ter porabo uskladiti s sprejeto družbenoekonomsko politiko v letu 1981. 9. Vse samoupravne organizacije in skupnosti v ob-čini so dolžne takoj sprejeti ustrezne programe in ukrepe za zmanjšanje družbene režije ter o tem obve-stiti izvršni sv^t občinske skupščine. 10. Vse organizacije združenega dela morajo ob obravnavi polletnih periodičnih obračunov oceniti izvajanje sprejetih planskih obveznosti in sprejeti do-datne ukrepe za bolj ekonomično in stabilnejše gospo-darjenje sleherne TOZD in delovne skupnosti. 11. Izvršni svet naj skupaj z nosilci razvoja posamez-nih področij, gospodarsko zbornico, gospodarsko banko in Zavodom za družbeno planiranje Ljubljana izdela do konca meseca oktobra 1981 oceno uresmče-vanja srednjeročnega družbenega plana občine Ljub-Ijana Center v letu 1981 in pripravi osnutek resolucije o politiki družbenoekonomskega razvoja občine Ljub-Ijana Center v letu 1982. 12. Delegati zbora združenega dela so dolžni skupaj s samoupravnimi in poslovodnimi organi zagotoviti aktivnost pri uresničevanju sprejete politike družbe-noekonomskega razvoja občine in širših družbenopoli-tičnih skupnosti v letu 1981, zagotoviti izvajanje lastnih planskih aktov in sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo uresničitev. 13. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti so dolzne ob obravnavi rezujtatov gospodarjenja v prvem polletju 1981, vsaka nasvojem področju, oceniti rezultate gospodarjenja in pripraviti konkreten pro-gram aktivnosti za odpravo morebitnih neugddnih gi-banj in z njim seznaniti izvršni svet občinske skup-ščine. 14. Program aktivnosti izvršnega sveta ter sprejeta stališča in sklepi zborov občinske skupščine se posre-dujejo vsem samoupravnim organizacijam in skupno-stim v občini. 15. Zbor sprejema in podpira pobude konference delegacij številka 12 glede reševanja odprtih vprašanj ureshičevanja sprejetega programa izgradnje ptt na-prav na območju območne SIS za ptt promet Ljubtjana. Sprejete pobude naj delegati posredujejo zborom skupščine mesta Ljubljane. AD5. OBRAVNAVA POROČILA O STANJU OBRAMBNIH PRIPRAV V OBČINI UUBLJANA CENTER Uvodno poročilo Blaža Matekoviča, člana izvršnega sveta, so delegati poshfšali na predhodnem skupnem zasedanju vseh zborov. V uvodni obrazložitvi je Jože Rojc, detavec sekreta-riata za Ijudsko obrambo, odgovoril na vprašanja in pripombe, ki so jih v pismeni obliki posredovale konfe-rence delegacij. V razpravi je sodeloval Milan Govekar, delegat 1. konference delegacij, ki je predlagal, da bi morali pri preverjanju obrambne pripravljenosti izvesti več kon-kretnih preizkusov pripravljenosti brez poprejšnjih ob-vestil udeležencem. Le tako bi namreč lahko ugotovili dejansko pripravljenost na obrambo in zaščito. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednja Sklepa: I.Zborsprejme poročiloostanjuobrambnih priprav v občini Ljubljana Center. 2. Svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito naj pobudo konference delegacij številka 1 upošteva pri preverjanju pripravljenosti za obrambo \n zaščito. AD6. OBRAVNAVA PREDLOGA DRUŽBENEGA DOGOVORA O MERILIH ZA VREDNOTENJE STORITEV PRAVNE POMOČi Brez razprave je bil soglasno sprejet naslednji Sklep: Zbor sprejme družbeni dogovor o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči v predlaganem be- sedilu. AD7. OBRAVNAVA PREOLOGA DRUŽBENEGA DOGOVORA O NAMENSKI PORABITURISTIČNE TAKSEVLETU1981 Zbor je brez razprave soglasno sprejel naslednji Sklep: Zbor sprejme družbeni dogovor o namenski porabi turistične takse v letu 1981 v predlaganem bese- dilu. AD8. OBRAVNAVA PREDLOGA O DOLOČfTVI ROKA DELOVNI ORGANIZACIJI AVTOTEHNA V LJUBLJANI TER TOZD ZASTOPSTVA, TOZO NOTRANJA TRGOVINA IN DELOVNI SKUPNOŠTISKUPNIH SLUŽB V NJENI SESTAVIZA ODPRAVO RAZLOGOV, Kl SO PODLAGA ZA ZAČASNE UKREPE DRUŽBENEGA VARSTVA Uvodno obrazložitev je podal Božidar Alič, član IS. V razpravi sta sodelovala Jaka Sartori, delegat 23. konf. delegacij, ki je v razpravi poudaril, da so predla-gani ukrepi zoper DO Avtotehna in njeneTOZD-e preu-ranjeni ter da se s tem delovni organizaciji prizadeja velika škoda. Zato je že pri glasovanju o dnevnem redu seje predlagal, da se ta točka ne uvrsti v dnevni red, oziroma da zbor predlaganega ukrepa ne sprejme. Delegat 37. konf. delegacij Marko Simčič je podprl predlagane ukrepe ter ugotovil, da so podani očitni razlogi za takojšnjo uvedbo ukrepov družbenega var-stva. Po razpravi je zbor z enim vzdržanim glasom sprejel naslednje Sklepe: 1. Skupščina občine Ljubljana Center ugo-tavlja, da so v DO Avtotehna ter TOZD Zastopstva, TOZD Notranja trgovina in delovni skupnosti skupnih služb v njeni sestavi nastale bistvene motenje v samou-pravnih odnosih in da so huje oškodovani družbeni interesi po 619. in 620. členu zakona o združenem delu, s čimer so podani razlogi za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva. 2. Delavcem DO Avtotehna ter TOZD Zastopstva. TOZD Notranja trgovina in delovni skupnosti skupnih služb v njeni sestavi se določi rok 31. 12. 1981 v katerem morajo odpraviti razloge, ki so podlaga za začasne ukrepe družbenega varstva. 3. Skupščina občine Ljubljana Center sprejme sklep ' o določitvi roka DO Avtotehna ter TOZD Zastopstva, TOZD Notranje trgovina in delovni skupnosti skupnih služb v njeni sestavi za odpravo razlogov, ki so podlaga za začasne ukrepe družbenega varstva" v predlaganem besedilu. ' 4. Zbor zadolžuje izvršni svet občinske skupščine, da DO Avtotehna in njenim TOZD ter delovni skupnosti skupnih služb nudi pomoč pri urejanju razmer in od-pravljanju razlogov, ki so podlaga za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva. O urejanju razmer naj organi DO Avtotehna in njenih TOZD ter izvršni svet poročajo zboru združenega dela še pred 31. decem-brom 1981. AD9. OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O SOGLASJU K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O USTANOVITVI SKUPNO8TIZA ZAPOSLOVANJE IN K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O USTANOVITVI . IN K STATUTU SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA OBČINE UUBLJANA CENTER Zbor je brez razprave soglasno sprejel naslednji Sklep: Skupščina občine Ljubljana Center daje so-glasje k: - samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samou-pravne skupnosti za zaposlovanje občine Ljubljana Center, sprejetem na ustanovni skupščini dne 18. 12. 1978, - samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skup-nosti socialnega varstva občine Ljubljana Center, spre-jetem na seji skupščine skupnosti 11.5. 1981, - statutu skupnosti socialnega varstva občine Ljub-Ijana Center, sprejetem na seji skupščine skupnosti 11. 5. 1981. . AD10. OBRAVNAVA GRADIVA IN DOLOČITEV DELEGATOV ZA 45. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA UUBLJANE Delegati niso imeli pripomb h gradivu za 45. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane. Zbor je soglasno sprejel naslednja Sklepa: 1. Na 45. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane delegirajo: - 2 delegata zbor krajevnih skupnosti , . - 2 delegata zbor združenega dela in - 2 delegata družbenopolitični zbor. 2. Zbor združenega dela delegira na 45. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljana naslednja delegata: Kupljenik Miroslava, delegata 12. konference delegacij in Lista Vlada, delegata 42. konference delegacij. AD11. VPRAŠANJA DELEGATOV Konferenca delegacij št. 10: Glede izgradnje cest na območju Ljubljane se govori in sliši, da ni denarja za dokončanje del. Kot vemo so bili viri financiranja zagotovljeni aH vsaj morali bi biti. Zanima me, kaj je s tem? Glede delovne organizacije Viba film je bilo že dosti govora. Med drugim smo slišali, da bodo tudi občine krile izgubo. Kako je mogoče, da predsedniki izvršnih svetov občin sprejmejo delitev finančnih sredstev za pokritje izgube delovne organizacije za katero Ijudje na splošno menijo, da je v likvidacijskem postopku. Pismeno delegatsko vprašanje 15. konf. delegacij: Kakšne konkretne ukrepe bo podzvel izvršni svet do zaposlovanja upokojencev, da bi se sprostila delovna mesta za zaposlitev mladih delavcev? Pismeno delegatsko vprašanje 46. konf. delegacij: V poletni sezoni se izvajajo razna komunalna dela.( popravila cest, urejanje vodovodnega, plinskega, ptt omrežja) Konferenca delegacij sprašuje, zakaj se v Ljubljani izvajalci teh del ne dogovarjajo o skupnih koordinira-nih delih. S tem bi se izognili večkratnemu vsakolet-nemu razkopavanju ulic. Seja je bila končana ob 19.30 uri. Dobesedni zapisnik seje je na vpogled v sekretariatu skupščine. S»kr*tar sfcupttina: • Pred«»dnlk ZZO: voOofl«tt|,Lr. . Ivo Kastelič Zapisnik 42. seje zbora krajevnih skupnosti, ki je bila dne 16. 7. 1981 ob 18.00 uri v prostorih Kresije, neposredno po končanem skupnem zasedanju vseh zborov skup-ščine občine Ljubljana Center. Sejo je vodila predsednica zbora Mira Frolov, zapi-snik pa sekretar zbora Marjan Kavčnik. Predsednica zbora je predlagala, da se dvefvni red razširi z točkama: - OBRAVNAVA PREDLOGA DRUŽBENEGA DOGO-VORA 0 NAMENSKI PORABI TURISTIČNE TAKSE IN - OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O DOLOČITVI ROKA DELOVNI ORGANIZACIJI AVTOTEHNA V LJUB-LJANI, TOZD ZASTOPSTVA, TOZD NOTRANJA TRGO-VINA IN DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB V NJENI SESTAVI ZA ODPRAVO RAZLOGOV, Kl SO PODLAGA ZA ZAČASNE UKREPE DRUŽBENEGA VAR-STVA. Gradivo za prvo razširitev dnevnega reda so delegati prejeli že zvabilom za sejo zbora in je objavljeno v gradivu za seje zborov skupščine mesta Ljubljane. Predlog izvršnega sveta za obravnavo in sprejem druž-benega dogovora so delegati prejeli neposredno pred sejo zbora. Gradivo za drugo razširitev dnevnega reda so dele-gati dobili neposredno pred sejo zbora. Sprejet in obravnavan je bil naslednji Dnevni red: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delega-tov 2. Verifikacija pooblastila delegatov 3. Potrditev zapisnika 41. seje zbora 4. Obravnava poročila o uresničevanju resotucije o politiki družbenoekonomskega razvoja občine Lj. Center in uresničevanje srednjeročnega družbene-ga plana občine v letu 1981 5. Obravnava poročila o stanju obrambnih priprav v občini Lj. Center 6. Obravnava predloga družbenega dogovora o iz-gradnji in financiranju nove stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slovenije v Ljubljani 7. Obravnava predloga družbenega dogovora o meri-lih za vrednotenje storitev pravne pomoči 8. ^bravnava predloga družbenega dogovora o na-menski porabi turistične takse v letu 1981 9. Obravnava predtoga sklepa o soglasju k samou-pravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje in k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in k statutu skupnosti socialnega var-stva občine Lj. Center 10. Obravnava predloga sklepa o določitvi roka de-lovni organizaciji Avtotehna v Ljubljani ter TOZD Zastopstva, TOZD Notranja trgovina in delovni skupnosti skupnih služb v njeni oestavi za odpravo razlogov, ki so podlaga za začasne ukrepe družbe-nega varstva 11. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 45. sejo zbora občin SML 12. Vprašanja delegatov Ad 1) IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL DELEGATOV V komisijo za verifikacijo poblastil delegatov so bili izvoljeni: - Adrian Kotnik, delegati KS Nove Poljane, - Mičo Jeremič, delegat KS Josip Prašnikar in - Štefan Polanc, delegat KS Prule. AD2) VERIFIKACIJA POOBLASTIL DELEGATOV Soglasno je bil sprejet naslednji Sklep: Zbor verificira pooblastila 45 delegatov od skupnega števila 60 delegatskih mest v zboru. KS AJDOVŠČINA: KS GRADIŠČE: 1. Kerč Tone 1. Bernard Ivo 2. Liška Melita 2. Istenič Uroš 3. Prihoda Miha 3. Markič Vida 4. Močivnik Mitja KS KOLODVOR: KS JOSIP PRAŠNIKAR: 1. Gorišek Boža 1. Urbanc Daniel . 2. Majski Josip 2. Poljanec Miha 3. Štepec Jože . 3. Jeremič Mičo 4. Strmole-Hlastec 4. Iskrič Goran Francka 5. Strajnšak Janez KS POLJANE: ¦ KS NOVE POLJANE: 1. Škraba Žarko 1. Hribar Bogdan 2. Jereb Miroslav 2. Čuk Marija 3. Leder Mancini Zvonka 3. Kotnik Adrian 4.- Herzog Hilda KS PRULE: KS STARI VODMAT: 1. Polanc Štefan 1. Frolov Mira 2. Korošec Viktor 2. Smrke Jože 3. Čargo Jože 3. Kos Bojan 4. Pavlin Franc 5. Sivec Darinka KS STARA LJUBLJANA: KS TRG OSVOBODITVE: 1. Skubic Tatjana 1. Leitgeb Martina 2. Pettan Ema 2. Martonoši Zdenka 3. Žužek Milena 3. Sedonja Jože 4. Kopač Vlasto KSTABOR: KS LEDINA: 1. Stojšin Teodor 1. Popovič Jožica ': "¦• ?L" 2. Gabrijel Miloš 2, Kersnik Marja . 3. Koželj Janez 4. Kalan Barbara 5. Kobe Barbara Odsotni so bili: - Zvonimir Poznik, delegat KS Poljane, - Valerija Antloga, delegatka KS Prule, - Stane Nikolič, delegat KS Stara Ljubljana, - Vid Štempihar, delegat KS Gradišče, ' - Majda Kren, delegatka KS Nove Poljane, - Tone Osenar, delegat KS Nove Poljane, - Vlado Grabar, delegat KS Trg Osvoboditve, - Drago Mitjavec, delegat KS Ledina, - 1 delegat KS Kolodvor, - 2. delegata KS Ajdovščina, - 1 delegat KS Prule - 1 delegat Stara Ljubljana in - 3 delegati KS Ledina. AD 4) OBRAVNAVA POROČILA O URESNIČEVANJU RESCLUCIJE O POLITIKI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE LJUBUANA CENTER IN URESNIČEVANJU SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE VLETU1981 Predsednica je predlagala, da se ta točka dnevnega reda obravnava skupaj z ustreznimi točkami dnevnega reda seje zborov SML in sicer: - POROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA RAZVOJA LJUBLJANE ZA OBDOBJE 1976-1980 - POROČILO O URESNIČEVANJU RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU ME-STA LJUBLJANE V LETU 1981 Uvodno poročilo, ki ga je podal predsednik IS Zdene Mali, so delegati poslušali na predhodnem skupnem zasedanju zborov. Razpravijali so: - Teodor Stojšin, delegat KS Tabor, - Ivo Bernard, delegat KS Gradišče, - Franc Pavlin, delegat KS Stari Vodmat, - Martina Leitgeb, delegatka KS Trg Osvoboditve, - Josip Majski, delegat KS Kolodvor, - Dragica Kremser, namestnica predsednika kpmi-teja za finance in gospodarstvo, - Dušan Djukanovič, Član IS, - Miha Draksler, član IS in - Mira Frolov, predsednica zbora. V razpravi je bilo poudarjeno: - delegati ugotavljajo, da je poročilo o uresničeva-njw resolucije o politiki družberioekonomskega razvoja občine Lj. Center preveč rutinsko, preveč splošno in ne zajema globino problemov, - poročilo v celoti ne odraža težke gospodarske situacije, ki prihaja do izraza na določenih področjih v občini Lj. Center - delegati ugotavljajo, da se mora poročilo osredo-točiti na tista vprašanja, ki jih lahko razrešimo, zato naj bodo sklepi konkretni in v njih naj bo zajeto tisto, kar je možno realizirati, - posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi inve-sticijskim naložbam, - zaostriti je potrebno tudi osebno odgovornost po-sameznikov, to je odgovornost do izvrševanja zastav- Ijenih nalog in obveznosti, neodgovornemu obnašanju pa mora nujno slediti tudi ustrezno sankcioniranje, - tudi kadrovska politlka mora v tem težkem gospo-darskem obdobju odigrati pomembnejšo vlogo, - v poročilu morajo biti navedene tudi organizacije, ki poslujejo z uspehom, in ne samo organizacije, ki se stalno srečujejo s problemi. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednje Sklepe: 1. Zbor sprejme poročilo o uresničevanju resolucije o politiki družbenoekonomskega razvoja ob-čine Lj. Center in uresničevanju srednjeročnega druž-benega plana občine Lj. Center v letu 1981. 2. Zbor podpira program aktivnosti izvršnega sveta občinske skupščine pri uresničevanju z resolucijo za-črtane politike razvoja občine Lj. Center v letu 1981. 3. Zbor sprejema stališča in sklepe, ki jih predlaga predsedstvo občinske konference SZDL Lj. Center, ki morajo priti do izraza in morajo biti realizirani do naslednjega poročila IS. 4. Zbor sprejema in podpira ugotovitve in predloge, podane v uvodnem poročilu predsednika IS, ki so bi-stven sestavni del poročila in programa konkretne ak-vitnosti IS pri uresničevanju z resolucijo določene poii-tike razvoja občine v letu 1981. 5. Pripombe in predlogi ter stališča delegatov in delegacij k poročilu o uresničevanju resolucije o poli-tiki družbenoekonomskega razvoja občine Lj. Center in uresničevanju družbenega plana občine v letu 1981 se posredujejo IS. 6. Pripombe in predlogi k poročilu o uresničevanju družbenega plana razvoja Ljubljane za obdobje 1976-1980 in k poročilu o uresničevanju resolucije o družbenoekonomski poiitiki in razvoju mesta Ljubljane v letu 1981 posreduje delegacija na 45. seji zbora občin SML. 7. Program aktivnosti IS ter sprejeta stališča in sklepi zborov občinske skupščine naj se posredujejo vsem samoupravnim organizacijam in skupnostim v občini. 8. Delegati naj prenesejo osnove začrtane politike.v svoja okolja in se aktivno in neposredno zavzemejo za njihovo izvajanje. Ad5) OBRAVNAVA POROČILA O STANJU OBRAMBNIH PRIPRAV V OBČINI LJUBLJANA CENTER Delegati so uvodno poročilo, ki ga je podal Blaž Matekovič, sekretar za LO, poslušali na predhodnem skupnem zasedanju zborov. V razpravi so sodelovali: - Bogdan Hribar, delegat KS Nove Poljane, - Miloš Gabrijel, delegat KS Tabor, - Ivo Bernard, delegat KS Gradišče in - Blaž Matekovič, član IS. V razpravi je bilo poudarjeno: - poročilo o stanju obrambnih pripVav v občini Lj: Center je pregno, konkretno in v celoti odgovarja svb-jemu namenu, dopolniti pa bi ga bilo potrebno s pre-gledom kadrovskega sestava upravnih organov, ki de-lujejo na tem področju v občini kot tudi na področju SML (število delavcev in slično), - delegati ugotavljajo, da je ustrezna strokovna po-moč upravnih organov krajevnim skupnostim še vedno prešibka npr. strokovna pomoč ob izdelavi obrambnih načrtov, itd.), - delegati tudi ugotavljajo, da bi moralo biti uspo-sabljanje občanov bolj praktične narave in s potreb-nimi demonstracijami (npr. uporaba gasilnih aparatov itd.). Tako praktično usposabljanje bi občanom bolj Koristilo, kot pa suhoparna predavanja, - zapleteni mednarodni odnosi v svetu povečujejo možnost nenadnega spopada. Gosta naseljenost pre-bivalcev v občini Ll. Center narekuje povečanje števila zaklonišč, ob tem pa ni potrebno, da gradim samo velika in draga zaklonišča, ampak bi bilo potrebno posebno pozornost posvetiti gradnji in ustreznemu obeleževanju manjših in enostavnih zaklonilnikov. Ne sme se dogajati, da zaklonišča niso dovolj obeležerfa in da Ijudje ne vedo zanje. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednja Sklepa: 1. Zbor sprejme poročilo o stanju obrambnih priprav v občini Ljubljana Center. 2. Pripombe in predlogi delegatov se posredujejo Sekretariatu za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in SML Ad6) OBRAVNAVA PREDLOGA DRUŽBENEGA DOGO- VORA O IZGRADNJI IN FINANCIRANJU NOVE STAVBE MUZEJA UUDSKE REVOLUCIJE SLOVENIJE V UUBUANI Uvodno obrazložitev je podal Dušan Djukanovič, član IS. RazpravljaN so: - Teodor Stojšin, delegat KS Tabor, - Kerč Tone, delegat KS Ajdovščina, - Francka Strmole Hlastec, delegatka KS Kolodvor, - Bogdan Hribar, delegat KS Nove Poljane in - Mira Frolov, predsednica zbora. V razpravi je sodeloval tudi tov. Mrvič, pred%tavnik Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije in dodatno pojasnil nekatera nejasna vprašanja. Delegati ugotavljajo, da je bil predlog družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Mu-zeja Ijudske revolucije Slovenije v Ljubljani slabo in nejasno pripravljen in netočno obrazložen ter da do takih in podobnih primerov ne sme več prihajati. Po razpravi je zbor s tremi glasovi proti sprejel na-slednji Sklep: Zbor sprejme družbeni dogovor o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja Ijudske revoiucije Slo-venije v Ljubljani v predlaganem besedilu. Ad7) OBRAVNAVA PREDLOGA DRUŽBENEGA DOGO- VORA O VREDNOTENJU STORITEV PRAVNE POMOČI Uvodno obrazložitev je podal Hugon Zaplotnik, se-kretar v sekretariatu za občo upravo. Razpravljali so: - Ivo Bernard, delegat KS Gradišče, - Adrian Kotnik, delegat KS Nove Poljane, - Jože Sedonja, delegat KS Trg Osvoboditve. V razpravi je bilo poudarjeno: - delegati ugotavijajo, da bi bilo potrebno družbeni dogovor sprejeti že mnogo prej, saj je bil ustrezni zakon sprejet leta 1979, na področju pravne pomoči pa se v tem času ni ničesar naredilo, - da bi lahko presodili stanje glede nudenja pravne pomoči na področju občine Center, bi bilo potrebno, da IS pripravi ustrezno analizo v sodelovanju in ob ugotovitvah družbenega pravobranilca samoupravlja-nja, sodišča, občinskih upravnih organov in družbeno-političnih organizacij (sindikat, SZDL), - delegati predlagajo, da strokovnjaki iz pravnega področja še enkrat pregledajo 16. člen dogovora o merilih in vrednotenju storitev pravne pomoči. Res je, da bolj samoupravno zveni, če se oblikuje komisijaza naštete naloge. Morda bi se dalo v smislu racionaliza- cije dela, omenjene naloge opravljati v republiškem sekretariatu za pravosodje, ki bi po potrebi skliceval predstavnike udeleženk sporazuma. Po razpravi je zbor sprejel naslednja Sklepa: 1. Zbor sprejema družbeni dogovor o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči v predlaganem besedilu. 2. Pripombe in predlogi delegatov se posredujejo Sekretariatu za občno upravo in Republiškemu sekre-tariatu za pravosodje. Ad 8) OBRAVNAVA PREDLOGA DRUŽBENEGA DOGO- VORA O NAMENSKI PORABI TURISTIČNE TAKSE V LETU 1981 Uvodno obrazložitev je podala Dragica Kremser, na-mestnica predsednika Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo. Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednji Sklep: Zbor sprejme družbeni dogovor o namenski porabi turistične takse v letu 1981 v predlaganem bese-dilu. Ad 9) OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O SOGLASJU K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O USTANOVITVI SKUPNOST! ZA ZAPOSLOVANJE IN K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O USTANOVITVI IN K STATUTU SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA OBČINE UUBUANA CENTER Uvodno obrazložitev ie podal Hugon Zaplotnik, član IS. Razpravljali so: - Hilda Herzog, delegatka KS Poljane, - Mira Frolov, predsednica zbora in - Hugon Zaplotnik, član IS. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednja Sklepa: 1. Zbor daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje občine Lj. Center ter k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in k statutu skupnosti socialnega varstva občine Lj. Center. 2. Delegati opozarjajo, da je potrebno v samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje uve-sti datum sprejama sporazuma 8/12-1978). Ad10) OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O DOLOČITVI ROKA DELOVNI ORGANIZACIJI AVTOTEHNA V LJUBLJANI TER TOZO ZASTOPSTVA, TOZD NOTRANJA TRGOViNA IN DELOVN! SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB V NJENI SESTAVI ZA ODPRAVO RAZLOGOV, Kl SO PODLAGA ZA ZAČASNE UKREPE DRUŽBENEGA VARSTVA Uvodno obrazložitev je podata Dragica Kremser, na-mestnica predsednika Komiteja za družbeno planiranje in gOspodarstvo. Razpravljali so: - Jože Sedonja, delegat KS Trg Osvoboditve, - Majski Josip, delegat KS Kolodvor. - Martina Leitgeb, delegatka KS Trg Osvoboditve, ' - Francka Strmole Hlastec, delegatka KS Kolodvor, - Teodor Stojšin, delegat KS Tabor, - Dragica Kremser, namestnica predsednika Komi-' teja za družbeno planiranje in gospodarstvo, - Hugon Zaplotnik, član IS, - Mira Frolov, predsednica zbora. V razpravi so delegati poudarili, da podpirajo odloči-tev IS o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva, da pa je nujno potrebno raziskati vse vzroke, zakaj je prišlo do motenj samoupravnih odnosov v omenjeni delovni organizaciji. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednja Sfclepa: 1. Skupščina občine Ljubljana Center ugo-tavlja, da so v DO Avtotehna, Ljubljana, ter TOZD Za-stopstva, TOZD Notranja trgovina in DSSS v njeni se-stavi nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in da so huje oškodovani družbeni interesi po 619. in 620. členu zakona o združenem delu. S tem so podani razlogi za uvedbo začasrvih ukrepov družbenega var-stva. 2. Delavcem DO Avtotehna ter TOZD Zastopstva, TOZD Notranja trgoviria in DSSS v njeni sestavi, se določi rok 31.12.1981, v katerem morajo odpraviti razloge, ki so podlaga za začasne ukrepe družbenega varstva. Ad 11) OBRAVNAVA GRADIVA IN DOLOČITEV DELEGATOV ZA 45. SEJO ZBORA OBČIN SML A) OBRAVNAVA GRADIVA Razpravljali so: - Josip Majski, delegat KS Kolodvor, - Dušan Djukanovič, član IS in - Mira Frolov, predsednica zbora. Zbor je obravnaval celotno gradivo za 45. sejo zbora občin SML in sprejel pripombe k POROČILU O URESNIČEVANJU RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU ME-STA LJUBLJANE V LETU 1981 ZA PRVO POLLETJE Poročilu o uresničevanju resolucije v letu 1981 na ' področju družbenih dejavnosti je pomanjkljivo, ker niti ne omenja problemov, kot so: - izgube na področju zdravstva in kulture, - solidarnost pri financiranju nekaterih družbenih dejavnosti (zdravstvo, socialno skrbstvo itd.), - težave pri samoupravnem sporazumevanju na ravni mesta v nekaterih SIS družbenih dejavnosti itd. Konkretne pripombe so naslednje: Raziskovafna dejavnost: Formalno je bilo res usta-novljena Mestna raziskovalna skupnost, ki pa še ni zaživela. V poročilu za skupščind mesta Ljubljane je napačno prikazane delovanje mestne in občinskih ra-ziskovalnih skupnosti. V poročilu piše, da so bile za leto 1981 že določene raziskovalne naloge. Občinske raziskovalne skupnosti v resnici kasnijo z ugotavlja-njem in vrednotenjem raziskovalnih potreb, tako da niti faza razpisovanja raziskovalnih nalog še ni končana. V istem poročilu sploh ni omenjeno uresničevanje nalog s področja skupnosti socialnega varstva. Prav tako poročilo ne obravnava uresničevanja na-log s področja socialnega skrbstva. Pripombe in predloge Posreduje delegacija SO Lj. Center na 45. seji zbora občin skupščine mesta Ljub-Ijane. K ostalim točkam dnevneg reda delegati niso imeli pripomb. B) Ooločitev delegatov Brez razprave je zbor soglasno sprejel naslednja Sklepa: 1. Na 45. sejo zbora občin SML delegirajo: - 2 delegata zbor združenega dela, - 2 delegata družbenopolitični zbor in - 2 delegata zbor krajevnih skupnosti. 2. Zbor krajevnih skupnosti delegira na 45. sejo zbora občin SML naslednja delegata: Hribar Bogdan, delegat KS Nove Poljane in Zvonka Leder Mancini, delegatka KS Poljane. Vpra&anja delegatov Janez Koželj, delegat KS Tabor, zahteva, da delega-cija SO Lj. Center na 45. seji zbora občin SML ponovno postavi delegatsko vprašanje, na katerega so delegati na 43. seji zbora občin SML dobili nepopolen odgovor. Vprašanje: Kdaj bomo dobili celoVit pregled rešitev prometne ureditve v Ljubljani? Ive-Bernard; delegat KS Gradišče, je sprožil vpra-šanje o umestnosti novega zakona o uvedbi carinske takse za prehod čez mejo. ki ga pripravlja Zvezni izvršni svet. Delegati zbora krajevnih skupnosti odločno odkla-njajo in ne podpirajo uvedbo tega novega zakona. Seja je bila zaključena ob 20.30 uri. SekretarzboraKS: PREDSEONICA ZBORA KS: Marjsn Kavinlk, l.r. Mira Frlov Zapisnik 40. seje družbenopolitičnega zbora skupščine ob-čine Ljubljana Center, ki je bila 16. julija 1981 ob 17. uri v prostorih Magistrata, Mestni trg 1. Sejo je vodil predsednik zbora Franct Završnik, zapi-snik pa sekretar zbora Janez Grad. Prlsotni: Odsotnost so opravlčili: 1. Dovgan Ljuba 1. Bertoncelj Marjan 2. Drofenik Franček 2. Destovnik Karel 3. Furlan-Lipovec Marjeta 3.Gradišar Milena 4. Gaspari Milan 4. Kavčič Anica 5. Jugovič Ljubica 5.Korbar Slavko 6. Kraigher-Senk Dragana 6., Kozjek Franci 7. Makovec Igor 7. Kogovšek Katja 8. Mirkovič Milena 8. Mlinar Andrej 9. Obštetar Zmaga 9. Nered Jože 10. Rozman Jaka 10. Sušnik Viljem 11. Rupena-Osolnik Mara 11. Šenk Vladimir 12. Samardžija Miro 12. Troha Josip 13. Samec Tatjana 13. Valentinčič Vesna 14. Sikirič Edo 15. Sušnik Ivan 16. Stopajnik Marjetka 17. Studen Slobodan 18. Šager Jože 19. Završnik Franci 20. Žavbi Rudi Sprejet in obravnavan je bil naslednji Dnevnired: 1. Potrditev zapisnika 39. seje družbenopolitičnega zbora 2. Obravnava predloga sklepa o določitvi roka delovni organizaciji Avtotehna v Ljubljani, TO2D Zastop-stva, TOZD Notranja trgovina in Delovni skupnosti skupnih služb v njeni sestavi za odpravo razlogov, ki so podlaga za začasne ukrepe družbenega var-stva. 3. Obravnava poročila o uresničevanju resolucije o politiki družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Center in uresničevanju srednjeročnega družbenega plana občine v letu 1981 4. Obravnava poročila o stanju obrambnih priprav v občini Ljubljana Center 5. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 45. sejo zbora občin SML 6. Vprašanje delegatov AD1 POTROITEV ZAPISNIKA 38. SEJE DRUŽBENOPOLI-TIČNEGA ZBORA Zapisnik 39. seje se potrdi s tem, da se sklepi k točkam 2., 4. in 9. dopolnijo tako, da glasijo k tč. 2. sklep št. 3 Družbenopolitični zbor predlaga, da v prihodnje po-ročila pravosodnih organov vsebujejo prikaz proble-mov in pojavov na območju občine, ki jih pravosodni organi ugotavljajo pri izvrševanju svojih funkcij. Pripravo takšnega poročila pravosodnih organov naj bi oblikovala posebna delovna skupina v kateri bi so-delovali delegati vseh zborov občinske skupščine. k tč. 4. se doda sklep 3. Davčni upravi občine se naroča: - da neprestano spremlja obremenjevanje z družbe-nimi obveznostmi vse kategorije davčnih zavezancev, ter z oblikovanjem davčne politike \z občinske pristoj-nosti posveti posebno pozomost temu, da se z davčno politiko stimulira uslužnostne in deficitarne obrtne de-javnosti, - da polaga večjo pozornost na pravočasno plačeva-nje družbenih obveznosti in podvzema vse predpisane ukrepe v zvezi z prisilno izterjavo. Zlasti se to nanaša na prevzete neporavnane obveznosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno varstvo iz prete-klih let, - da pojača kontrolo nad poslovanjem zavezancev družbenih obveznosti, zlasti v tistem delu ko se prcpmet odvija med zavezanci in. občani, - da pri kupoprodaji nepremičnln posveti posebno skrb realnemu ugotavljanju prometne vrednosti nepre-mičnin, zaradi odmere davka na promet nepremičnin. k tč. 9 Sklep: Oružbenopolitični zbor sprejema informacijo na znanje, vendar meni, da ugotovitve v informaciji v zadnjem odstavku točke 2 niso popolne zato zadolžuje komite za družbene dejavnosti, da organizira razgo-vore med predstavniki JAA TOZD Avtorske agencije za SR Slovenijo ter avtorji in njihovimi društvi o vsebini medsebojnih pravic in obveznost in vsebini in po-stopku sprejemanja samoupravnih sporazumov o med-sebojnem sodelovanju. O vsebini teh razgovorov ter o odprtih vprašanjih pri urejanju teh odnosov naj komite za družbene dejavno-sti ponovno informira družbenopolitični zbor. AD2 OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O DOLOČITVI ROKA DELOVNI ORGANIZACIJIAVTOTEHNA V LJUBLJANI, TOZD ZASTOPSTVA, TOZD NOTRANJA TRGOVINA IN DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB V NJENISESTAVIZA ODPRAVO RAZLOGOV, Kl SO POOLAGA ZA ZAČASNE UKREPE DRUŽBENEGA VARSTVA Detegati so gradivo prejeli neposredno pred sejo. V razpravi so sodelovali: Matija Hočevar v. d. indivi-dualnega poslovodnega organa, DO, Ljuba Dovgan, Milena Mirkovič, Rudi Žavbi, Ivan Sušnik, Miroslav Sa-mardžija, Tomaž Petrič predsednik DS DSSS, Tatjana Samec, Dragana Kraigher-šenk, Franček Drofenik, Go-ran Kanalec individual. poslovodni organ TOZD Za-stopstva, Mara Rupena Osolnik in Zdene Mali predse-dnik IS. Po razpravi je zbor sprejel naslednje Stališče: 1. Družbenopolitični zbor ugotavlja, da so v DO Avto-tehna Ljubljana ter TOZD Zastopstva, TOZD Notranja trgovina in DSS v njeni sestavi ugotavljene motnje v samoupravnih odnosih in da so huje oškodovani druž-beni interesi po 619. in 620. členu zakona o združenem delu. Družbenopolitični zbor meni, da se v DO Avtotehna njenih TOZD in DSS, ugotovljene nepravilnosti, v skladu s sklepom, odpravijo do 31/12-1981 ob ustrezni pomoči izvršnega sveta brez takojšnjih ukrepov druž-benega varstva. 2. Izvršni svet naj tekoče obvešča družbenopoiitični zbor o uresničevanju akcijskega programa za odpravo razlogov, ki so podlaga za začasne ukrepe družbenega varstva. AD 3 OBRAVNAVA POROČILA O URESNIČEVANJU RESOLUCUE O POLITIKI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE UUBUANA CENTERIN URESNIČEVANJU SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE VLETU1981 Pri tej točki dnevnega reda je zbor obravnaval istoča-sno tudi - poročilo o uresničevanju družbenega plana razvoja Ljubljanetv obdobju 1976-1981 in - poročilo o uresničevanju resolucije o družbenoe-konomski politiki in razvoju mesta Ljubljane v letu 1981 Uvodno obrazložitev je na predhodnem skupnem zasedanju podal Zdene Mali, predsednik IS. V razpravi so sodelovali: Tatjana Samec, Ljuba Dov-gan, Rudi Žavbi, Edo Sikirič, Dragana Kraigher šenk, Miroslav Samardžija, Milan Gaspari, Mara Rupena Osoinik, Jože šager, Milena Mirkovič in Zdene Mali. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednja Stališča in sklepe: 1. Zbor sprejema poročilo o uresničevanju resoluclje o politiki družbenoekonomskega razvoja občine ter uresničevanju srednjeročnega družbenega plana ob-čine Ljubljana Center v letu 1981. 2. Zbor sprejema stališča in sklepe, ki jih predlagata predsedstvo občinske konference SZDL in komisija za družbenoekonomske odnose. 3. Zbor sprejema in podpira ugotovitve in predloge podane v uvodnem poročilu predsednika izvršnega sveta, ki so bistven sestavni del poročila in programa aktivnosti izvršnega sveta pri uresničevanju z resolu-cijo določene politike razvoja občine v letu 1981. 4. Program aktivnosti izvršnega sveta ter sprejeta stališča in sktepi zborov občinske skupščine se posre-dujejo vsem samoupravnim organizacijam in skupno-stim v občini. 5. Izvršni svet naj skupaj z družbenopolitičnimi orga-nizacijami v občini čimpreje opravi razgovore v tistih organizacijah združenega dela, ki so s planskimi akti sprejele določene obveznosti kot nosilke razvoja posa-meznih področij in v katerih prihaja do določenih od-stopanj od sprejetih usmeritev družbenoekonomskega razvoja. 6. Pripombe podane k poročilu o uresničevanju re-solucije o družbenoekonomski pofitiki in razvoju mesta Ljubljane v letu 1981 se posredujejo na zboru občin skupščine mesta Ljubljane. AD4 OBRAVNAVA POROČILA O STANJU OBRAMBNIH PRIPRAV V OBČINI UUBUANA CENTER Uvodno poročilo je na predhodnem skupnem zase-danju vseh zborov podal Blaž Matekovič, sekretar za • Ijudsko obrambo. V razpravi sta sodelovala: Slobodan Studen in Jaka Rozman. Zbor je soglasno sprejel naslednja Sklepa: 1. Družbenopolitični zbor sprejemaporočilo o stanju obrambnih priprav v občini Ljubljana Center ter priporoča sekretariatu za Ijudsko obrambo, da v bodoče posveti še posebno pozornost pri obrambni vzgoji mladih, žena in deklet. 2. Sekretariat za Ijudsko obrambo naj ponovno preuči ustreznost strokovne pomoči upravnega organa krajevnim skupnostim.. AD5 OBRAVNAVA GRADIVA IN DOLOClTEV DELEGATOV ZA 45. SEJO ZBORA OBČIN SML A. Obravnava gradiva k 6. točki: Poročilo o uresničevanju akcijskega na-črta priprav za prehod na usmerjeno izobraževanje v šolskem letu 1981/82 V razpravi je sodelovala Dragana Kraigher šenk. Zbor je sprejel naslednji Skiep: Pripomba iz razprave se posreduje na 45. seji zbora občin skupščine mesta Ljubljane. B. DOLOČITEV DELEGATOV Zbor je sprejel naslednja Sklepa: 1. Na 45. sejo zbora občin SML delegirajo - 2 delegata ZZD - 2 delegata zbor KS - 2 delegata DPZ 2. Družbenopolitični zbor delegira na 45. sejo zbora občin SML Milana Gasparija in Miroslava Samardžija. AD6 , VPRAŠANJA DELEOATOV Na predlog Eda Sikiriča je družbenopolitičnl zbor pozval Komunalno skupnost ter organizacije združe-nega dela, ki vršijo obnovo cest v mestnem središču, da ta dela opravljajo v dveh izmenah, s čimer bi se v času turistične sezone izognili prometnim zastojem v . centru mesta. Seja je bila zaključena ob 20.00 uri. SEKRETAR ZBORA: PREDSEONIKZBOHA: Janez Qrad,l.r. Frand Zavrtnlk, L r. J Spremembe in dopolnitve statuta občine Ljubljana Center PREOLOG ZA OBRAVNAVO IN SPREJEM SPRE-MEMB |N DOPOLNITEV STATUTA OBČINE UUBUANA CENTER Skupščina občine Ljubljana Center je na sejah zbo-rov 26. februarja 1980 sprejela sklep o uvedbi postopka za spremembe in dopolnitve statuta občine Ljubljana Center ter imenovala posebno komisijo za pripravo besedila sprememb in dopoinitev statuta. Komisija je pri pripravi osnutka sprememb in dopol-nitev statuta občine upcštevala načalno izhodišče, da se statut občine spremeni in dopolni le: 1. v določbah, ki se nanašajo na uveljavljanje kolek-tivnega dela, odločanja in odgovornosti in 2. v določbah, ki jih je potrebno spremeniti ali dopol-niti zaradi novo sprejetih zveznih in republiških zako-nov (zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela, zakoni o svobodni m&njavi dela na posameznih po-dročjih družbenih dejavnosti, zvezni in republiški za-kon o sistemu državne uprave ter republiški zakon o sistemu družbenega planiranja). Osnutek sprememb in dopolnitev statuta je obravna-vala občinska skupščina na sejah zborov 27. januarja 1981 in ga predložila v javno razpravo. Javna razprava je trajala do 28. 2. 1981. Komisija je k osnutku sprememb in dopolnitev sta-tuta občine prejela več pripomb. Komisija je pri pripravi predloga sprememb in dopol-nitev statuta občine upoštevala večino pripomb iz javne razprave. Pri pripravi predloga sprememb in do-polnitev statuta je komisija prav tako upoštevala stali-Sča občinske konference SZDL Ljubljana Center, stali-žča mestne konference SZDL Ljubljana ter dogovor-jena enotna izhodišča pri usklajevanju besedil statutov Ijubljanskih občin in mesta Ljubljane. Na pripombe in predloge, ki pri pripravi predloga sprememb in dopolnitev statuta niso bile upoštevane, je komisija pripravila odgovore, ki jih v nadaljevanju tega gradiva posreduje predlagateijem in delegatom zborov občinske skupščine. Komisija za pripravo besedila sprememb in dopolni-tev statuta občine Ljubljana Center predlaga zborom občinske skupščine, da obravnavajo in sprejmejo spre-membe in dopolnitve statuta občine LjubljanaCenterv predlaganem besedilu. Komltlja i« prlpravo baMdll* •praimmb In dopolnlUv statuta oMlne Skupščina občine Ljubljana Center je na podlagi 185. člena ustave SR Slovenije ter na podlagi 1972. in 266. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS št. 2/76) na---------seji zbora združenega dela dne ------ na -------- seji zbora krajevnih skupnosti dne , --------- in na _____seji družbenopolitičnega zbora dne_____sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE UUBUANA CENTER 1. člen Besedilo statuta občine Ljubljana Center (v nadalj-njem besedilu: statut) se dopolni tako, da se za 1. členom doda nov člen, ki se glasi: »1/a člon Vsl organl oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij SO DOLŽNI v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovorno-sti zagotavljati pogoje za uresničevanje interesov de-lavskega razreda in vseh delovnih Ijudi v družbenoeko-nomskih in političnih odnosih socialističnega samou-pravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu, in za ure-sničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih Ijudi in občanov v občini ter v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih. Organizacija, sestava in način dela kolektivnih orga-nov oblasti in samoupravljanja se urejajo tako, da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgovornost ter enakopravnost članov teh organov pri uresničeva-nju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti, določe-nih z ustavo, zakonom in tem statutom. Vsak član kolektivnega organ je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolž-nostmi za de.p.J 1. Dogovorjena poraba 1981 169.588 210.827 I6o.ll.} 249.305 226.427 1.016.260 577.5J2. I.J93-79J?" 2. Parklarji kop,, turist, takse 2.400 5,oC0 " J.56O i.000 1.865 iS.^^S ' _ . 16.4.25 J. Lastni prih.uprav.organov S-OV) 7.000 4.810 10.000 10-500 37..550 6.000 *3-35O ' 4. Slrupaj poraba 177-028 22J.L27 168,48j 26,?.505 238.792 - 1.07O,OjS5 335.55? 1-453 5^7 5. Ocena prlhodkOT J04.400 399.327 2^2.050 376.250 J16.8J.O I.62S.837 . 6. Parkl.turist.takse.last.prih. 7.44o 12.600 8.J7O 13.000 ' l?.Jo5 53.775 6,C0(; 59.775 7. Osnova za iiraj.delitve 296.960 386.727 223.680 363.250 304.'145 ],575.062 8. * za občino 57,11 S^.52 71,58 68,63 7"t,3V 9. Znesek za občino I69.588 210.827 160.113 249.305 226.427 1.016.260 1.0l6,2oO 0. * »a mesto 26,39 45,13 ' 8,83 15,95- 15,46 - - 1. inesck za, mesto 78.360 174.530 19.756 57-950 • 47.058 377.654 - 377.654 2. * nad dogovor.18« porabo 16,50 0,35 19,59 15,42 10,17 3. Zneaek nad dogovor.porabo 49 012 1.370 43,811 55.995 30.960 I8l.l43 12? 181.270 L^ubljana,27/8-1981 ' OBRA2LOŽITEV Z dogovorom o oblikovanju splošne porabe v obči-nah in mestu za leto 1981 se določa možen obseg splošne porabe, ki jo določa resolucija in zakonske omejitve splošne porabe. V 4. členu dogovora je določen možen obseg splošne porabe po posameznih občinah in sredstva, ki se po sprejetih zakonih zagotavljajo za izvozne stimulacije in za nadomeščanje drobnoprodajnih cen. Spremembe so usklajene med vsemi Ijubljanskimi občinami in mestom Ljubijana. Izvršni svet je osnutek sprememb k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 obravnaval na seji, dne 2/9-1981 in pred-laga občinski skupščini, da ga sprejme. IZVRŠNI SVET Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1981 OSNUTEK Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbneopolitičnih skup-nostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78) t.o 164. čtena in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Center na_______seji zbora združenega dela, dne________ in na---------------seji zbora krajevnih skupnosti, dne ______sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Centerza Ieto1981 1. člen V odloku o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1981 (Ur. list SRS, št. 11/81) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1981 znašajo din 399.327.000 od tega - za razporeditev po posebnem delu proračuna din 215.675000 - za tekočo proračunsko rezervo din 1.950.000 - zazdruževanje sredstevv Ljub- Ijani din 174.530.000 PREGLED PRIHODKOV IN RAZPORED PRIHODKOV PRORAČUNA _ _ . gtev. uji ¦ PRIHODKI . SKUPAJ glav. PAZPORED PRIHODKOV SKUPAJ Prihod-________________:_____________________________________narona____________________________ Presežek princdkov po prar. iz preteklega lete 01 ^^t organov druStencpou- 1. ^vki ia osebnega dotodka 120.117.000 tičnih sk^ncsti ^ 109.788.000 02 Ljudska cbrairba 3.948.500 2. Prometni davek, davek na prenoženie n . . ^. __,...- ., .in-doho^odp«*.;1" 229.3iO.000 « ^ost^^Ut^ ^^^ 3- "tekse 31.000.000 04 Negospodarske imresticije 30.570.500 5. Demrnekazni' 11.500.000 07 Kult. pree^tna dejavnost 540.000 08 Soc. skibstvo-varotvo boroev 7.176.000 6- SKfflT °r9an0V ^ ^ 7.400.000 °9 «W«o«.t« 10 KOnunalna ctejavnost _ 6.753.000 11 Dejav. krajevnih skipnosti 12.878.000 12 Prisp. proračinom drugih družtencpolitičnih skironOGti 174.530.000 16 „ Intervencije v gospodarstvu 29.627.000 17 Ttekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prcj. ist 2.900.000 18 Krediti, \ezana in izloeena sredstva 3.690.000 SKOPAJ: 399.327.000 399.327.000 - za investicije v gospodarstvu -izloženo na posebno partijo pro- računa din 1.370.000 - za izvozne stimulacije din 1.585.000 - za združevanje sredstev za kompenzacijo cen osnovnih živil din 4.217.000 2. člen Drugi odstavek 2. člena se glasi: »občina Ljubljana Center pooblašča Službo družbe-nega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in predhodnih računov odvaja v proračunu mesta 45,13% od vseh tekočih prihodkov, razen turističnih taks in taks parklarjev in kopitarjev in prihodkov uprav-nih organov in se prazni do zneska 174.530.000 dinar-jev.« 3. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebnih del proračuna so sestavni del tega odloka. 4. člen Splošni del in pregled posebnega dela proračuna se objavt v Uradnem listu SRS. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER Šlevilka: 400-7/80 PREOSEDNIK SKUP4ČINE Dalum: tiiko POGAČAR OBRAZLOŽITEV Predlagani rebalans je posledica zakonskih omeji-tev splošne porabe in manjši pritok proračunskih prihodkov kot smo predvidevali na začetku leta. Iz-pad proračunskih prihodkov bo do konca leta znaša/ 10.000.000 din. PRIHODKI Za obdobje januar-julij so proračunski prihodki realizirani v višini 218.002.465 din ali 53,3%, ki se odmerja od letnih osnov. Davek od prometa proizvodov, k! predstavlja v strukturi proračunskih prihodkov okoli 40% vseh pri-hodkov, je za to obdobje realiziran le 49,2% ali v višini 81.992.581 din. Davek ni realiziran nlti v lanskoletni višini, ko je za isto obdobje znašal 82.273.188 din. Na začetku leta smo predvidevali 17% porast tega davka. Do konca leta predvidevamo, da bo znašal izpad tega davka v odnosu na plan 22.000.000 din. Davek od samostcjnega opravljanja obrtnih dejav-nosti se odmerja od letnih osnov, je dokaj nizko realiziran. Razlog za tako realizacijo je predvsem v doseženem nižjem čistem dohodku v letu 1980, za katero se v letošnjem letu vrši odmera. Čisti dohodek je po sedaj zbranih podatkih večji le za 15%, osebni dohodki zavezancev, od katerih se odmerjajo le pri-spevki za interesne skupnosti pa so porasli okoli 24%. Ker se osebni dohodki odbijajo od čistega do-hodka, je tako preostanek čistega dohodka, ki pred-stavlja presežek nad osebnim dohodkom, pa se od-merja davek od obrtnih dejavnosti. Ker bo tako od-mera tega davka za leto 1980 komaj dosegla predpi-sane akontacije za to ieto, ne pričakujemo večje razlike za nazaj. Zato bo letošnja realizacija tega davka predvsem le v višini odmere akontacij za leto 1981. Davek je nižji tudi zaradi v preteklem letu na novo uvedenih oprostitev in olajšav davka, da bo davek znašal le 21.000.000 din ali za 7.000.000 din manj kot smo predvidevali na začetku leta. Samo izpad teh dveh davkov bo znašal 29.000.000 din. Manjšo realizacijo izkazujejo še davek od plačit za storitve, komunalne takse in razni drugi dohodki. Glede na to, da bodo na drugi strani nekateri pri-hodki preseženi, bo znašal končni izpad teh prora-čunskih prihodkov okoli 10.000.000 din. Večjo realizacijo se predvideva pri davkih po od-bitku, kot so davek od obrtnih dejavnosti, davek od intelektualnih storitev in davek od avtorskih pravic, to so davki od dohodkov, ki jih občani priložnostno do-segajo. % Večja bo tudi realizacija davka iz osebnega do-hodka delavcev, še večja pa prometnega davka od atkoholnih pijač. Davek od alkoholnih pijač je bil pre-dviden za 18% več od lanskoletne realizacije. Ob sedemmesečni realizaciji ugotavljamo, da ta davek v večji meri porašča. V odnosu na isto obdobje prete-klega leta je davek večji za 39%. Ob taki dinamiki se pričakuje, da bo do konca leta davek iz tega vira presežen za preko 10.000.000.din. Nadaije bo večja tudi realizacija upravnih in sodnih taks ter prihodkov upravnih organov. ¦ ODHODKI Z družbenim dogovorom o izvajanju politike na po-dročju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1981 je bilo določeno, da mora splošna poraba zaostajati za rastjo dohodka. V letu 1981 se lahko splošna poraba poveča največ za 18% glede na pre- teklo leto. Vsa ostala sredstva nad dogovorjenim povečanjem se uporabijo za kompenzacije za kmetij-ske proizvode in blagovne rezerve. Zaradi naraščanja življenjskih stroškov v decembru 1980 in v prvih dveh mesfecih leta 1981 in s tem v zvezi padanja življenjskega standarda, je bil skupščinam družbenopolitičnih skupnosti predložen Družbeni do-govor o načinu zagotavljanja in usmeritvi družbenih sredstev za nadomeščanje dela drobnoprodajnih cen osnovnih živil v letu 1981 in sicer olja, sladkorja, mesa, kruha in mleka. Sredstva za nadomeščanje drobnoprodajnih cen naj bi se zbrala iz naslednjih virov - 2% sredstev splošne porabe - preseženi prihodki republiškega proračuna iz leta 1980 iz nastova davka iz dohodka temeljnih orga-nšzacij združenega dela - in polovica preseženlh sredstev prihodkov ob-činskih proračunov v letu 1981. Da se zagotovijo sredstva za nadomeščanje drob-noprodajnih cen, je potrebno znižati odhodke občin-skega proračuna, zato je predlagan Aneks k družbe-nemu dogovoru o izvajanju pclitike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1981. Iz aneksa izhaja, da je potrebno znižati dovo-Ijeno porabo za 2%, kar za našo občino pomeni 4.217.000 din. Oa bi se zagotovila sredstva za pospeševanje izvoza v letu 1981 je federacija sprejela Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samouprav-nih interesnih skupnosti v letu 1981 (Ur. I. SFRJ, št. 32/81) v katerem je določeno, da družbenopolitične skupnosti in samoupravne iriteresne skupnosti v letu 1981 ne smejo razpolagati z delom družbenih sred-stev v višini 2,347% prihodkov, ki so jih ustvarile v letu 1980. Odstotek omejitve za družbenopolitične skupnosti in SIS določi republika s svojim predpisom. Z Družbenim dogovorom o načinu zagotavljanja in usmerjanja dela družbenih sredstev za pospeševanje izvoza katerega so sklenili Izvršni svet SR Slovenije, izvršni svet občinskih skupščin, Samoupravne intere-sne skupnosti in Služba družbenega knjigovodstva -Centrala za SR Slovenijo, je določeno, da se zagoto-vijo sredstva iz naslednjih virov: - SR Slovenija v višini 0,5% izvirnih proračunskih prihodkov za leto 1981 v skupnem znesku 42 milj. , - izobraževalna skupnost Slovenije, posebne izo-braževalne skupnosU in raziskovalna skupnost Slo-venije - v višini 6% izvirnlh prihodkov za leto 1980 v skupnem znesku 289 mllj. - občine - v višini 0,6% izvirnlh proračunsklh pri-hodkov za leto 1981 v skupnem znesku 36 mitj. - samoupravne interesne skupnosti na ravni ob-Clne, brez skupnostl otroškega varstva, skupnosti za zaposlovanje in skupnosti socialnega skrbstva v vi-šini 6% izvirnih prihodkov za leto 1980 v višlnl 1.268 mii). dln. Iz Izračuna, kl ga Je napravila republlka Izhaja, da morajo Ijubljanske občine in mesto LJubljana zagoto-vltl sredstva za izvozne stlmulaclje v vlšinl 10.480.000 din, od tega odpade na naio občino 1.585.000 dln, kar predstavlja 0,75% od dovoljene porabe. Izvršnl svet je pregledal proračunske postavke in predlaga zmanjianje splošne porabe predvsem na tistih postavkah, M nlmajo povsem značaja splošne porabe. Poleg sredstev za Izvozne stimulacije In sredstev za nadomeščanje dela drobnoprodajnih cen osnov- nih živil je potrebno zagotoviti še sredstva na nasled-nje namene: - za delovanje operativnega štaba za pripravo re-ferenduma za samoprispevek III. v Ljubljani je po-trebno zagotoviti 500.000 din - za uredltev prostorov na Titovi 4 v katero se bo ., preselilo Mestno javno pravobranilstvo je potrebno zagotovitf 700.000 din. V delovni organlzeciji Viba fllm ]e bil po sklepu skupščine imenovan začasni organ družbenega var-stva z nalogo, da pripravi sanacijskl program na pod-iagl katerega bo zagotovljeno nemoteno odvijanje fllmske prolzvodnje. Začasni organ je pripravil sana-cijski program v katerem predlaga tudi način kritja izgube po zaključnem računu za leto 1980 v višini 12.351.269 din. Na podlagi nakazanih smeri sanacije delovne organizacije je bilo dogovorjeno, da izgubo iz leta 1980 pokrljejo: Kulturna skupnost Slovenlje v višini 6.000.000 din, 4.000.000 mesto LJubljana od tega odpade na naio občino 1.500.000 din, preostali del pa republiški izvrini svet Da bi LJuMJana dobila zadostne količlne premoga ie potrebano zagotoviti 500.000 din. Sredstva za pospeševanje turizma se znižajo za 900.000 din, ker se za enak znesek znižajo tudl pri-hodki od turističnih taks. Skupščini mesta Ljubljane se zniža za 10.200.000 dln zaradi znižanje prihodkov. Izvršni svet je osnutek Odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Cen-ter za leto 1981 obravnaval in prediaga občinski skupščini da ga sprejme. DuW|ana,sept«mber1981 HVRSHISVET OCENA PRORAČUNSKIH PRIIIODKCV ZA LETO 1981 \ra<*m. roTnmvra ' Realiz. Plan Indeks Realizacija Indeks Ocena Indeks vksta fKiHUUKUV 19g0 iggl pia^ 81 do 31.7.81 real. 1981 Ocena real.SO plana Plan 1. DAVKt IZ OD IN NA DOHODEK '. ' , Davek iz OD delavcev 15.548.726 17.000.000 109 9.704.935 57,1 18.000.000 106 Davek iz kmetijske dejavnosti 16.707 17.000 102 1.477 - 17.000 100 Davek iz obrtne dejavnosti po doseženem dohodku • 24.211.339 28.000.000 116 7.622.040 27,2 21.000.000 75 Davek iz obrtne dejavnosti po. odbitku 12.203.514 13.500.000 110 7.776.895 57,6 14.000.000 104 ,. Davek iz negospodarske dejav- nosti po doseženem dohodku 916.483 1.100.000 120 378.966 34,5- 1.100.000 100 Davek od intelektualnih sto- ritev po cxlbitku 33.029.540 3fi.300.000 110 20.894.631 57,6 . 38.000.000 105 Davek iz avtorskih pravic 21.155.565 23.300.000. 110 14.875.966 63,8 26.000.000 111 Davek iz skupneqa dohodka občanov 1.132.543 1.500.000 132 1.168.787 77,9 2.000.000 133 SKUPAJ: 108.214.477 120.717.000 111,6 62.423.697 51,7 120.117.000 ' 99,5 .2. PRCMETNT DAVKI IN DAVKI NA ' PRENOŽENJE Občinski davek od praneta ¦ proizvodov 141.881.981 166.500.000 117 81.992.581 49,2 144.500.000 87 Občinski pranetni davek od alkohoinih pijač 49.195.548 56.500.000 115 38.685.826 68,5 67.000.000 118 Davek od plačil za storitve 5.390.367 6.700.000 124 3.176.283 47,4 5.000.000 75 Davek na pranet nepremičniJl 6.019.134 6.000.000 100 2.982.533 49,7 6.000.000 100 Davek na dohodke od premoženja 932.661 . 750.000 80 346.327 46,2 750.000 100 Davek na dohodke od stavb 2.539.897 3.000.000 120 1.780.123 59,3 3.300.000 110 Davek na dediščine tn darila ' 398.301 400.000 100 233.545 58,4 400.000 100 Davek na posest stavb 1.394.449 1.460.000 105 438.601 ' 30,0 1.460.000 100 Davek od iqer na srečo 405.170 400.000 100 380.343 95,0 600.000 150 Davek na cestaa motorna vozil 175.972 300.000 170 , 215.561 71,8 300.000 100 SKUP.AJ: •¦ 208.333.480 242.010.000 116 130.231.723 53,8 229.310.000 95 3. TAKSE Upravne takse 20.159.718 15.000.000 75 8.764.948 58,4 17.000.000 113 Pristojbine za veter. sanitarne preglede ¦ 2.169.127 2.200.000 101 1.217.627 55,3 2.200.000 120 Kanunalne takse * 1.381.264 4.300.000 312 1.989.996 46,3 3.400.000 79 Sodne takse ' 6.570.595 7.000.000 106 4.608.689 65,8 8.400.000 120 StiUPAJ: 30.280.704 28.500.000 94 16.581.260 58,2 31.000.000 109 5. DENARNE KAZNI 9.727.935 11.500.000 118 6.094.513 53,0 11.500.000 100 6. RAZNI DRUGI PRIH0DKI ( Prihodki organov ' 5.115.708 5.900.000 115 2.494.746 42,2 7.000.000 119 Drugi prihodki . 658.826 700.000 106 176.526 25,2 400.000 57 SKUPAJ: 5.774.534 6.600.000 114 2.671.272 46,5 7.400.000 112 SKUPAJ (1+2+3+5+6) 362.331.130 409.327.000 112,6 218.002.465 53,3 399.327.000 97,5 SPHEMM3E V POSEBNEM DEtil. PBORROJNA ?^P- Na'men ^ Znižanje Zvišanje Lovi Glavni namen 03. Dejavnost družbenopoli-tičnih organizacij in društev 35 Izdajanje občinskega glasila Dogovori 3.310.000 150.000 - 3.160.000 Glavni namen 03. Dejavnost družbenopoli-tičnih organizacij in društev 43 za pospoševanja turizma 4.300.000 900.000 3.400.000 Glavni namen 04. Negospodarske investi-, cije 44a Priprave na samoprispevek III , 500.000 500.Ono 49 sofinanciranje živalskega vrta 1.000.000 100.000 \ 900.000 * 50a Ureditev prostorov za Mestno pravo- . branilstvo 700.000 700.000 Glavni namen 10. Komunalna dejavnost 70 Urbanistična dokumentacija 1.200.000 200.000 1.000.000 73 " Valorizacija spom. varovanih objektov 1.760.000 517.00C 1.243.000 75 . Izdelava topogfafske dokumentacije 2.000.000 500.000 1.500.000 Glavni namen 12. Prispevki proračunom drugih družbenopoli-tičnih skupnogti 88 • Skupščina mesta Ljubljane 184.730.000^ 10.200.000 174.530.000 Glavni namen 16. Intervencije v gospodarstvu 89 Združevanje sredstev za 10-letni y program izgradnje cest 23.718.000 6.185.000 17.533.000 92a Viba film " 1.500.000 1.500.000 92b Izvozne stimulacije ¦ 1.585.000 1.585.000 93a Združevanje sredstev za kompenzaclje - cen osnovnih živil 4.217.000 4.217.000 93b Nabava premoga ' 500.000 500.000 Glavni namen 17. Tekoča proračunska • « rezerva in obvez. iz , prejšnjih let 94 Tekoča proračunska rezerva 2.200.000 250.000 1.950.000 s K U P A J : 224.218.000 19.002.000 9.002.000 214.218.000 Informacija o izgradnji stanovanj v občini Ljubljana Center in predlog za opredelitev obračunskega območja in izhodiščne cene stroškov urejanja stavbnega zemljišča v zazidelnem otoku CO 1-17 in zazidalnem otoku CO 1-21 Na področju stanovanjske graditve v naši občini so se pokazale v preteklem obdobju določene pomanjklji-vosti, kot so neorganiziran celovit pristop h gradnji brez ustrezne dokumentacije, priprava zemljišča, ki z ozirom na strnjeno obstoječo zazidavo predstavlja pe-reč problem, saj je pogojena z rušenjem objektov in z reševanjem občutljivih premoženjsko-pravnih odnosov ter dodeljevanjem nadomestnih stanovanj. Stagnirala je tudi celotna prenova starega mestnega jedra in v zvezi s tem možna izraba podstrešij obstoječih hiš v starem delu mesta. V zadnjih dveh letih se je izvršni svet začel intenziv-neje ukvarjati s tem problerrom in za pospešitev stano-vanjske gradnje imenpval poseben operativni odbor v katerem poleg predstavpikov izvršnega sveta sodelu-jejo predstavniki Samoupravne stanovanjske skupno-sti občine, SKIS, LUZ-a, Komitejaza urbanizem, komg-nalo in gradbene zadeve občine, služba za gospodarje-nje 5 stavbnim zemljiščem ter predstavniki projektant-skih in gradbenih organizaci-j. Delo odbora je usmer-jeno predvsem vodpravljanje neorganiziranosti na tem področju in vključevanju investitorjev manjših novo-gradenj na posameznih lokacijah, ki ne zahtevajo več-jih rušenj obstoječih objektov in to v sodelovanju s samoupravno stanovanjsko skupnostjo. Poleg navede-nega odbora deluje v okviru izvršnega sveta tudi pose-ben koordinacijski odbor za prenovo stare Ljubljane, ki skrbi poleg drugega tudi za strokovnejši pristop k prenovi starega in novejšega mestnega jedra in vskla-juje akcije pridobivanja novih stanovanjskih površin v obstoječih objektih. Skratka gre za organizirano in načrtno akcijo s ciljem pridobivanja novih stanovanj-skih površin v obstoječih stanovanjskih objektih, vključno z neizrabljenimi podstrešji (v občini Center je bila v ta namen ustanovljena stanovanjska zadruga Mladost), kakor tudl za pozidavo ustreznih vrzeli na posameznih lokacijah v naši občini z novimi stanovanj-skimi objekti. V nadaljevanju je podrobnejše obravnavana novo-gradnja, ki predstavlja v I. fazi pr.idobitev optimalnega števila stanovanjskih enot. Lokacije na zazidalnih otokih CO1-17 in CO1-21, za katere sta sprejeta zazidalna načrta so naslednje: - L1 - Tekstil - COi-17 (območje med Miklošičevo, Trubarjevo in Moša Pijadejevo ulico) Na tej lokaciji je predvideno 30 stanovanj. - L2 - sever - CO1-17 (območje med Slomškovo, Moša Pijadejevo ulico in Trgom OF) Na tej lokaciji je predvideno 60 stanovanj. - L3 - jug - CO1-17 (območje med Komenskega, Moše Pijadejevo, Trubarjevo in Resljevo cesto) Na tej lokaciji je predvideno 85 stanovanj. - L4-vzhod-CO1-21 (območje južno od zdravstve-nega doma Center, med Slomškovo, Metelkovo in Kot-nikovo ulico) Na tej lokaciji je predvideno 320 stano-vanj. - L5 - Plinarna - CO1-21 (območje bivše plinarne) Na tej lokaciji je predvideno 100 stanovanj. - L7 - Nove Poljane - CS-6 (I. faza - območje objek-tov Vojne pošte ob Ljubljanici) Na tej lokaciji je predvi-deno 224 stanovanj. Za ostale lokacije, za katere se pripravlja urbani-stična dokumentacija, pa je izvršni svet skupščine ob-čine Ljubljana Center sprejel ustrezne sklepe za po-spešitev stanovanjske gradnje na teh območjih. Obrav-navane lokacije so naslednje: - L6 - CS-2 (območje med Njegoševo, Vrhovčevo, Maistrovo in Prisojno ulico) Na tej lokaciji je predvi-deno 160 stanovanj. - L8 - CO1-23 (območje med Vidovdansko, Komen-skega in Trubarjevo cesto) Na tej lokaciji je predvideno 100 stanovanj. - L9 - CO1-8 (območje vogala med Igriško in Gre- ' gorčičevo ulico) Na tej lokaciji je predvideno 25 stano-vanj. - L10 - CS-3 (območje med Poljanskim nasipbm, Barvarsko stezo in Kopiteljsko ulico (Na tej lokaciji je predvideno 60 stanovanj. - L11 - CI-3 (območje za Cukrarno) Na tej lokaciji je predvidenih 80 stanovanj. - L12-CO1-22(območje Friškovca) Natej lokaciji je predvidenih 50 stanovanj. Operativni odbor je na psnovi strokovnih ocen spre-jel terminski plan novogradenj naomenjenih lokacijah, ki uvršča pričetek gradnje prvih petih lokacij v leto 1981/82, ostalih pa do leta 1985. Projektna dokumentacija za lokacije L1, L2, L3 in,L5 je bila pridobljena z internim natečajem, za lokacijo L4 pa je projektna dokumentacija tudi izdelana v treh variantah, od katerih je bila izbrana najustreznejša. Za omenjene lokacije je v izdelavi tudi lokacijska doku-mentacija. Stavbno zemljišče za lokacijo L5 je že urejeno, za lokacijo L1 pa je v končni fazi pridobivanja in urejanja. Za lokacijo L2 je zemljišče delno pridobljeno, za loka-ciji L3 in L4 pa je pridobivanje in urejanje v teku. Iz ekonomskih anaiiz za omenjene lokacije, katerih izvlečki so priloženi v posebni tabeli, je razvidno, da se stroški na m2 urejenega stavbnega zemljišča v smislu 102. člena Odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju mesta Ljubljane, po obračunskih območjih, ki jih opredeljujejo zazidalni načrti, po posa-meznih lokacijah, kakor tudi po obračunskih območjih razlikujejo. Ob tem je treba poudariti, da predstavlja v naši občini bistven strošek urejanje stavbnega zemlji-šča, rušenje obstoječe zazidave in s tem v zvezi nado-mestna stanovanja. Vendar pa je ta strošek, če ga primerjamo s stroški urejenega stavbnega zemljišča novih sosesk izven strnjenega mestnega jedra, še zme-raj v povprečju povprečnih stroškov urejanja stavb-nega zemljišča v mestu Ljubljani, saj je iz njega izlo-čena celotna izgradnja komunalne infrastrukture. Da bi se dosegla enotnejša izhodiščna cena za m2 urejenega stavbnega zemljišča in enaka obremenitev novo pridobljenih etažnih površin ter zaradi oddaje zemljišča v gradnjo, je izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center na svoji 99. šeji, dne 29/8-1981 skle-nil, da skupščini občine Ljubljana Center predlaga naslednje: SKLEPE: 1. Območje lokacij L1, L2 in L3 v zazidal-nem otoku CO1-17 in območje lokacij L4 in L5 v zazi-dalnem otoku CO1-21 se združi v enovito obračunsko območje na osnovi katerega se formira izhodiščna cena stroškov urejanja stavbneg zemljišča. 2. Izhodiščna cena stroškovurejanja stavbnega zem-Ijišča, znaša 4.672,00 din na m2 neto etažne povrSine. 3. Dokončni povprečni stroški urejanja stavbnega zemljišča bodo definirani, ko bodo znani vsi dejanski stroški priprave in opremljanja stavbnega zemljišča na obravnavanih lokacijah. Ljubl|«n« 7. 9. t9*1 IZVRSNI SVET Zazidalni j^,.. PovrSina Bto et. Neto et. Str.ur.at. Str. m2 Str.m2- Str. w2 otok LOKacija območja v n2 povr. m2 povr. »2 zanlj. bto ct. neto et. ur.st. . ____________________________________________________________________________________povr._______povr.______zemlj. A/COl-17 Ij-1 Ibkstil 2500 6228 4672 23,281.704 3.738,20 4.983,00 9312-,O0- " ' L-2 Sever 8000 17111 12833 130,128.687 7.605,00 10.140,00 16266,00 " ' L-3 Jug 15950 27800 20850 99,206.406 3.568,60 4.758,00 6219,00 A SKUPAI N 26450 51139 38355 252,616.797 4.940,00 6.586,00 9550,00 B/COl-21 L-4 Vzhod 14400 61336 46002 141,279.570 2.303,40 3.071,00 9811,00' L-5 Plinarna 6000 23339 17494 82,000.000 3.513,00 4.687,00 16400,00 ---—-------------¦------------------------------------*—--— B SKUPAJ 20400 84675 63496 223,279.570 2.636,00 3.516,00 10945,00- A + B SKUPAJ 46850 135814 101851 475.896.367 3.504,00 4.672,00 10157,00 Odlok o spremembah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Ljubljana Center OSNUTEK Na podlagi 172. in 221. člena statuta občine Ljub-Ijana Center (Ur. list SRS, št. 2/78) ter v skladu z določili Zakona o temetjih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih orga-nih (Ur. list SRS, št. 23/78) in Zakona o sistemu dr-žavne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slo-venije ter republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 29/78) je skupščina občine Ljubljana Center na ......seji zbora združenega dela, dne...... in na......seji zbora krajevnih skupnosti, dne .........sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O ORGANIZACIJIIN DELOVNEM PODROČJU UPRAVNIH ORGANOV OBČINE UUBLJANA CENTER 1. člen V odloku o organizaciji in delovnem področju uprav-nih organov občine Ljubljana Center, se 10. člen spre-meni tako, da se glasi: »Upravni organi so: - sekretariat za občo upravo - uprava za družbene prihodke - sekretariat za Ijudsko obrambo - komite za družbeno planiranje in gospodarstvo - komite za družbene dejavnosti - komite za urbanizem, komunalo in gradbene za- deve•" 2. člen V 11. členu se za drugo alineo doda nova alinea, ki se glasi: »- opravlja upravne in druge naloge s področja pre-moženjsko-pravnih zadev, ki so v občinski pristojno-sti.« Za 14. alineo se doda nova alinea, ki se glasi: »- spremlja izvajanje zakona o družbeni samoza-ščiti, vamosti irr notranjih zadevah v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.« 3. člen 13. člen se spremeni tako, da se glasi: Uprava za družbene prihodke: - opravlja upravne zadeve, ki se nanašajo na ugo-tavljanje davčnih zavezancev, odmero, obračunavanje, evidentiranje, pobiranje in prisilno izterjavo taks in drugih davščin, razen tisflti, ki jih po predpisih ugotav-Ija in pobira služba družbenega knjigovodstva; - spremlja pridobivanje in trošenje prihodkov delov-nih Ijudi in občanov in opravlja zadeve s področja ugotavljanja izvora premoženja; - opravlja naloge, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti delovnih Ijudi in občanov v zvezi z uresni-čevanjem svobodne menjave dela na področju družbe-nih dejavnosti in na področju socialne varnosti, če je tako v skladu z zakonom ali odlokom občinske skup-ščine; - opravlja naloge, kr se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti delovnih Ijudi in občanovdosamoupravnih organizacij in skupnosti, če je tako v skladu z zakonom ali odlokom občinske skupščine, ali če tako določa zakon ali odlok občinske skupščine; - opravlja inšpekcijsko nadzorstvo pri izpolnjevanju davčnih in druglh obveznosti; - opravlja v skladu z zakonom izteVjavo neplačanih davščin. kazni, carin in drugih družbenih prihodkov; - opravlja strokovne in administrativno-tehnične naloge za družbeni svet s svojega delovnega področja; - sodelije pri pripravi planskih dokumentov občine. 4. člen V 16. členu se prva alinea spremeni tako, da se glasi: - opravlja upravne in druge naloge s področja urba-nizma, gradbeništva, komunale in stanovanjskih zadev, prometa in cest ter varstva okolja iz občinske pristoj- nosti 5. clen V 23. členu.se za 2. odstavek doda nov odstavek, ki se giasi: »V upravi za družSene prihodke ima vse pristojnosti iz 1 in 2. odstavka tega člena direktor uprave«. 6. člen 26. člen se spremeni tako, da se glasi: »Sekretar sekretariata, načelnik uprave, direkjpr uprave za družbene prihodke in predsednik komiteja imajo lahko namestnika. Namestnik nadomešča sekre-tarja sekretariata, načelnika oz. direktorja uprave in predsednika komiteja, če je odsoten ali zadržan z vsemi pooblastili in odgovornostmi ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih ta določi. Namestnika imenuje in razrešuje občinska skup- ščina.« 7. clen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER Števllka: PREDSEDNIKSKUPŠČINE Ostum: - Niko POGAČAR Obrazložitev: V februarju letošnjega leta je pričel veljati zakon o upravah za družbene prihodke (Ur.list SRS, št.3/81), ki s svojem 14. členu določa, da morajo tudf občinske uprave za družbene prihodke začeti z delom po tem zakonu. Spremembe, ki Jih prinaia zakon so za občin-sko davčno upravo predvsem organlzacijske, zato je potrebno ustrezno spremenitf Odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Ljub-Ijana Center. Predloženi osnutek Odloka o spremem-bah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Ljubljana Center, pa ob-sega tudi spremembe glede prisfojnosti za opravlja-nje nalog s področfa premoženjskopravnih zadev, ki so iz komiteja za urbanizem, komunalo in gradbeni zadeve, prenešene v sekretariat za občo upravo, kar se je v dosedanjl praksi pokazalo za racionalnejšo in organizacijsko boljšo rešitev: Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je osnutek Odloka o spremembah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Ljub-Ijana Center obiavnaval na svoji 99. seji, dne 29/7 1981 in nanj ni imel nobenih pripomb. LJuMJana, »»ptembf« 1981 IZVRŠNI SVET Poročilo začasnega organa in predlog sklepa o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v OZD Viba film ZAKUUČNO POROČILO O DELU ZAČASNEGA OR-GANA ORUŽBENEGA VARSTVA I. Imenovanje začasnega organa družbenega var-stva in njegove naloge S sklepom Skupščine občine Ljubljana Center z dne 20. 11. 1980, sprejetim na seji zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti je bil imenovan začasni organ družbenega varstva v sestavi: - Gerbec Franci, predsednik, - Nerad Ivan, član - Vodnik Albert, član. S sklepom o imenovanju začasnega organa družbe-nega varstva so prenehali opravljati svoje funkcije tndi-vidualni poslovodni organ in delavci s posebnimi poo-blastili, prav tako pa so bile s sklepom omejene pristoj-nosti filmskega sveta, kot družbenega organa upravlja-nja in omejene samoupravne pravice delavcev v delav-skem svetu in v odboru za delovna razmerja. Začasni organ dr^ižbenega varstva je prevzel vse pravice, dolž-nosti in odgovornosti individuainega poslovodnega or1 gana, delavcev s posebnimi pooblastili, kakor tudi pri-stojnosti organov samoupravljanja pod pogoji, oprede-Ijenimi s sklepom. Naloga začasnega organa je bila, da se. v delovni organizaciji Viba film odpravijo vse nezakonitosti in nepravilnosti pri izvajanju zakona o filmu in drugih predpisov ter zagotovijo pogoji, da bo delovna organi-zacija opravljala svojo dejaVnost tako, da bo zagotov-Ijeno uveljavljanje in uresničevanje posebnega družbe-nega interesa. Začasni organ je bil dolžan zagotoviti, da se odpra-vijo motnje v samoupravnih odnosih z nalogo sprejeti ustrezne samoupravne akte ter zagotoviti uresničeva-nje samoupravnih pravic delavcev o celotnem poslova-nju deiovne organizacije. Pravtako je bil začasni organ dotžan, da delavci uskladijo svojo organizacijo in sa-moupravne akte s pozitivnimi predpisi, uredijo svobo-dno menjavo dela z ustreznimi osnovami in merili v okviru KSS, z RTV, Vesna filmom in z drugimi kultur-nimi ustanovami in uresničevanje družbenoekonom-skega položaja svobodnih filmskih delavcev ter izpe-Ijati postopek kadrovanja za novo vodstvo delovne organizacije. S posebnim sklepom Izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Center pa je bil zadolžen, da pripravi sanacijski program. II. Pogoji, v katerlh je začasni organ družbenega varstva prevzel poslovanje Viba filma in osnovne aktivnosti Začasni organ družbenega var^tva je pričel s svojtm delom v mesecu decembru 1980 in je imel v teku svojega mandata svoje seje najmanj dvakrat tedensko, istočasno pa je moral v celoti opravljati strokovna dela in naloge detavcev s posebnimi pooblastili ter druga strokovna opravila, zlasti s področja pravnih organiza-cijskih terekonomsko-finančnih zadev, saj je praktično delovna organizacija ves ta čas poslovala brez teh kadrov. Delavci, ki so opravljali naloge individualnega poslovodnega organa, delavci s posebnimi pooblastili ter vsi delavci dramaturškega oddelka so takoj v za-četku leta zapustili delovno organizacijo, kar je imelo zlasti vpliv na nepravočasno pripravo programa film-ske proizvodnje. Že takoj ob prevzemu svoje dolžnosti smo zaprosili predstavniki družbenopolitičnih skupno- sti, da dodatno imenujejo v začasni organ delavca za področje filmske proizvodnje, oziroma člana zača-snega organa, ki bo v delovni organizaciji neposredno vodil operativno delo, saj smo ocenili, da tega področja po sestavu ne obvladujemo, oziroma da ni možno od zunaj uspešno voditi sanacije delovne organizacije glede na postavljene naloge ter da je bilo potrebno delo tudi neposredno operativno voditi in opravljati. Ta predlog ni bil uresničen, zato smo morali za pripravo filmske proizvodnje in izbor filmskih projektov angaži-rati kulturne delavce z drugih ustanov ter svobodne filmske delavce. Začasni organ družbenega varstva je sprejel svoje dolžnosti in obveznosti v pogojih, ko je bila delovna organizacija popolnoma nelikvidna (blokiran žiro ra-čun), ko je bila v celoti prekinjena filmska proizvodnja, kar je bilo predvsem povezano z usodo nadaljevanja projekta Dražgoške bitke tik pred zaključkom poslov-nega leta, katerega je organizacija zaključila z izgubo, v pogojih, ko ni bilo izdelanega programa filmske proi-zvodnje za naprej. Oelovno organizacijo so zapustili vsi vodilni in strokovno usposobljeni kadri, v celoti pa so bili nerazrešeni družbenoekonomski odnosi v okviru svobodne menjave dela in samoupravne organizirano-sti Viba filma in neuveljavljen družbenoekonomski po-ložaj svobodnih filmskih delavcev. Pri tem velja pouda-riti, da se je ob prehodu na novo poslovno leto še vedno računalo, da se bo snemanje Dražgoške bitke nadaljevalo, s čimer bi bila v celoti angažirana tehnična baza Viba filma ter pretežni del strokovnih delavcev, ki bi lahko sodelovali pri realizaciji projekta. V celoti je bilo neurejeno finančno stanje delovne organizacije, izvori in višina izgube, kakortudi terjatve in obveznosti. Prav iz teh razlogov je bila osnovna aktivnost zača-snega organa družbenega varstva usmerjena v: - razreševanje likvidnostnega in finančnega polo-žaja delovne organizacije, kot pogoja za normalno opravljanje dejavnosti, - razreševanje celotne problematike odprtih vpra-šanj za prevzem projekta Dražgoške bitke s strani RTV, kakor tudi k celotnemu finančnemu ovrednotenju do- , slej opravljenega dela in urejanju odnosov z igralci, avtorji ter dobavitelji, - pripravo programa filmske proizvodnje za leto 1981 in 1982 s celotnim usklajevalnim postopkom ter finančnim ovrednotenjem filmskih projektov, - pripravo sanacijskega programa ter možnim sme-rem sanacije delovne organizacije, vključno z zagotav-Ijanjem sredstev za pokrivanje izgube v letu 1980 in tekoče izgube v letu 1981, - razreševanje osnovnih družbenoekonomskih vprašanj, ki se nanašajo na položaj svobodnih filmskih delavcev ter delavcev Viba filma, ki sodelujejo pri reali-zaciji filmske proizvodnje, - razreševanje poglavitnih kadrovskih vprašanj in izpeljavo celotnega postopka kadrovanja individual-nega poslovodnega organa ter delavcev s posebnimi pooblastili. V vsem tem času je začasni organ o celotnem poteku izvrševanja zastavljenih nalog tekoče obveščal in vpel v razreševanje teh vprašanj filmski svet, organe kulturne skupnosti, organe družbenopolitične skupnosti, druš-tvo svobodnih filmskih delavcev ter društvo dramskih umetnikov Slovenije, kakor tudi organe RK SZDL ter o vsem informiral delavce Viba filma. III. SanaeiisM program Na podlagi sprejetih ukrepov Skupščine občine Ljubljana-Center in ugotovitev družbenega pravobra-nilca samoupravljanja ter inšpekcije SDK je bil dolžan začasni organ pripraviti sanacijski program, s katerim bo mogoče zagotoviti nemoteno odvijanje filmske proizvodnje, smotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter odpraviti vzroke motenj v poslovanju z ukrepi za smotrno poslovanje. Sanacijski program, ki je istočasno letni program za uresničevanje srednjeročnega plana, vsebuje vse ele-mente, ki jih zahteva zakon o sanaciji in prenehanju organizacij. Sanacija delovne organizaclje bo kon-čana do konca leta 1982, ko bodo vzpostavljeni nor-malnl pogojf za netnoteno odvijanje filmske proizvod-nje z ustrezno materialno podlago. Sanacijski program je že sprejel filmski svet na svoji seji v mesecu juliju in skupščina KSS, v okviru katere delavci v filmski proi-zvodnji uresničujejo svobodno menjavo dela. Program je bil predložen tudi organom družbenopolitičnih skupnosli v Ljubljani, z njim pa so bili seznanjeni tudi organi RK SZDL ter predstavniki Izvršnega sveta SRS in republiškega sekretariata za kulturo. Na vseh orga-nih ie bilo posebej poudarjeno, da je na podlagi spreje-tega sanacijskega programa potrebno takoj pričeti s, filmsko proizvodnjo, da pa je potrebno ostale naloge, opredeljene s sanacijskim programom izvajati soča-sno, predvsem na področju urejanja družbenoeko-nomskih odnosov in samoupravne organiziranosti slo-venske filmske proizvodnje. Ocenjeno je bilo, da glede na vlogo in mesto, ki jo ima film in filmska proizvodnja v slovenskem in jugoslovanskem kulturnem prostoru. ni mogoče sprejeti tistih stališč posameznih sredin, ki se ogrevajo za stečaj delovne organizacije, saj bi to pomenilo 5e naprej odsotnost slovenske filmske proi-zvodnie, tudi v letu 1981, do ustanovitve nove organi-zacije. Sanacijski program, ki vam je bil predložen, oprede-Ijuje: - temeljne naloge na področju urejanja družbenoe-konomskih odnosov, samoupravne organiziranosti in odločanja delavcev (že izdelani samoupravni akti), - program filmske proizvodnje celovečernih igranih filmov, kratkih fitmov ter naročenega filma, ki predvi-deva za leto 1981 pričetek in proizvodnjo treh celove-černih filmov ter 10 kratkih filmov, 5 portretov, kakor tudi dokončanje filmske proizvodnje ze leto 1980 (za-četek proizvodnje s 15. avgustom), od katerih so za leto 1981 predvideni: »Učna leta izumitelja polža«, »Deseti brat« ter »Razseljena oseba«, - plan kadrov za leto 1981, ki predvideva zmanjšanje števila delavcev od 104 v začetku leta 62 delavcev, - finančno ovrednotenje programa, ki skupaj s sred-stvi za pokrivanje izgube za leto 1980 in 1981 ter zagotovitvjjo sredstev za stroške Dražgoške bitke pre-dvideva prihodke v višini 102 milijona dinarjev, porabo sredsTev v višini 69,1 milijonov dinarjev, dohodek v višini 20,7 milijonov dinarjev, pogodbene in zakonske obveznosti 4,6 miiijonov dinarjev. Z ustvarjenim do-hodkom ob pogoju, da se zagotovijo sredstva za te-kočo izgubo, bodo zagotovljena sredstva za osebne dohodke po samoupravnih aktih brez sredstev za obti-kovanje skladov, kar pomeni, da do konca leta še ne bodo ustvarjeni materialni pogoji za sanacijo. Načrto-vana tekoča izguba za leto 1981 znaša zaradi izpada frimske proizvodnje v prvem polletju okoli 4 milijone dinarjev. IV. Trenutno stanje glede priprav za filmsko proizvod-njo ter opravljene naloge v prvem polletju V pogledu filmske proizvodnje je bilo največ naporov vloženih za pripravo filmske proizvodnje za leto 1981, kakor tudi v urejanje in razčiščevanje odprtih vprašanj . glede nadaljevanja Dražgoške bitke in nadaljevanja »Genijalcev« skupaj z RTV. V celoti so bile na področju filmske proizvodnje v letošnjem prvem polletju oprav-Ijene naslednje naloge: - urejanje in priprave za nadaljevanje projekta Draž-goška bitka, - dokončanje obdelave in izdelave komercialnih zvočnih kopij kratkih filmov iz proizvodnje 1980: »Ri-stanc«, risanka »A«, »Slovo«, »Koštrun«, »Pogine naj'" pes«, »Rondo« in »Valcer za Tavžentarjova dva«, - izdelava korektur nadaljevanke »Medved Bojan«, - priprave scenarijev in predračunov za 6 celovečer-nih filmov za proizvodnjo v letu 1981 in 1982, - priprave in predračuni ter plan obdelave za sinhro-nizacijo »Čebelica Maja III«, - priprava pogodb in izdelava predračunov za serijo ' portretov, - razčiščevanje ter priprava plana snemanja in ob-delave nadaljevanke »Genijalci«, - montaža nadaljevanke »Medved Bojan«, - snemanje in izdelava naročenih filmov (GOŠA, SIS ceste, SKIP danes, Samoprispevek III, Trimo),. - snemanje portreta »Gabriel Stupica«. Na področju priprave celovečernih filmov in kratkih filmov v mesecu juliju in avgustu so bile opravljene naslednje naloge: - priprave za snemanje, izdelava plana snemanja ter sestava ekipe celovečernega filma »Učna leta izumite-Ija polža«, - priprave za snemanje celovečernega filma »Deseti brat« in sestava ekipe. - priprave in snemanje kratkih filmov: »Ecce homo«, »Vsiljivci«, »Marija iz šestega razreda«, »Ro-manca«. Iz opravljenih nalog je razvidno, da so ustvarjeni pogoji za realizacijo začrtane filmske proizvodnje v letošnjem letu. V ta namen so s strani KSS tudi že zagotovljena sredstva v višini 20 milijonov dinarjev, kot predujem za celovečerne in kratke filme. V tem času je nudila Viba film tudi svoje tehnične usluge Jadran filmu, Sutjeska filmu, Adria filmu ter Center filmu in RTV Ljubljana. Na ta način je pridobila 3,2 milijona dinarjev. V času, ko še ni bilo znano, ali se bo nadalje-valo snemanje Dražgoške bitke, Viba film ni mogla angažirati svojih tehničnih kapacitet in kadrov za druge namene, saj je bila obvezana tudi s sklepom skupšfiine, da da v celoti na razpolago tehnična sred-stva in kadre RTV za snemanje Dražgoške bitke, kar je tudi eden od osnovnih razlogov za takšen izpad filmske proizvodnje v prvem polletju tega leta. Odprta vprašanja na tem področju so predvsem za-pleti glede nadaljevanke »Genijalci« ter dokončne reši- ¦ tve glede projekta Dražgoška bitka. V. Dražgoška bitka Odločitev glede projekta Dražgoška bitka še vedno nl dokončno opredeljena in sprejeta. V zvezi s tem so znana stališča, ki jih je sprejel filmski svet, skupščina kulturne skupnosti, kakortudi RTV. Filmski svet vztraja na stališčih, ki jih je sprejela RK SZDL o nadaljevanju Dražgoške bitke in o prevzemu projekta s strani RTV ter ocenjuje, da Viba film v pogojih sanacije ni kadrov-sko in organizacijsko sposobna uresničiti tega pro-jekta. Pri tem velja tudi opozoriti na stališča Združenja dramskih umetnikov ter Društva Slovenskih filmskih delavcev, ki ocenjujeta, da ni mogoče s projektom nadaljevati pred sezono 1982-1983 z vidika možnosti angažiranja igralcev ter njihvo zahtevo, da se v celoti poravnajo honorarji po pogodbah, ne glede na oprav-Ijeno delo kot pogoj za njihovo nadaljnje sodelovanje. Skupščina kultume skupnosti je na svoji seji dne 17.7. sprejela sklepe, s katerimi ugotavlja, da je bilo s strani KSS storjeno vse potrebno, da se projekt Dražgoška bitka realizira ter ocenjuje, da dosedanje stanje ne daje nobenih pogojev, da bi lahko načrt kot je bil prvotno zastavljen, uresničili. Pri tem ugotavlja, da RTV kljub odločitvi sveta projekta Dražgoška bitka ni predložila nove zasnove projekta, ki bi bil v skladu s stvarnimi možnostmi za dejansko uresničenje, saj vsi dosedanji predlogi praktično pomenijo vztrajanje na prvotno za-snovanem vsebinskem konceptu. KSS ugotavlja, daje v celoti poravnala svoje obveznosti do Dražgoške bitke in da ne pravzema nobene nadaljnje materialne in moraine odgovornosti za uresničevanje projekta, am-pak je pripravljena sodelovati pri projektu šele ko bodo za to vzpostavljeni pogoji za realizacijo projekta. RTV je s posebnim pismom seznanila vse družbene dejavnike s svojo oceno, izdelano na podlagi sprejetih stališč filmskega sveta, Društva filmskih delavcec in dramskifT umetnikov Slovenije, da ni mogoče realizi-rati: projekta »Dražgoška bitka v sedanji obliki«. Stro-kovna obravnava snemalnih knjig je pokazala, da radi-kalnejše okrajšave, ki bi pocenile projekt, niso mogoče brez škode za temeljno sporočilo in celovitost seda-njega projekta. V sedanji projekt Dražgoške bitke so vložena znatna sredstva ki terjajo poleg ugotavljanja odgovornosti tudi podrobnejšo proučitev, kaj vse je mogoče uporabiti pri zasnovi novega projekta, za kar so dolžni poskrbeti vsi trije partnerji (KSS, RTV, Viba film). Na podlagi utemeljenih strokovnih ugotovitev Združenja dramskih umetnikov Slovenije in društva slovenskih filmskih delavcev, filmskega sveta Vibe filma ter slovenskih gledališč RTV ugotavlja, da zače-tega projekta ni mogoče uresničiti v zastavljeni pro-dukcijski in materialni zahtevnosti. Televizija bo zato ob upoštevanju svoje programske odgovornosti za idejno-vsebinsko sporočilo nadaljevanke oblikovala zasnovo in obseg projekta v skladu z ustreznimi mož-nostmi. Le ob upoštevanju materialnih, produkcijskih in programskih možnosti RTV, slovenske filmske proi-zvodnje, gledališč in igralcev bo dana strokovna pod-laga za odločanje o snemanju projekta. RTV bo lahko prevzela od Vibe filma nalogo izvršnega producenta le za novo oblikovani projekt. Viba film je pripravila vse potrebno za prevzem pro-jekta s strani RTV, za zavarovanje projekta, objektov in opreme. KSS in RTV pa sta ji za to poravnali vse nastale stroške, povezane z realizacijo projekta Dražgoške bitke, ki znašajo okoli 125 milijonov dinarjev, kar pa je treba jemati kot začasni obračun, saj še ni v celoti razrešeno vprašanje honorarjev igralcem in avtorjem (obravnava na sodišču), nastajajo pa tudi novi dodatni stroški v zvezi z zavarovanjem projekta. Viba film je v celoti poravnala svoje obveznosti do igralcev in avtorjev na podlagi dejansko opravljenega dela ter 25% odškodnine (njihova zahteva pa je celotno izplačilo honorarjev). Vse te okoliščine narekujejo, da se vprašanje Dražgoške bitke čimprej razreši, predv-sem pa prenese projekt na RTV ob hkratnem ugotavlja-nju odgovornosti za nastale razmere in ustvarjanju pogojev za realizacijo novega projekta. VI. Urejanje družbenoekonomskih odnosov, samou-pravne organiziranosti ter odločanja delavcev Naloge s tega področja so podrobneje opredeljene s sanacijskim programom, z roki in nosilci posameznih nalog s poudarkom na tistih nalogah, ki so btle oprede-Ijene kot naloge začasnega organa s sklepom skup-ščine na podlagi ugotovitev družbenega pravobranilca samoupravljanja. Z ozirom na to, da se je moral začasni organ v tern času predvsem ukvarjati z vprašanji, ki so predhodno navedena, ni mogel v celoti teh nalog opra-viti, saj smo ocenili, da je predvsem bistveno ustvariti pogoje za filmsko proizvodnjo, sočasno pa v procesu, skupaj z vsemi dejavniki, razreševati družbenoeko-nomske in samoupravne odnose, kot enega od osnov-nih pogojev, da se na tem področju uveljavi svobodna menjava dela, da se zagotovi enakopraven družbenoe-konomski položaj svobodnih filmskih delavcev ter igralcev in druge naloge. Pomembno je, da se na razreševanju teh vprašanj dela in da so v ta proces vključeni vsi tisti, ki so neposredno povezani s filmsko proizvodnjo, vključno s KSS. V tem času smo v zvezi s tako opredeljenimi nalogami imeli razprave in razgo-vore v okviru SZDL, KSS, Društva svobodnih filmskifv delavcev, Društva dramskih umetnikov Slovenije, film-skega sveta ter med delavci Viba filma. Velik del teh nalog pa tudi ni možno razreševati samostojno, ampak skupaj z drugimi dejavniki, kot osnove in merila za svobodno menjavo dela, razreševanje družbenoeko-nomskega položaja svobodnih filmskih delaVcev, saj je šele v pripravi osnutek zakona, ki bo urejal to področje. Osnovni razlog je tudi v tem, da v delovni organizaciji v tem času ni bilo strokovno usposobljenih delavcevza te naloge (organizacija je sploh brez pravnika in eko-nomista), zato je praktično moral velik del teh nalog tudi strokovno opraviti začasni organ družbenega var-stva. Na podlagi sklepa filmskega sveta so trenutno v javni razpravi naslednji samoupravni akti: - samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih pri združevanju sredstev in dela v filmski proizvodnji, - samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za proizvodnjo filma, - pravilnik o poslovanju fitmskih ekip. Ti akti bodo predvidoma sprejeti v mesecu septem-bru in jih bomo neposredno uporabljali pri realizaciji ' filmske proizvodnje že v letošnjem letu. S tem želimo, da filmske ekipe prevzamejo neposredno materialno odgovornost za realizacijo filmskih projektov, saj je prav zaradi neurejenih odnosov na tem področju v preteklosti prišlo do znatnih prekoračitev in izgube, na kar so imeli poglavitni vpliv avtorji filmov. Istočasno pa bomo tudi zagotovili, da na trajnih osnovah oprede-limo družbenoekonomski položaj svobodnih filmskih delavcev, kotenega najbolj perečih vprašanj, pri čemer so v celoti upoštevane usmeritve iz osnutka zakon o samostojnih kulturnih delavcih. Ostali akti so v pripravi. Predvsem pa je potrebno za realizacijo teh nalog zagotoviti strokovno usposob-Ijene Ijudi. 5 tako zastavljenimi nalogami ter doseda-njim opravljenim delom in pripravami je zagotovljeno, da se v nadaljnjem procesu opravijo naloge, ki so opredeljene s sklepom skupščine, ter da se vzpostavijo takšni samoupravni družbenoekonomski odnosi na področju filmske proizvodnje ob doslednem uveljavlja-nju samoupravljanja, ki bodo zagotavljali da ne bo ponovno prišlo do motenja samoupravnih odnosov. ¦VII. Kadri Za načrtovani obseg filmske proizvodnje je potrebno v letu 1981 zmanjšati število zaposlenih delavcev od 104 na začetku leta na 62 ob koncu leta, s čimer bo zagotovljena večja učinkovitost dela, zmanjšani stroški poslovanja na proizvedeni film ter boljša izraba delov-nega časa. V tem času je delovno organizacijo prosto-voljno zapustilo 32 delavcev in je trenutno zaposlenih 74 delavcev. Delovno organizacijo so zapustili vsi prejšnji vodilni delavci, delavci dramaturškega oddelka ter precejšnji del drugih strokovno usposobljenih de-lavcev, tako da je problem kadrov še vedno izredno pereč. Pri nadaljnjem zmanjševanju številadelavcevse bo upoštevala predvsem konkretna delovna usposob-Ijenost za naloge in opravila v filmski proizvodnji, učin-kovitost pri delu ter dosedanja prizadevanja posamez-nikov za izboljšanje razmer v delovni organizaciji Viba film, Delavce, katerih delo ne bo več potrebno in ki ne bodo našli zaposlitve sami, je potrebno zagotoviti delo v okviru ostalih kulturnih ustanov, ki te profile potrebu-jejo, skupaj s skupnostjo za zaposlovanje. Na podlagi razpisa in celotnega postopka je filmski svet na svoji seji imenoval individualni poslovodni or-gan - direktorja delovne organizacije, ter delavce s posebnimi pooblastili in sicer: - za direktorja delovne organizacije tov. Bojana Štiha, diplomiranega politologa in filozofa, - za sekretarja tov. Dušana Zupanca, diplomiranega pravnika, - za računovodjo tov. Vlada špindlerja, diplomira-nega ekonomista, za mandatno dobo štirih let. Filmski svet ni imenoval vodje proizvodnje, ker pri-javljeni kadnidati niso ustrezali razpisanim pogojem ter sklenil, da se razpis za vodjo proizvodnje ponovno javno objavi. S tem pa kadrovska problematika ni v celoti rešena, saj delovni organizaciji manjkajo predv-sem kreativni kadri, ki so specifični za filmsko proi-zvodnjo. Filmski svet predlaga, skupaj z začasnim or-ganom družbenega varstva, da se začasni organ druž-benega varstva razreši s 15. 8., torej z dnem, ko nastopi novi direktor. Z imenovanjem vodilnih delavcev za ključna področja so delno ustvarjeni pogoji za uspešno vodenje in organiziranje filmske proizvodnje in de-lovne organizacije, zato je potrebno čimprej kadrovati še nujno potrebne ostale kreativne kadre, kot so dra-maturg, organizator, direktor filma itd., zlasti pa vodjo proizvodnje. Do imenovanja teh delavcev bo novi di- . rektor delovne organizacije opravljal tudi funkciji umetniškega vodja ter vodje proizvodnje. VIII. Rezultati poslovanja v prvem polletju ter zago- tavljanje sredstev za pokrivanje izgube in trenutno finančno stanje 1. Rezultati poslovanja v prvem polletju Zaradi izpada filmske proizvodnje je delovnaorgani-zacija Viba film zaključila z izgubo, ki je bila predvi-dena in planirana s sanacijskim programom. Le te ni mogoče nadoknaditi z realizacijo filmske proizvodnje v drugem polletju zaradi velikih fiksnih stroškov, neodvi-snih od obsega filmske proizvodnje, kakor tudi zaradi velikega števila povprečno zaposlenih delavcev v letu 1981, ker se število postopoma zmanjšuje. V tem času je delovna organizacija po periodičnem obračunu za prvo polletje ustvarila naslednji finančni rezultat: - prihodke 24,5 milijona dinarjev, - porabljena sredstva 8,3 milijona dinarjev, - zakonske in pogodbene obveznosti 2,3 milijona dinarjev, - razporejeni dohodek 8,7 milijona dinarjev, - razporejeni čisti dohodek 6,4 milijona dinarjev, - dejansko ustvarjeni dohodek 2,9 milijona dinarjev, - tekoča izguba 5,8 milijona dinarjev. V realizacijo filmske proizvodnje jezajeta le dejanska realizacija, predvsem pa del pri filmih, ki še niso realizi-rani po dejanskih stroških, zato da se ne bi sredstvaza fimsko proizvodnjo v naprej porabila. Glavni del pri-hodkov se nanaša na prihodke v zvezi z Dražgoško bitko in kratkimi filmi ter tehnične usluge. Velik del sredstev je vezan v zalogah in nedokončani filmski proizvodnji. Z realizacijo filmske proizvodnje ter spre-jetimi ukrepi se bo izguba v drugem polletju zmanjšala na 4 milijone dinarjev. Za izplačilo akontacij osebnih dohodkov je bilo iz-plačanih 6,4 milijona dinarjev. Delavcem ni bil izplačan regres za letni dopust ter sredstva za prehrano, ker delovna organizacija v preteklem letu ni ustvarila do-hodka za oblikovanje skladov, ki služijo kot virfinanci-ranja za te namene, rast osebnih dohodkov pa zaostaja za rastjo osebnih dohodkov po družbenem dogovoru. Trenutno prejemajo delavci osebne dohodka po sa* moupravnih aktih, za kar imamo tudi za sedaj izpla-čane osebne dohodke soglasje odbora podpisnikov družbeneg dogovora, za v naprej pa je izplačilo oseb-nih dohodkov vezano na realizacijo sanacijskega pro-grama. Z njegovim sprejemom so zagotovljeni pogoji in ukrepi za smotrno gospodarjenje z družbenimi sred-stvi, zato sodimo, da je potrebno da da k temu skup-ščina s tem ko ga sprejema, tudi soglasje za, izplačeva-nje osebnih dohodkov po samoupravnih aktih. S sanacijskim programom je predvideno, da je možno pokriti v skladu z zakonom o sanaciji in prčrte-hanju organizacij izgubo do predložitve zaključnega računa, oziroma dokler traja sanacijski program. Prvotno je bilo dogcvorjeno, da sanatorji pokrijejo izgubo v višini 18 milijonov dinarjev, to^e za preteklo leto in tekočo izgubo, vendar je ugotovljeno, da v tem času še ni možno zagotoviti sredstev za pokrivanje tekoče izgube. Sklep kulturne skupnosti je, da se pro-blematika pokrivanja tekoče izgube ponovno obrav-nava po predložitvi zaključnega računa za leto 1981, ko bo znana dejanska izguba. Pri tem pa je potrebno poiskati vse notranje rezerve in realizirati ukrepe za smotrno gospodarjenje s sredstvi, da bi bil obseg iz-gube ob koncu leta čim manjši. Delovna organizacija ni sposobna najeti sanacijskega kredita, saj ni kreditno sposobna, sredstva amortizacije pa komaj zadoščajo za odplačilo obstoječih kreditov, katerih stanje znaša na dan 30. 6. 5,5 milijona dinarjev in so bili najeti v preteklosti za obratna in osnovna sredstva. Ocertju-jemo, da je možno pokriti tekočo izgubo v celoti šele z realizacijo filmske proizvodnje v letu 1982 in tudi z ustrezno ceno filmov, seveda pa bi to pomeniio, da organizacija tudi z ustvarjenim čistim dohodkom v letu 1982 ne bi mogla oblikovati skladov. Zato ocenjujemo, da je mnogo bolj smotrno zagotoviti sredstva za pokri-vanje tekoče izgube do zaključnega računa, pri čemer bi bili koncem leta 1982 dejansko ustvarjeni pogoji za nemoteno odvijanje filmske proizvodnje. 2. Pokrivanje izgube za leto 1980 Vzroki za nastalo izgubo so opredeljeni v sanacij-skem programu, zato jih v poročitu ne ponavljamo. Izguba po zaključnem računu 1980 je znašala 12,35 milijona dinarjev, nekrita pa 11,5 milijona dinarjev. Dogovorjeno je bilo, da izgubo pokrijejo: KSS vvišini 6 milijonov dinarjev, Izvršni svet skupščine SRS 1,5 mili-jona dinarjev, mesto Ljubljana pa 4 milijone dinarjev. Do sedaj so svoie obveznosti poravnale KSS v celoti, delno pa mesto Ljubljana, Izvršni svet ter občina Ljub-Ijana Center, skupaj 7 milijonov dinarjev. Predvidoma bo izguba za preteklo leto s strani občin Ljubljane v celoti poravnana do konca meseca septembra zaradh potrebnih sprememb proračunov družbenopolitičnih skupnosti, ki jih morajo sprejeti delegatske skupščine. Predlagamo skupščini obči/ie, da s svoje strani da potrebno iniciativo, da občine v Ljubljani do tega roka pokrijejo svoje obveznosti za kritje izgube, saj bi v nasprotnem primeru morala Viba film uporabiti sred-stva za tekočo filmska proizvodnjo za poravnavo za-padlih obveznosti. " 3. Trenutno finančno stanje delovne organizacije Vlba film in njene obveznosti S tem, ko so zagotovljena sredstva za pokrivanje stroškov, nastalih pri projektu Dražgoška bitka, delno zagotovljena sredstva za pokrivanje izgub v letu 1980 (7 milijonov dinarjev), s čimer je prvenstveno zagotov-Ijena delovni organizaciji poravnava večjega dela za-padlih obveznosti ter zagotovljena sredstva za začetek filmske proizvodnje, seje bistveno izboljšal likvidnostni položaj delovne organiazcije. Po stanju 30. 7. je imela delovna^organizacija nasvojem žiro računu 22 milijona dinarjevT na deviznem računu pa 0,95 milijona dinarjev v dinarski protivrednosti deviz. Rešeno je tudi vpraša-nje financiranja opreme, ki je bita nakupljena ob sne-manju Dražgoške bitke, za kar je KSS zagotovila 5,95 milijona dinarjev namenskih nepovratnih sredstev ter istočasno dodeljeni kredit za Dražgoško bitko v višini 6,6 milijona dinarjev spremeniia v dotacijo za projekt Dražgoške bitke v okviru programa. Prav tako se je KSS obvezala, da se zagotovijo sredstva za nakup uvožene opreme v višini 2 milijonov dinarjev v okviru deviznih pravic. V tem času je delovna organizacija poravnala prvenstveno obveznosti, ki so neposredno vezane na izgubo, nastalo v pretekiem letu, to je za filme »Nasvidenje v naslednji vojni« in »Splav me-duze«, kakor tudi obveznosti do igralcev in avtorjev pri projektu Dražgoška bitka po opravljenem delu in 25% odškodnin. Knjižne obveznostj na dan 30. 6. znašajo 9,5 milijona dinarjev, od tega: - domači dobavitelji 4,8 milijona dinarjev - tuji dobavitelji 1,1 milijona dinarjev - neplačani davek od statistov 1 milijon dinarjev - honorarji igralcev, filmskih delavcev, avtorjev in drugih 2,5 milijona dinarjev. Velik del obveznosti, ki so knjižne, je tudi spornih, zlasti obveznosti glede plačila davkov in socialnega zavarovnaja za filmske delavce in statiste, saj je stall-šče SDK, da morajo te plačati filmski delavci in statisti sami in bi moral biti ta del zajet v bruto honorarju. Prav tako je potrebno sprejeti ustrezne odločitve glede po-ravnave obveznosti do gledališč v zvezi z Dražgoško bitko in glede na dejstvo, da projekt ni bil v celoti realiziran in torej igralci niso bili v tem času odsotni in da gledališča poslovnega leta 1980 niso zaključila z izgubo. Posamezna gledališča tudi zahtevajo, da se poravnajo celoletne obveznosti za bruto osebne do-hodke za posamezne igralce. Skupaj je teh zahtevkov za 1,5 milijona dinarjev. Odprto je tudi vprašanje reali-zacije zahtevka RTV Beograd glede koprodukcije »Splav meduze«, kjer ocenjujemo, da je njihov del vložka neustrezen. Z zagotovitvijo sredstev za pokrivanje izgube bo možno obveznosti tudi v celoti poravnati, s čimer so zagotovljeni pogoji za normalno finančno poslpvanje, tekoče izpolnjevanje obveznosti delovne organizacije, predvsem pa namenska poraba sredstev za tekočo filmsko proizvodnjo. IX. ZAKUUČKI 1. Začasni organ družbenega varstva meni, da sana-cijski porgram zat|otavlja pogoje za sanacijo delovne organizacije »Vibafilm« vletih 1981/82, pri čemerpaje ' potrebno dosledno izvajati sanacijske naloge ter upo-števati postavljene principe in ukrepe za smotrno go-spodarjenje z družbenimi sredstvi, še zlsti pa naloge s področja urejanja družbeno-ekonomskih in samou-pravnih odnosov, ki jih v tem času objektivno ni bilo mogoče v celoti realizirati. 2; V skladu z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka za leto 1981 ter z ozirom na dejstvo, da je sprejet sanacijski program z ukrepi za odpravo motenj za smotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter o zagotovitvi sredstev za pokritje izgube, začasni organ meni, da delovna organizacija »Viba film« lahko izpla-čuje osebne dohodke po svojih samoupravnih aktih s pogojem, da se realizira začrtani program filmske proi-zvodnje in ostale naloge iz sanacijskega programa ter da filmske ekipe prevzamejo materialno odgovornost za realizacijo filmskih projektov po načelu začasnih delovnih skupnosti. 3. Začasni organ družbenega varstva ugotav^ja, da še niso v celoti poravnane obveznosti za pokrivanje izgub v letu 1980 s strani vseh predvidenih sanatorjev ter priporoča, da se izgube poravnajo najkasneje do konca meseca septembra. Prav tako priporoča film-skemu svetu ter KSS, KS Ljubljana ter Ljubljana Cen- , ter, da se dokončno razreši vprašanje pokrivanja te-koče izgube po predložitvi zaključnega računa, kot je to že opredeljeno s sanacijskim programom. 4. Začasni organ družbenega varstva ugotavlja, da so s sprejetjemsanacijskega programa, z zagotovitvijo sredstev za filmsko proizvodnjo in delnim pokrivanjem izgube in ureditvijo družbeno-ekonomskih ter samou-pravnih odnosov, s pripravo filmske proizvodnje za leto 1981 ter imenovanjem vodilnih delavcev »Viba film« prenehali razlogi za nadaljnje delovanje začasnega or- , gana družbenega varstva. Začasni organ predlaga, da preneha ukrep družbenega varstva ter se razreši zača-sni organ družbenega varstva. 5. S prnehanjem ukrepa družbenega varstva v de-lovni organizaciji »Viba film« tudi prenehajo omejitve glede uresničevanja pristojnosti odločanja v filmskem svetu, delavskem svetu ter odboru za medsebojna de-lovna razmerja. Organi upravljanja, torej filmski svet in delavski svet so dolžni po sprejetju samoupravnih ak-tov, opredeljenih s sanacijskim programom, razpisati ¦ volitve v filmski svet ter organe samoupravljanja v -delovni organiazciji in izvesti ustrezne postopke evi-dentiranja in kandidiranja. Zsiaam organ družb*iwg« varatva: Frand O*riwc - pndsadnik Albart Vodnlk. itmn Ivan Nvrad, čtan VL4uU|am,diw5.8.1981 PREDLOG Skupščina občine Ljubljana Center je na podlagi 632. člena zakona o združenem delu (Ur. I. SFRJ, št. 53/76), 13. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Ur. I SRS, št. 32/80) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS, št. 2/78) na______seji zbora združenega dela, dne-------------' in na ________ seji zbora krajevnih skupnosti, dne _______, sprejela Sklep o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Viba filma, Ljubljana, Zrinjskega ul. 9 1. Vdelovni organizaciji Vibafilm, Ljubljana, Zrinskega ul. 9 preneha začasni ukrep družbenega varstva. 2. Začasnemu organu: 1. Francu Gerbecu, kot predsednfku, 2. Ivanu Neradu, kot članu in 3. Albertu Vodniku, kot članu, preneha mandat. 3. Prenehanje mandata začasnemu organu se vpiše v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enota v Ljubljani. 4. Ta sklep začne veljatl naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA CENTER St.v: 023-35/79 PflEDSEDNIK SKUPSČINE Datum: Nlko POCAČAR OBRAZLOŽITEV: Skupščina občine Ljubljana Center )e na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 20. novebra 1980, spre|ela sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Viba film, Ljubljana, Zrinskega u(. 9 in imenovala začasnl organ. V začasni organ so bili imenovani: Franc Gerbec, kot predsednik in Ivan Nerad ter Albert Vodnik, kot člana. Začasnl organ je bil imenovan za dobo enega leta od uveljavltve sklepa. Po sklepu je bil začasni organ dolžan zagotoviti: - da se v delovnl organizaciji Viba fllm odpravijo vse nezakonitosti in nepravilnosit pri izvajanju za-kona o fllmu in drugih predpisih ter zagotoviti pogoje, da bo delovna organizaclje opravljala svojo dejav-. nost tako, da bo zagotovljeno uveljavljanje in uresni-čevanje posebnega družbenega interesa; - da se odpravijo motnje v samoupravnih odnosih in sprejmejo samoupravni splošni akti, ki jih delavci po zakonu morajo sprejeti, ter uskladijo obstoječi samoupravni aploini akti s predpisi; - uresničevan]e samoupravnih pravic delavcev, obveščanje delavcev o celotnem poslovanju delovne organizaci|e, o materialno finančnem stanju, o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke in o vseh druglh vprašanjlh, ki so bistvenega pomena za de-lavce v združenem delu v tej delovni organizaciji; - sprožiti postopek za evidentiranje in prldobiva-nje ustreznih kadrov za delavce s posebnimi poobla-stili in odgovornostmi v skladu s kriteriji družbenega dogovora o kadrovski politiki in drugimi pogoji, ki izhajajo iz dejavnosti oz. filmske proizvodnje. Začasni organ je z sprejetjem sanacijskega pro-grama, z zagotovitvijo sredstev za filmsko proizvod-njo in delnim pokrivanjem izgube, ureditvijo družbe-noekonomskih ter samoupravnih odnosov, s pripravo filmske proizvodnje za leto 1981 ter imenovanjem individualnega poslovodnega organa in vodllnih de-lavcev odpravll razloge, zaradi katerih je bil sprejet sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva. Zato je začasni organ dal pobudo za predčasno ukinitev začasnega ukrepa družbenega varstva. Glede na pobudo začasnega organa, mnenja izvrš-nega sveta ter mnenja družbenega pravobranllca sa-moupravljanja LJubljana skupščina občine ugotavlja, da so prenehali razlogi, zaradi katerih je bil uveden začasni ukrep družbenega varstva in se sprejne sklep o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Viba film, Ljubljana, Zrinjskega ul. 9. L|uMJana, »pt.mtoor 1981 IZVRŠNISVET Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je na svoji 100. seji, dne 12/8-1981, obravnaval poročilo za-časnega organa delovne organizacije Viba film s po-budo za prenehanje začasnega ukrepa družbenega varstva v tej organizaciji združenega dela in daje na podlagi 13. členazakonaosprejemanju začasnih ukre-pov družbenega varstva samoupravnih pravic in druž-bene lastnine (Ur. I. SRS, št. 32/80), 632. člena zakona o združenem delu (Ur. I. SFRJ, št. 53/76) ter 13. točke sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v de-lovni organizaciji Viba film, Ljubijana, Zrinjskega ul. 9 (Ur. I. SRS, št. 30/80) naslednje MNENJE: 1. Izvršni svet ugotavlja, da je pobuda začasnega organa za predčasno prenehanje ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Viba film, Ljubljana, Zrinjskega ul. 9 utemeljena, ker so prenehali razlogi, zaradi katerih je skupščina občine Ljubljana Center sprejela sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v tei delovni organizaciji. 2. Izvršni svet predlaga občinski skupščini Ljubljana Center, da sprejme sklep o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Viba film, Ljubljana, Zrinjskega ul. 9. IZVRŠNI SVET Odločba o uvedbi postopka redne likvidacije tozd »Lju inžiniring« Ljubljana PREDLOG Skupičina občine Ljubfjana Center je na podlagi 342. člena zakona o združenem delu (Ur. t. SFRJ, &t 53/76), 202. člena zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dsla (Ur. I. SFRJ, št. 41/80 in 25/81) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS, št 2/78) na.....sejl zbora združenega dela, dne.........in na.....seji zbora krajevnih skupnosti, dne........sprejela ODLOČBO: 1. Uvede se postopek redne likvidacije TOZD »LJU INŽINERING« Ljubljana, Titova 10 v sestavi delovne organizacije ANGRO-INŽINERING TITOGRAD. 2. Postopek redne likvidacije opravi Temeljno sodi-šče v Ljubljani, Enota v Ljubljani, gospodarski oddelek. 3. Uvedba postopka redne likvidacije se vpiše v sodni register Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljub-Ijant: OBRAZLOŽITEV: TOZD »UU INŽINERING«, Ljubljana, Titova 10 z dejanskim poslovnim sedežem v Ljubljani, Tavčar-jeva 2, je začela delovati 1/5-1980 po reorganizacijl delovne organizacije Angroservis, Beograd v SOZD Angromarketing - Inženiring Beograd s tem, da je TOZD »UU INŽINERING« Ljubljana eden izmed treh temeljnih organizaclj združenega dela deiovne orga-nizacije Angroinžinering Titograd ter je vpisana v sodni register pod št. 1-2643-03 z dne 30/5-1980. V svojem sestavu vključuje od 1/11-1979 nastali sektor v Ljubljani in že prej delujoča sektorja v SlovnJ Gradcu in Murski Soboti tako, da je v svojem sklopu združila vso dejavnost te beograjske delovne organi-zacije na področju Socialistlčne republlke Slovenije. Samoupravna transformacija Je bila izglasovana na referendumu na temelju poslovnega stanja na dan 31/12-1979, ki |e Wlo prlkazano kot pozitlvno. Po reor-ganizaciji se je ugotovflo, da medsebojne pravice in obveznosti ne odgovarjajo prikazanemu poslovnemu stanju in je v druglh temeljnih organizacljah združe-nega dela nastala nekrita izguba. Tako Je TOZD »LJU INZINERING« zašla v nemogoč gospodarski položaj že v samem začetku poslovanja. Na referendumu so se delavci te temel|ne organizaci|e odločili, da prev-zamejo slcer del izgube po neomejenl solidarnostni odgovornosti, ki bi odpadla na to temeljno organiza-cljo po delitveni bilancl s tem, da se Izločijo kot samostojna delovna organizacija. Zaradi uvedbe ste-čajnega postopka v nekaterih drugih temeljnih orga-nizacijah združenega dela tl svojlh obveznosti niso mogll poravnatl, so upnikl zaradi neomejene solidar-nostne odgovornosti med TOZD-i Iskall tiste temeljne organizaclje, ki še poslujejo, In 8 tem kot pravnim naslednikom delovne organlzaclje Angroservls bloki-rall žiro račune. Tako )e tudl TOZD »UU INŽINE-RING« prišel v situacljo, da mu je na ta način onemo-gočeno poslovanje. V letu 1981 je temeljna organlzacija sicer izdelala razvojno-sanadjski program, ki ne zagotavlja nadalj-njega družbenoekonomskega razvoja te temeljne or-ganizacije združenega dela. Temeljna organizacija združenega dela ne zago-tavlja delavcem uresničevanja njihovih z ustavo za- jamčenih pravicv kar ima za posledico, da so zapo-sleni samo še 4 deiavci in tako tudi ni več pogojevza redno opravl|anje dejavnosti te temeljne organizacije združenega dela. VI. polletju 1981 je temeijna organi-zacija izkazala nekrito poslovno izgubo v višini 1,686.880,25 din. Iz navedenega izhaja, da TOZD »LJUINŽINERING« Ljubljana nima pogojev za nadaijnji obstoj, ker traj-neje ne more obnavljati družbenih sredstev, s kate-rimi posluje, fn zagotavljati delavcem uresničevanje njihovih z uatavo zajamčenfh pravic in so podani razlogi na podlagi druge tč. prvega odstavka 10. člena zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Ur. I. SFRJ, št. 41/80 in 25/81) za uvedbo postopka redne likvidacije, zato je bilo odto-čiti na pobudo temeljne organizadje združenega dela, po uradni dolžnosti, kot je navedeno v izreku te odločbe. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor, ki se sproži s tožbo v 30 dneh od vročitve te odlo$be pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v Ljubljani. SKUPŠČINA OBClNE LJUBLJANA CENTER Štev.: 023-56/81 PREDSEDNIK SKUPSCINE Oatum: Ntfco POGAČAR POROČILO K PREDLOGU ODLOČBE O UVEDBI REDNE LIKVIDACIJE TOZD »UU INŽINERING« UUBUANA, TITOVA10 V SESTAVI DELOVNE ORGANIZACIJE ANGRO- INŽINERING TITOGRAD Delovna organizacija Angroinžinering Titograd TOZD »LJU Inžinering« Ljubljana, Titova 10 je dala pobudo skupščini občine Ljubljana Center, da prične s postopkom redne likvidacije te temeljne organizacije združenega dela iz naslednjih razlogov: - TOZD »LJU Inžinering« Ljubljana, Titova 10 z de-janskim poslovnim sedežem v Ljubljani, Tavčarjeva 2, je začela poslovati s 1/5-1980 po reorganizaciji de-lovne organizacije Angroservis Beograd v SOZD An-gromarketing - Inžinering Beograd s tem, da je »LJU Inžinering« eden izmed treh TOZD-ov delovne organi-zacije Angroinžinering Titograd. V svojem sestavu vključuje s 1/11-1979 nastali sektor v Ljubljani in že prej delujoča sektorja v Slovenj Gradcu in Murski So-boti. Tako je v svojem sklopu združila vso dejavnost te beograjske delovne organizacije na področju Slove-nije. Samoupravna transformacija je bila izglasovana na referendumu na osnovi poslovnega stanja na dan 31/12-1979, ki je bilo prikazano pozitivno. Po reorgani-zaciji se je ugotovilo, da medsebojne pravice in obvez-nosti ne odgovarjajo takratnemu stanju in se je izka-zala nekrita izguba. Tako je zašla TOZD »LJU Inžine- nng« v nemogoc gospodarski položaj Že ob samem ' začetku poslovanja. Zaradi neomejene solidarnostne odgovornosti nied temeljnimi.organizacijamt združe-nega de!a v okviru delovne organizacije se po uvedbi stečajnega postopka v drugih TOZD-ih začeli upniki uveljavljati svoje zahtevke v tistih temeljnih organizaci-jah, ki še poslujejo ter so kot pravnim naslednikom delovfte organizacije Angroservis blokirali žiro račune. Tako je tudi »LJU Inžinering« prišel v situacijo, da mu je onemogočeno nadaljnje poslovanje. Zaradi situacije je tudi več delavcev zapustilo delo tako, da so po stanju 1/9-1981 zaposleni samo še štirje delavci. - V letošnjem letu je temeljna organizacija »LJU Inžinering« sicer izdelala razvojno sanacijski program, vendar zaradi pomanjkanja sredstev in delavcev ne more nadaljevati z opravljar.jem svoje dejavnosti in je tako onemogočen nadaljni družbenoekonomski razvoj te temeijne organizacije združenega dela. - Temeljna organizacija 2druženega dela je v I. pol-letju 1981 izkazala poslovno izgubo v znesku din 12,909.288,95 v kateri je največja postavka čisti doho-dek za kritje izgube drugih TOZD-ov v znesku din j » . /, ' ' 8,963.562,35. Del te izgube je lahko pokrila z osnovnimi sredstvi, združenimi sredstvi ter sredstvi rezerv vskup-nem znesku din 11,222.408,70, tako da je ostala še vedno nekrita izguba v znesku din 1,686.880,25. Iz navedenega izhaja, da TOZD »LJU Inžinering« Ljubljaha nima pogojev za hadaljnji obstoj, ker trajneje ne more obnavljati družbenih sredstev, s katerim po-sluje, in zagotavljati delavcem uresničevanje njihovih z ustavo zajamčenih pravic. Tako so podani razlogi na podlagi 2. tč. prvega odstavka 10. člena zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Ur. I. SFRJ, št. 41/80 in 25/81) za uvedbo postopka redne likvidacije te temeljne organizacije združenega dela. Upoštevaje navedena dejstva, komite za družbeno planiranje in gospodarstvo predlaga skupščini občine Ljubljana Center predlog odločbe o uvedbi postopka redne iikvidacije v obravnavo in sprejem. L|ubl|ana, 8/8-1981 KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPODARSTVO Volitve in imenovanja PREDLOG Na podlagi 3. odstavka 26. člena zakon o družbe-nem pravobranilcu samoupravljanja (ur. I. SRS, 21/75) in 172. člena statuta občlne Ljubljana Center (Ur. I. SRS, št 2/78) je skupžčina občine Ljubljana Center na ... seji zbora združenega dela, dne_____ na--------se|i zbora krajevnih skupnosti, dne____, in na_____seji družbenopolitičnega zbora, dne_____ sprejela SKLEP o imenovanju namestnika in pomočnika družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana. 1. Za namestnika družbenega pravobranilca samou-pravljanja Ljubljana se imenuje KATJA KOBAL 2. Za pomočnika družbenega pravobranilca samo-upravljanja Ljubljana se imenuje MAGDA ŠMON SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA CENTER fitevtta: - PREDSEDNIK Oatum: . * Nlko POGAČAR OBRAZLOŽITEV PREDLOGA SKLEPA O IMENOVANJU NAMESTNIKA IN POMOČNIKA DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVUANJA LJUBLJANA V skladu z določili o organizaciji Družbenega pravo-branilca samoupravljanja in postopkom za imenovanje pomočnika družbenega pravobranilca samoupravlja-nja, predlaga družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana, da skupščina občine Ljubljana Center ime-nuje tov. KATJO KOBAL, magister prava, rojena 16. 5. 1942, stanujočo v Ljubljani, Žibertova 1, za namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana in tov. MAGDO šMON, dipl. ekonomistko, rojeno 8.10. 1946, stanujočo v Ljubljani, Celovška 122 za pomoč-nika družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljub-Ijana za občine Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Siška, Grosuplje in Litija. Kandidaturo tov. KATJE KOBAL in tov. MAGDE ŠMON podpira koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Mestni konferenci SZDL in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Ljubljana Center. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Center je obravnavala predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana in ugotovila, da kandidatki izpolnjujeta pogoje 26. člena zakon o družbenem pravobranilcu samoupravljanja in da sta primerni za opravljanje te dolžnosti. Upoštevajoč mnenje občlnskega in koordinacijskega odbora je komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Center sklenila predlagati zborom občinske skupščine kot je v predlogu sklepa. KOMISUA ZA VOUTVE IN IMENOVANJA PREDLOG Na podlagi določil 40. člena zakona o sodiščih združenega dela (Ur. list SRS, št. 38/74) in 172. člena statuta občlne Ljubljana Center (Ur. list SRS, št 2/78) je skupščina občine Ljubljana Center na_____seji zbora združenega dela, dne _____, na _____ seji zbora krajevnih skupnosti, dne______in na______ seji družbenopolitičnega zbora, dne______sprejela SKLEP o razrešitvi funkcije poklicne sodnice Sodišča zdru-ženega dela v Ljubljani. Funkcije poklicne sodnice Sodišča združenega dela v Ljubljani se razreši. LJIUANA FRIEDL SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA CENTER St»yllk»: PREDSEONIK 0»tum: . Nlko Pogačar OBRAZLOŽITEV PREDLOGA SKLEPA O RAZREŠITVI FUNKCIJE POKLICNEGA SODNIKA SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V LJUBLJANI Predsednik Sodišča združenega dela v Ljubljani tov. JOŽE BALOH je komisijo za volitve in imenovanja skupščine občina Ljubljana Center obvestil, da je bila poklicna sodnica Sodišča združenega dela v Ljub-Ijani, Linhartova 1 8 1/7-1981 izvoljena za sodnico Sodišča združenega dela SR Slovenije. Sodnica UIUANA FRIEDL je dne 20 7-1981 pri Sodišču združenega dela v Ljubljani vložila prošnjo oz. zahtevo, da jo pristojna družbenopolitična skup-nost razre&i funkclje poklicne sodnlce Sodišča zdru-ženega dela v Ljubljani. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Center Je na sejl, dne 24 8-1981 obravna-vala prošnjo oz. zahtsvo sodnice UIUANE FRIEDL in v soglasju s koordinacijskim odborom za kadrov-ska vprašanja pri občlnski konferenci SZDL Ljubljana Center sklenila predlagati zborom občinske skup-ščine kot je v predlogu sklepa. KOMISMA ZA VOUTVE , INIMENOVANJA DOGOVORI, SKUPŠČINSKA PRILOGA - Ureja sekretariat skupščine občine Ljubljana Center, tisk ČGP DELO, Ljubljana, 11. septembra 1981