^
"A
'ty -2z?. Z/. JZC, cr * ^7	^
listu : «^en, tt din., četrt leta 9 din. fxven }ugontm^ òri» teto 65 din. knerati
mmmbamajo po dogorora; pri večkratnem Saeertranje prùoerea popust UpravnÜtvo ipsaJaiiiLi naročnine» Inserate in reklaraacife. Telefon iotonsban štet 113
jTRAŽA
tsoastsa poutiče» ust n slovensko ljudstvo
Poštnina plačana v gotovini.
„Straža“ izhaja v pondetjek, sredo fn petek. Uredništvo in upravoištvo je v M ari bom» Kmr^La cesta štev. 5. Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. è» 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo, Nezaprte reklamacije so poštnine prosto Telefon internrban štev. 113.
77. Štev.
■ ^^wrnTn||—
Princip sile.
Ko so vladne stranke proslavile prvo letnico ustave s teptanjem njenih dotočil o državnem gospodarstvu, je poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Hohnjec tako-le osvetlil načelno stran današnjega režima: Vlastodržci hi mogli razpisati javno vprašanje: «Kdo je zadovoljen v naši državi?« Odgovori, ki bi jih dobili, bi vladajoči gospodi dokazali, da je število zadovoljnih omejeno na tiste, ki imajo od sedanjega režima posebno korist. Vse druge je pognal sedanji, na policaje in žandarmerijo se opirajoči režim v vrste nezadovoljnih. Vlastodržci sicer omalovažujejo to dejstvo, pa bo prišel čas — in upamo, da je ta čas že blizu — ko bo nezadovoljnost naroda pognala to gospodo z mest, katerih so se polastili iz vlastoželjnosti in katerih se držijo v neukrotljivem vlastoljubju. Čimprej se bo to zgodilo, tem bolje za našo državo.
Rešitev države ni v bajonetin, o katerih je sam Bismarck izjavil, da se more ž njimi učiniti vse, samo sedeti se ne more na njih. Države ne spasi še toliko število žandarjev, ki so s svojimi puškinimi kopiti pov -zročili že dovolj gorja. Države in njenega edinstva ne more spasili fašizem, na katerega gotovi ljudje pri nas polagajo tolike nade. Da bi drznost, nasilnost in surovost mogle roditi kaj dobrega, to je izključeno. Naravnost škandalozno je, da se taka nasilnost ne samo tolerira, ampak podpira in plačuje. Kaj so ti plačani divjaški elementi počenjali v Plitvicah, v Zagrebu in po nekaterih krajih Dalmacije, je splošno znano. Znano je tudi vladi, ki pa ne stori koraka, da bi napravila tej divjaški predrznosti konec. Pred nekaj dnevi so fašisti z vednostjo državnih organov v Splitu preprečili dalmatinskim kmetom in zastopnikom gospodarskih krogov, ki so hoteli na velesejm v Zagreb, da se okrcajo na ladjo. Seljake so zatvorili, njih vodjo pa povrh še pretepli. Kako dolgo še bodo smeli fašisti tuliti po ulicah in cestah, da je tisti, ki je proti njim, tudi proti državi? Kako dolgo bodo smeli pod toleranco in asistenco državnih organov napadati in pretepati državljane, ki so drugega političnega mišljenja? Oblasti, ki tako postopajo, je treba staviti pod obtožbo. Naj vlastodržci ne pozabijo na Goethejeve besede: Die ich lief, die Geister, werd’ ich nun nicht los«. Razmere, ki so vsled fašistovskega terorja zavladale v Italiji, bi pomenile za našo državo nevarnost prve vrste.
Vlastodržci stojijo na brutalnem stališču principa o sili. Življenski element države po njihovem nazoru ni pravo, marveč sila. Gospodje niso pristaši pru-sizma in njegovih nasilnih tendenc ter bi bili užaljeni, ako bi se jim reklo, da se držijo parole, ki jo je zapisal pruski zgodovinar Treitschke v svoji «Politiki«: «Sila je princip države, kakor je vera princip cerkve, kakor je ljubezen princip familije«. V praksi se pa vendar ravnajo po tem principu, (neki srbijanski poslanec vpije: to je realen princip!) Tako? Ako je sila jproti sili realen princip, potem nimate pravice, da nastopate proti komunistom. Oni stavijo svojo silo proti vaši sili. Fundament države je pravičnost.
V naši državi vlada samovolja centralistov, ki se opirajo na silo, s katero razpolaga država. Kjer je centralizem, tam ni prave politične svobode. Države, ki so najmanj centralizirane, so države z naj večjo politično svobodo, kakor na primer Anglija, Zedinjene države, Švica itd. Kjer vlada centralizem, tam ni politične svobode v pravem smisi ir. Tako je na Francoskem in istinito svobodoumni Francozi, kakor na primer učenjak Berthelemy, obžaljujejo, da se ni v Franciji spremenil politični sistem in da ni na mesto centralizacije stopila decentralizacija. Oni obžaljujejo, da so Francozi še vedno zaprti v politični kletki, v katero jih je zaprl imperator Napoleon in že poprej Ludvik XIV.
Kjer je centralizem in centralizacija, tam ni svobode. Centralizacija je strogo združena z birokratizmom in militarizmom; to troje pa ni blagor naroda in ni v blagor države.
Pri nas se ne upošteva ne svoboda posameznikov ne občin in ne pokrajin.
Kako gospodje okoli vlade spoštujejo avtonomijo in samoupravo naroda, se vidi iz tega, da so razpustili svobodno izvoljeni mestni zastop v Ljubljani, da so odstavili svòbodno izbranega župana, ki ni bil demokrat, in postavili državnega komisarja. Tako se spoštuje pri ms svoboda avtonomije in samouprave. (Neki policaj-demokrat kliče: «To je po austrijskim zakonima.«) Dobro! Dobro! Vi vladate po avstrijskih zakonih, a vedno nam očitate avstrijanščino. Vi ste tisti, ki vzdržujete v naši upravi avstrijanstvo. Na Hrvatskem pa vladate na temelju Bachovih patentov.
Pokrajinam se ne da istinita in učinkovita samouprava. Zato je treba državo razparcelirati, razparce-lirati zlasti Slovenijo in Hrvatsko in tako se plemena vedno bolj in bolj odtujujejo med seboj. Neki, za edin-stvo navdušen list je ob priliki četrtega Vidovdne odkar obstoji država, zapisal te-le besede: «Režim, koji je ovaj Ustav stvorio, je svojom politikom ujedinjeni narod posle samo 3 godine razjedinio više, nego sto je bio razjedinjen u doba tudjinskih vladavina«.
Da je tako prišlo, to je krivda sedanjega sistema, s
Manibon, dneT^Julija X8Saa,
j katerim se vlada v naši državi. To je sistem ' centralističnega absolutizma, političnega pritiska, gospodarske nesposobnosti in finančnega diletantizma. Do vlade, ki tako vlada, nimamo zaupanja, zlasti ji ne zaupamo zastopniki hrvatskega in slovenskega naroda.
! Pozivna Ligo narodov.
Pod tem naslovom objavlja sofijski «L’Echo de Bulgarie« članek, ki ga prinašamo v naslednjem radi svoje infoi'mativne vsebine v celoti.
Takoj po izvršenem koraku, ki so ga napravile tri balkanske vlade (Jugoslavija, Rumunija in Grčija, op. pr.) v Sofiji v zadevi komitov. se je bolgarska vlada obrnila na Ligo narodov z željo, da se zavzame za n-reditev te zadeve. Tajništvo Lige narodov je takoj pod-vzelo vse potrebno, da se pozovejo zainteresirane balkanske države, naj odpošljejo svoje odposlance k zborovanju Lige narodov, ki se vrši v mesecu juliju t. 1. Tako se je torej Liga narodov takoj oprijela zadeve. Bolgarija izjavlja svoje zadovoljstvo, da uredi nastala nasprotstva Liga narodov, ki predstavlja trdno jamstvo nepristranosti. Bolgarija je zaman poskušala, da se neposredno sporazume s svojimi sosedi in se izjavlja pripravljeno sprejeti mešano komisijo, ki naj preišče zadevo. Toda ta misel, katero je predlagala belgrajska vlada, je bila odklonjena na sestanku v Belgradu, kjer so se zbrali trije ministri zunanjih zadev balkanskih držav. Ti so se sporazumeli glede besedila znane izjave, izročene ustmeno s posredovanjem Rumunije. (V tem se jasno vidi vpliv nedavno sklenjene zveze z Ru-munijo na našo državno politiko, op. pr.) Naši čitatelji se spominjajo tozadevnega uradnega obvestila, objavljenega v Sofiji ob tej priliki, v katerem se navaja vsebina izvršenega diplomatičnega koraka, da se vlado opozarja na to, če Bolgarija ne bo podvzela radikalnih mer proti komitskim akcijam, ki ogrožajo sosede, da bodo mogle nastopiti težke posledice. Tako torej se je z ene strani odpravila (nasilno, op. pr.) vojaška dolžnost v Bolgariji z vsiljevanjem dobrovoljskega sistema, ki se dosedaj ni mogel oživeti; z druge strani pa se odbija vsako preiskavo, ki naj bi pojasnila razna nasprotja in predlagala sredstva za odstranitev teh nasprotij; vrh vsega tega pa se Bolgariji grozi s težkimi posledicami. Ako prikličimo v spomin še neki nedavni intervju Pasica, predsednika jugoslovanske vlade, ki je izjavil, da bodo srbski vojaški oddelki pri zasledovanju komitov prekoračili v slučaju potrebe bolgarsko mejo (brez predhodnega sporazuma, kakor ga je predlagal Belgradu pok. vojni in notranji minister Dimitrov), je jasno, da ta položaj ogroža mir. Liga narodov je torej v tem oziru poklicana, da v sličnih okolnostih izreče svojo besedo. Bolgarsko javno mnenje je prepričano, da bo Liga narodov proučila zadevo z vseh strani in oddala svoje mnenje popolnoma nepristransko.
mmrm—«'finn) inni hmhw
Ekspoze finančnega ministra.
(Iz govora narodnega poslanca VI. Pušenjaka na seji narodne skupščine z dne 27. m. m.)
Finančni minister je podal svoj ekspoze v seji finančnega odbora dne 26., 27. in 28. septembra 1. 1. in dne 4. januarja tek. leta. Ta ekspoze je podal v skrajšani obliki pred kratkim tudi v seji narodne skupščine Iz tega ekspozeja vidimo, da je sedanji budget prvi akt zakonodajne oblasti, ki je v zvezi z budgetom. Dne 10. julija 1919 so se predložile narodni skupščini le tri dvanajstine v odobrenje. Pozneje pa narodna skupščina ni imela več prilike razpravljati o odobrenju budgeta.
Če nekoliko omenim podatke, ki jih je navedel finančni minister v svojem ekspoze ju, moram omeniti, da je bil budget za leto 1919-20 jako površno sestavljen, ker je bil končni rezultat popolnoma nasproten temu, kar se je pričakovalo. Izdatki so se povišali za preko 900 milijonov dinarjev, dohodki so pa bili dosti manjši, čeprav so se uvedli nekateri novi davki. V dobo prvega budgeta spada uvedba izvozne carine. Dne 15. novembra 1919 se je uvedla izvozna carina, ki znaša 5—50 odstotkov vrednosti blaga. Ta izvozna carina ni dosegla svojega uspeha, pač pa je naši državi napravila ogroin no škodo. Sam prejšnji generalni ravnatelj Kukič je povdarjal v svojem govoru, da imamo milijardno škodo od izvozne carine.
V to dobo prvega budgeta spada tudi relacija krone napram dinarju. Relacija 1:4 se je izvršila prepozno, a je tudi neupravičena za lastnike kronskih novčanic. Če pogledamo nazaj in si predočimo kupno moč krone leta 1919-20, če pogledamo dalje vrednost krone proti dinarju, vidimo, da pomeni ta relacija veliko krivico, da je povzročila vsem posestnikom kronskih novčanic velikansko škodo. Ta krivica je tembolj občutna, če pomislimo, kako se je izvršila relacija perpera napram dinarju. Zamenjava perpera napram dinarju se je izvršila do zneska 5000 al pari, višji zneski pa v relaciji 1 :2. Perper ni nikdar imel vrednosti krone in tudi do lanskega leta ni bila vrednost perpera niti približno enaka vrednosti krone.
Budget za leto 1919-20 izkazuje znaten deficit v
Letnik XIV.
znesku 1,743,145.948 dinarjev ali 6.272,583.792 kron. — Budget za leto 1920-21 je dosti večji nego budget za prvo leto in so se zlasti stroški za vojsko podvojili. Uvedli so se novi davki, predvsem davek na vojne dobičke. Ta davek se je uvedel s povratno močjo od leta 1914 naprej. Nadalje se je uvedel invalidski davek in davek na poslovni promet, početvorili so se davki na zemljišča in poslopja v vseh novm pokrajinah. Kljub temu pa izkazuje drugi budget 634 milijonov dinarjev deficita. K temu pridejo še razni neizplačani računi v znesku 300 riiilijonov dinarjev, tako, da sta znašala deficita za prvi dve leti nad 2 milijardi 225 milijonov dinarjev (nad 9 milijard kron). Če primerjamo prvi in ' drugi budget, vidimo, da so se razmere v drugem letu nekoliko izboljšale. Dohodki so se zvišali za 500 odstotkov, izdatki pa samo za 100 odstotkov.
Tretji budget za leto 1922-23 bo znatno presegal prejšnje budgete. Slišali smo, da je prvotno znašal ta budget 9 milijard, da se je pa pozneje reduciral in se je potem predložil finančnemu odboru v znesku 6 milijard 257 milijonov dinarjev. Dasi smo dobili sedaj budget, ki znaša okroglo 6 milijard 700 milijonov dinarjev, bomo morali, kakor smo slišali iz izjav gospoda finančnega ministra v finančnem odboru in v narodni skupščini, istega zvišati še za znatne svote, tako, da bo znašal naš proračun preko 7 milijard.
Če pogledamo v ta budget in budget pi-ejšnjih dveh let vidimo, da išče naš finančni minister dohodke v prvi vrsti iz neposrednih davkov, in sicer iz carine, monopola, trošarine in taks. Povdarjati moram, da gredo-vsi ti povišani dohodki na račun prečanskih krajev. V prečanskih krajih so drugačne gospodarske razmere, je precej razvita industrija in je tam tudi veliko delavcev kot konsumentov. Vse le razmere in tudi večja potreba v prečanskih krajih povzročajo, da prečanski kraji znatno več prispevajo v obliki carine, trošarine in taks k skupnim dohodkom, nego pokrajine v južnem delu naše države, če pogledamo dohodke iz carine, vidimo, da so ti dohodki znašali p n'o leto 202,765.632 dinarjev, drugo leto 786,312.718 dinarjev in leta 1921 preko 1 milijarde dinarjev. Za leto 1922 se preračunavajo dohodki iz carine v znesku 1 milijarde 367 milijonov dinarjev. Omeniti moramo, da je carina na sol in petro-I lej krivična za najširše sloje našega naroda. Prav tako : moram omeniti, da je v interesu našega gospodarstva J nujno potrebno, da se čimprej ukinejo izvozne carine, j ki otežkočujejo našo produkcijo in onemogočajo, da M imeli v inozemstvu zadosti odjemalcev za našo produkcijo. Tudi dohoaki iz trošarine so se letošnje leto zvišali in jih predvideva proračun za leto 1922 v znesku 526 milijonov dinarjev. Trošarino morajo v prvi vrsti nositi najširši sloji ljudstva in bi bilo neobhodno potrebno, da se preneha s tem večnim zvišavanjem trošarine. Posebno bi bilo potrebno, da se trošarina na j sladkor in riž, ki je popolnoma reakcijonarna, ukine.
Znatne dohodke dobiva naša država iz monopola, j Če pogledamo budget za leto 1920-21 vidimo, da so do-j ločeni dohodki v znesku 1,493.321 dinarjev. Vendar pa j nismo dosegli te svote, ampak so bili dohodki dosti manjši. Radi tega je bil finančni odbor prisiljen, ua j je znižal dofiodke monopola v budgetu za leto 1922 na j 1,082.948 dinarjev. Ker znašajo stroški monopolne upra j ve in izdatki za nabavo Sirovin 580 milijonov dinarjev, i se pričakuje čistega dobička 500 milijonov dinarjev.
Kar se tiče gospodarstva iz monopola, moram pov-! darili, da je monopolna uprava dosti predraga, da so j stroški mnogo preveliki. Povdariti moram tudi, da bi I bili dohodki monopolne uprave lahko večji, če bi se i naše solinarne, ki bi lahko dale dovolj soli za vso : državo, povzdignile, če bi se z novimi investicijami dalj la možnost, da se več producira. Brav tako bi se mo-I ralo pospeševali sajenje tobaka v naši državi, da bi ga j ne bilo treba uvažati iz inozemstva.
Kako dela naša narodna skupščina? Na parlamentarnih sejih razpravljajo sedaj o državnem proračunu. Koliko zanimanja kaže skupščina za proračunske debate, nam dokazuje dejstvo, da je prisostvovalo seji 4. t .m. samo 30 poslancev in 1 minister. V Beogradu je pač sedaj neznosna vročina in v parlamentu ni dobiti hladilnih «špricerjev«, radi tega bežijo poslanci — iz zoornice.
Usoda zunanjega posojila v znesku 100 milijonov
dolarjev še vedno ni jasna. Nekateri radikalci pod vodstvom dr. Velizarja Jankoviča hočejo preprečiti to posojilo in žele, da se sklene drugo, pri katerem bi bili tudi oni interesiram. S to zadevo se spravlja v zvezo tudi kampanja v Ameriki, ki ogroža vsa jugoslovanska posojila. Policajdemokrati pa v «Politiki« divjaško napadajo Protiča, češ, da so njegovi članki o posojilu vzrok in povod vseh neprijetnih glasov po tujih, zlasti amreiškili listih. «Politika« pravi, da so Italijani Proti-čeve stvari prestavljali ter jih raznesli po celem svetu. Protiča se torej napada, ker je ožigosal vladne grehe, vlade pa ne, ki jih je zakrivila.
Odbor za kontrolo. Finančni odbor je predlagal v;
svojem poročilu, da se radi boljše kontrole nad izvršitvijo budgela obrazuje parlamentaren odbor za kontrolo izvršitve proračuna. Mislimo, da bi vsakdo, kdor želi, da bi se naše gospodarske razmere uredile in da bi se res gospodarilo na podlagi budgeta, moral ta predlog pozdraviti in tudi skrbeti za to, da se ta predlog sprejme in da dobi narodna skupščina potom tega odbora možnost, da točno kontrolira ves budget. Godi se pa baš nasprotno. Vlada je imela, kakor poročajo listi, 24. junija sejo, kjer se je izrazila, da je nasprotna temu, da bi se ustanovil tak odbor za kontrolo izvrševanja budgela. Ravnotako je treba pozdraviti predlog finančnega odbora, da se naj ustanovi poseben odbor, ki bo pregledal gospodarstvo pri naših državnih podjetjih. Tudi ta odbor je potreben, da se lahko dožene na licu mesta, v koliko je gospodarstvo v državnih pod-jetjdi slabo in kaj je treba ukreniti, da se to gospodarstvo izboljša.
Vlada in jugoiašisti. Beograjsko «Videlo« poroča, da misli vlada razpustiti «Narodno Obrano« ter jugo-fašistom ustaviti državne podpore, če bo to res, bo to samo Pašičevo maščevanje, ker so mu sina osuvali in opsovali novosadski jugofašisti. Fašisti se bodo pojavili pod kako drugo firmo in tudi podpore bodo dobili ,če se obvežejo, da se v svoji vnemi ne zaletijo ob Pašiče-vega in druge porodične sinčke.
Na ministra dvora Jankoviča so tovariši iz vlade v zadnjem času vse mogoče navalili; najprej so ga obdolžili, da je bolgarskemu poslaniku Todorovu pripomogel do ordena sv. Save, sedaj pravijo, da je on prigovarjal k Stejičevem pomilovanju in tako je dvorski minister postal nekako tnalo za vse. «Balkan« vpije, da so se ohladili odnošaji med vlado in krono in da naj krivec tega — minister dvora — takoj odstopi.
Po svetu.
Proti monarhistični reakciji v Nemčiji so bile po celi državi tekom zadnjih dni velike manifestacije republikansko mislečih državljanov, osobito delavstva. V Berlinu se je udeležilo manifestacij okoli pol milijona ljudi. Manifestantje so zahtevali aretacijo Ludendorffa. Manifestacije po vsej državi so v splošnem potekle popolnoma mirno, le po nekod je prišlo do incidentov. V Haamburgu, Bremenu, Mo-nakovem in v drugih glavnih mestih so bile manifestacije popolnoma mirne. V Kölnu je prišlo do demonstracij, tako tudi v Magdeburgu, kjer je bilo več oseb aretiranih. V Frankfurtu je manifestacija mirno potekla, pozneje pa je prišlo do demonstracij. Tudi v Stuttgartu so bile delne demonstracije, kjer je bilo aretiranih 500 ljudi. Zelo težke demonstracije pa so bile v Zittau-u, kjer je množica vihar no protestirala proti monarhistični «Zittauer-Zeitung«, ki je zelo sramotilno pisala in je delavstvo zahtevalo preklic članka. Monarhistični zarotniki nadaljujejo atentate po že prej določenem redu. Pred nekaj dnevi je bil napaden in težko ranjen publicist Maksimilijan Harden, ki je že med vojno, posebno pa še pozneje ostro in brezobzirno pobijal šovinizem. Storilcem in povzročiteljem napada so na sledu nekaj so jih pa že zaprli. — Zakon v zaščito republike je sprejet in neodvisni socijalisti so izjavili, da gredo celo v vlado, če bo to zahteval boj proti monarhistični in šovinistični reakciji.
Haaška konferenca pred krizo. Antantni delegati neprestano kopičijo vedno nove zahteve in tirjatve svojih državljanov napram Rusiji, o tem, koliko mislijo dati Rusiji odškodnine in posojila, pa nočejo priti na dan. Ruski delegat Litvinov je zahteval o tem jasen in končni odgovor, češ, da se lahko še le na podlagi tega razpravlja, koliko in kako bo Rusija plačala svoje obveznosti. Ge bo antanta provocirala vedno nova nesporazumljenja, bo haaški konferenci kmalu nastopil žalostni in prazni konec.
^ngleška delavska stranka proti versaljski pogodbi. — Letna konferenca Zveze železničarjev je sprejela sklep, v katerem se vlada nujno pozivlje, naj takoj nastopi za spremembo versaillske mirovne pogodbe, ki je očividno povzročila usodepolno brezposelnost. Tajnik zveze, član parlamenta Thomas je kritiziral francosko politiko napram Nemčiji, ker podpira sovražnike sedanje nemške vlade, to je monarhiste in militariste. — Kongres delavske stranke je izvolil za predsednika Sidney Web-a, Macdonald-a pa za podpredsednika.
Nova konferenca. Po inicijativi Lloyd Georga naj bi se šlo iz Haaga takoj v neko drugo mesto — na novo konferenco, najboljše, če zopet v Genovo ali okolico. Razpravljala naj bi se vprašanja Iztoka in zavezniških dolgov.
Kriza zdravstva v Sloveniji.
Pod tem naslovom je objavljen v 147. št. «Tabora« govor poslanca dr. Kukovca, ki je brez vsake stvarne podlage in le plod domišljije.
Dr. Kukovec navaja v svojem govoru, da je bil proračun za vzdrževanje bolnišnic v polnem obsegu odobren, previdno pa zamolči, da namenoma zavede javnost na napačni tir, za katero dobo se je to zgodilo. Res je, da je bil proračun odobren in sicer za leto 1919, ne pa za nadaljna leta. Zdravstveni zavodi dobivajo še vedno dvanajstine po proračunu za leto 1919. Dr. Kukovec, kot bivši minister, bi moral vedeti, da od leta 1919 ni bil odobren noben proračun. Če sedaj dr. Kukovec, kot bivši član vlade drugače govori, vedoma zavija resnico in kdo drugi bi mu upravičeno očital, da laže. Leta 1919 je bila krona s svojo kupno močjo enaka dinarju in tudi sicer je bilo življenje znatno cenejše. Toda tudi takrat (leta 1919) je bil proračun prenizek in se ni moglo izhajati, kaj pa sedaj, ko So cene za naj -manj 600 odstotkov višje, t akrat je stala prehrana meseca decembra na dan K 7.50 za osebo, sedaj pa stane že K 42.50 ali 600 odstotkov več. Dr. Kukovec bi moral tudi vedeti, da je bil proračun za Slovenijo takrat ne-kolikokrat vrnjen v Ljubljano z zahtevo, da se morajo posamezne postavke znatno znižati. Bolnišnične postavke pri tem niso bile izvzete, ampak jih je Beograd tudi precej oklestil. Vse to se pa pri nakazovan
ju naknadnega kredita ni upoštevalo, dasi je zdravstveni odsek za Slovenijo pismeno in ustmeno to opetovano povdarjal. Zavrnile so se v Beogradu brezobzirno vse tozadevne prošnje in poročila, malenkosten naknadni kredit pa je bil pesek v oči, kakor je pesek v oči ne ob voščeni javnosti hujskajoči govor dr. Kukovca. — Z zakonom o pobijanju draginje, kateremu je oče dr. Kukovec kot minister in ki je bil razglašen v «Uradnem listu« št. 5 ex 1922, so se ukinile maksimirane cene, kalima za posledico, da so se cene na mah znatno zvišale. Tako je na primer stalo goveje meso še meseca decembra leta 1921 kg 26 K, dočim je pod novim zakonom meseca januarja 1922 že stalo goveje meso 40 K 1 kg. februarja in marca 48 K, aprila 60 K in majnika že 68 K 1 kg. Ali se ne reče to tirati cene umetno kvišku? Od tega pa nima koristi kmet kot producent, ampak mesarji, prekupčevalci in kapitalisti, ožji somišljeniki dr. Kukovca.
Pa če še že cene na tak način tirajo v višino, če je to politika vlade, potem se mora to tudi upoštevati in za potrebščine bolnišnice nakazati tem razmeram primeren kredit, kar se pa ni zgodilo.
Dr. Kukovec je omenil pok. zdravstvenega šefa dr. Oražna in pa dr. Štamparja; načelnika ministrstva za narodno zdravje. Mimogredé bodi povedano, da je imel pokojni dr. Oražen z vzdrževanjem bolnišnic iste težkoče, kakor jih ima sedanji šef dr. Krajec, samo s to razliko, da so bile takratne razmere ugodnejše od današnjih, ker je bila draginja takrat še manjša in se je z nakazanim kreditom lažje izhajalo, oziroma so bili primanjkljaji zaradi takratnih razmer veliko nižji. Kar pa tiče načelnika dr. Štamparja, ki je ob enem vse-učiliščni profesor higijene na beograjskem vseučilišču, je pa jako značilno, da je na opetovano zahtevo kredita za bolnišnice v Sloveniji izjavil, da se v bolnišnicah v Sloveniji rabi za bolnike meso, dočim se v Srbiji in na Hrvatskem kuha za bolnike samo krompir, zelje in fižol, zato tudi bolnišnice v Srbiji in na Hrvatskem veliko manj stanejo. Slovenija naj bi se tudi tako morala prilagoditi srbskim razmeram!
Po centralistični metodi bosta dr. Štampar, kot profesor higijene in dr. Kukovec, kot socijalno čuteč bivši minister in človek, unificirala in centralizirala vse želodce bolnikov v Sloveniji. Srečni Slovenci, potem, ko se najedo fižola.
Po statistiki je dokazano, da se percentualno ne porabi več življenskih potrebščin, kakor pred vojno. Kar pa tiče drugih predmetov (za inventar, za vzdrževanje poslopij, razsvetljavo itd.), se pa porabi za polovico manj, kakor pred vojno. Pod sedanjimi razmerami tudi Turek in musliman ne bo vedel drugega izhoda, kakor, da se bolnišnice zapro, ali pa da se jim da potrebna sredstva v dovoljni količini na razpolago. Odločno pa se mora zavrniti neosnovana in zlobna sumičenja dr. Kukovca, češ, da so organi zdravstva v Sloveniji zakrivili sedanje razmere. Krivcev iskati je odveč, ker jih dr. Kukovec, kot sokrivec in bivši član vlade, dobro pozna.
Ko bo zdrobljen in uničen kruti belgrajski centralizem in bo zacvetela avtonomija Slovenije, bo dr. Kukovec, ko mu bodo zmanjkali centralistični milijoni, lahko odšel v srbijanske bolnišnice, da se tamkaj naje fižola!
Beležke.
Ugled državnega gospodarstva rušijo razne kampanje, tako tožijo vladni listi in beograjski politični krogi, ki se niti ne zavedajo, da so sami grobokopi ugle -da. To jim je dobro povedal naš poslanec g. dr. Hoh-njec: Naša finančna uprava je dosedaj gospodarila s samimi budgetnimi provizoriji ter skoraj štiri leta po ujedinjenju ni prišla do tega, da bi uravnala upravo državnih dohodkov in izdatkov po gospodarskem planu, ki mora biti vsako leto vnaprej določen po posebnem zakonu. Gospodje ministri so bili v Genovi. Tam so slišali marsikaj dobrega in koristnega. Slišali so, kako se upravljajo res modeme kulturne države, v katerih se opaža velik napredek tudi v gospodarskem oziru. Slišali so, kako je treba voditi državno politiko v vsakem oziru in sicer ne samo finančno politiko, ampak politiko vsake vrste. Tega ti gospodje ministri niso po svojem povratku v Beograd nič pokazali, kaj so se naučili, ampak v praksi vladajo in upravljajo našo državo, kakor pred Genovo. S tako politiko je vlada pripravila naši državi izjemno stališče v koncernu evropskih držav, katero naši državi nikakor ne služi v čast in v povzdigo njene avtoritete in njenega kredita. Kako nizko taksirajo naš kredit kulturno, gospodarsko tet denarno jake države, dokazujejo poniževalni in gospodarsko uničevalni pogoji za podelitev posojila naši državi. V pogojih «zlatega posojila« Blerove grupe more gospod finančni minister najbolje videti, kako finančni svet ocenjuje in honorira njegovo permanentno gospodarstvo z budgetnimi provizoriji.
Umestno vprašanje. V svoji rubriki «Zašto?« stavijo beograjske «Novosti« to-le vprašanje; «Mnogi poslanci se pritožujejo ,da največ vsled vročine bežijo iz skupščine, Skupščinski kavamar pa nima večje posode za led, da bi v njej hladil vino in sodo za špricerje. Zakaj gospodin predsednik že enkrat ne reši tega tako važnega problema ter ne oskrbi poslancev s hladnimi šprieerji, ko radi tega pomanjkanja trpi narod in država?« — Prav umestno vprašanje, kakor nekdaj v črnogorski skupščini, ko so poslaniki vprašali svojega «milistora«, kje se dobijo najboljše' opanke. Upajmo, da bo predsednik skupščine to važno vprašanje uvažil ter še pravočasno nabavil led in špricerje za yladné poslance, da lahko vladi izglasujejo — amerikansko posojilo.
Gospodarstvo z dvanajstinami je prava dušljiva mora za vse panoge državne administracije. Nikjer se ne more ničesar storiti v prid in blagor državljanov. Vse je vezano in pritisnjeno. Ubija se napredek na vsakem polju. Ljudska prosveta ob berglah dvanajstin ne more naprej. Ljudsko zdravje se ne podpira, temveč prezira. Javne bolnice so tako obremenjene z dolgovi, da nikjer več ne dobijo kredita; država pa ima zanje in za njih stroške kredit iz leta 1919. Invalidi gladujejo, penzijonistom in vdovam se pokojnine in podpore ne izplačujejo redno, državni uslužbenci nimajo sredstev za obleko in hrano.
Ko pride carska vlada . . . Poslanec Jugoslovanskega kluba g. dr. šimrak je šel v prometno ministrstvo, da protestira, ker novinarji «Hrvatske Obrane« ne dobijo železniških kart. Dogovorili so mu, da ne dajo, ker piše ta list v «antidržavnem« duhu, poslanec je pa zapretil, da bo v skupščini zahteval od vlade račun radi brezplačne vožnje ruskih beguncev po naših železnicah, ki se vozarijo okrog tudi v trgovskih in agitacijskih poslih. Nato se mu je odgovorilo: «E, gospodine poslaniče, ne vozijo se oni zastonj. To se vse beleži iu ko se vrne zopet ruska carska vlada, predložimo samo račune in takoj dobimo izplačano!« — Bodo dolgo čakali!
Dnevne novice.
Živela svoboda tiska! V sredo je ljubljanska oblast zaplenila «Slovenca« in nato še «Domoljuba.« Oba sta bila zaplenjena, ker sta objavila to, kar so belgrajski listi nemoteno prinesli. «Videlo« in «Vreme« namreč sta razkrila pred javnostjo postopanje srbskega u-radništva z ljudstvom v Macedoni ji in zahrbtno igro, ki jo vodi Pašič proti Bolgarom. «Slovenec« je bil zato zaplenjen, ker Slovenija ne sme poznati resnice. «Domoljuba so pa pobelili, ker je objavil pismo princa Jurija na Pašiča, katero so naši čitatelji že čitali v «Straži.« — Zdi se, da je po demisiji notranjega ministra Marinkoviča policija zopet v Pribičevičevih rokah. Mi k sreči nimamo zvez z morilci pokojnega Draškoviča... „
Mermolja, Mermolja, kaj bo rekel Žerjav? Vendar niste smeli tako nepremišljeno razkrinkati svojega ban kokratskega in kapitalističnega gospodarja. V seji zbor nice od torka ste tako brezdušno napadli delovno ljudstvo v imenu kapitalizma, da bi Vas mogel zavidati — največji izkoriščevalec delavstva. V ste govorili s tako tužno pobarvanim glasom o žalostni usodi kapitalizma, ki vseld «lenobe« delovnega ljudstva propada, da se nam v duhu smili Rade Pašič ob beraški palici. Toda šalo na stran. SKS ne more zatajiti samo sebe. Mi smo že neštetokrat povdarjali, da je ta pestra proti-Ijudska družba najeta od kapitalističnih liberalcev zato. da dela zgago med delovnim ljudstvom in da pomaga propadajočim «veličinam« bankofcratov in polltič nim bankroterjem na sedlo in da se sama vsede h koritom. Žerjav, Kukovec in njuna družba so izvlekli milijone iz Jadranske banke ter od tega «posodili« Puclju in njegovim lepo svotico skoraj pol milijona K. Celo Mermolja si je napravil premoženje. In v zahvalo za vse to pač ni čudno, če sedaj udriha po ubogem delovnem ljudstvu.
Zapostavljanje prečanskih krajev. V proračunu vidimo mnogo izdatkov, ki so določeni za neproduktivne namene, dočim se predlagajo premajhni krediti v produktivne svrhe. Če pogledamo v budget raznih ministrstev, vidimo, da so v vseh ministrstvih zapostavljeni prečansld kraji. To bi lahko dokazali natančno s številkami. V dokaz hočemo navesti samo troje dejstev. Ob priliki razprave o budgetu za ministrstvo poljedelstva je poslanec demokratske stranke Milan Pribičevič izjavil, da napravi ta budget vtis, kakor da je ta proračun za Srbijo in črno goro, ne pa za celo država Iz te izjave je razvidno, da so postavili za prečanske kraje prenizke zneske v budget. «Nova Evropa« z dne I. februarja t. 1. povdarja, da je ,y proračunu ministrstva za javna dela jako malo zneskov za grajenje in vzdrževanje cest v prečanskih krajih; večji del teh stroškov se bo porabil za ceste v južnih krajih. Naj omenimo še budget ministrstva vere! Člen 12 naše ustave pravi jasno, da je treba vse izdatke za verstvo razdeliti med vse priznane veroizpovedi enakomerno, na podlagi števila pripadnikov dotične konfesije in na podlagi stvarne potrebe. V resnici pa vidimo, da katoličani v naši državi ne dobivajo niti polovico zneska, ki bi jim moral pripasti po Številu pripadnikov katoliške konfesije. Vidimo dalje, kako velika krivica se godi katoliškim du-hovniko mgledé draginjskih doklad. Dočim imajo pravoslavni duhovniki 16 dinarjev dnevnih draginjskih! doklad, imajo katoliški duhovniki samo 4 dinarje.
Redukcija uradništva. Če pogledamo nekoliko na izdatke v proračunu, vidimo, da odpade največji del izdatkov na osebne potrebe: na pokritje plač in draginjskih doklad za uradništvo. Iz ekspozeja gospoda finančnega ministra in iz proračuna posnamemo tudi» da imamo v naši državi 152.978 državnih uslužbencev. Če pomislimo, da je imela predvojna Srbija 31.387i državnih uslužbencev in če dalje konstatiramo, da je naša država po številu prebivalstva približno trikrat večja nego predvojna Srbija, lahko sklepamo,, da je število državnih uslužbencev, ki znaša po redukciji še vedno kakih 145.000, previsoko. Ko se je to dognalo, je bil seveda finančni odbor mnenja, da je treba izvršiti redukcijo uradništva. Ta redukcija se je izvršila na dva načina: na eni strani jo je izvrševal finančni odbor, na drugi strani pa posebna parlamentarna komisija. Ko je bila omenjena redukcija izvršena, srno videli, da se ni reduciralo tam, kjer je bilo najbolj potrebno, da se je pa. reduciralo v onih panogah državne*
w»r"«|WJ5
■ -«rjgj -

: X
v
sfraSfc %
uprave, kjer je vsaka redukcija v škodo državnemu gospodarstvu. Nočemo navajati vseh podrobnosti; omenimo samo, da se je po nepotrebnem reduciralo števiio nameščencev v ministrstvu za javna dela; isto velja za ministrstvo za šume, ki sedaj nima dosti paznikov za st raženj e naših gozdov, ki tvorijo ogromen del premoženja cele države. Vidimo, da je treba redukcijo «radništva nadaljevati in gledati na to, da pridemo do tistega števila uradništva, Katero potrebujemo, da se pa odpustijo tisti uradniki, ki so nepotrebni in ki nimajo primerne kvalifikacije. V Sloveniji takega urad-»ištva sicer nimamo in pri nas ne ho imela država ničesar, kar bi bilo treba reducirati; pač pa je nepotrebnega uradništva precej v ministrstvih in raznih drugih centralnih uradih, in sicer uradništva, ki nima prav ni-kake kvalifikacije, kakor kažejo vsakodnevna poročila v listih. Da bo pa pametna redukcija 'uradništva mogoča, je potrebna reforma uprave. Treba je reformirati centralne in pokrajinske urade, ker vidimo, da je poslovanje teh uradov tako birokralično, da baš ta birokratizem zahteva tako ogromnega števila uradništva.
Kontrola državnega proračuna. (Iz govora narodnega poslanca Pušenjaka v zbornici dne 27. m. m. — Samo ob sebi umevno in neizbežno dopolnilo budgeta je državna računska kontrola. Ta je potrebna zaradi kontrolnega prava parlamenta, je potrebna radi odgovornosti ministrov. Ta državna računska kontrola se vrši kot poslovna budgetna kontrola. To kontrolo vrši glavna kontrola na podlagi zakona od 1. julija 1892, ki se je z zakonom z dne 17. maja 1922 razširii na vso državo. Državna kontrola je v zmislu člena 118 ustave vrhovno računsko sodišče. Ta glavna kontrola mora pregledati državne račune in račune vseh ustanov, ki so pod državnim nadzorstvom, dalje račune fondov in vseh onih udruženj, ki dobivajo državno podporo. — Glavna kontrola mora kontrolirati, da se ne prekorači noben izdatek v budgetu, da se mora zlasti gledati na to, da se splošni državni račun predloži najdalje do 1. julija vsakega leta po preteku budgetnega leta. Glavna naloga državne kontrole pa je, da potom svojih pregledovalcev računov kontrolira, da ima vsak akt po izdatkih in prebitkih vizum pregledovalcev računov in da je vsak izdatek in pribitek tudi predviden v budgetu. Nadalje mora vsak mesec prisostvovati pregledu Magajen in končno mora kontrolirati, da se vsi dohodki vnesejo v državno blagajno. Ako bi državna kontrola vršila svojo dolžnost na podlagi zakona, bi izostali mnogi nedostatki, o katerih se je govorilo v skupščini in o katerih se bo še govorilo. Naše državno gospodarstvo bi pa bilo v drugačnem redu, kakor sedaj, ko glavna kontrola ne vrši svoje dolžnosti.
Proračun lažen. — Kulturne ustanove v Sloveniji. Sz govora narodnega poslanca Pušenjaka v zbornici z dne 27. m. m.) Finančni minister je sam izjavil v seji finančnega odbora, da je proračun lažno sestavljen. Da je ta budget res popolnoma fiktiven in ne odgovarja našim zahtevam, vidimo v nešteto slučajih. Jaz vam nočem navajati vseh, ampak vam bom navedel samo nekatere. Čujemo, da stojijo v Sloveniji bolnice pred tem, da se zapro, ker ne morejo izhajati s krediti, ki so dovoljeni za te bolnice. Temu se ne čudimo, ker vidimo, da. je v proračunu za leto 1920—21 določeno za ;vse bolnice v Sloveniji komaj 23 milijonov K. Da je ta znesek dosti premajhen, izhaja že iz tega, da se je v proračun za leto 1922 stavil znesek 23 milijonov din. Ta znesek se je moral vstaviti, da je bilo mogoče še dalje vzdrževati te bolnice. Sedaj stojimo pred žalostnim dejstvom, da morajo primariji bolnic, med temi celo univerzitetni profesorji, in upravniki bolnic opozarjati javnost na veliko nevarnost, da se pri nas v Sloveniji zatvorijo bolnice in da apelirajo na javnost, da se temu žalostnemu pojavu odpomore. Podobno je glede »mših cest. Tudi za vzdrževanje cest in plače cestarjev je v proračunu za leto 1920—21 predvidena premajhna svota in se radi tega cestarje odpušča. Dan za dnem prihajajo pritožbe iz vseh kra jev, da se odpuščajo cele vrste cestarjev radi tega, ker ni kredita za njihove pla-
če, ker 'so tozadevni krediti v proračunu za leto 1920— 21 premajhni. Pravijo: čakajte, ko bo sprejet nov budget, da bo mogoče cestarje zopet sprejeti v službo. Prav tako bi lahko navedel še druge slučaje, da je proračun za leto 1920—21, na podlagi katerega se odobravajo .dvanajstine že za 14 mesecev, popolnoma nezadosten, in da radi tega trpi vsa naša uprava.
Zdravljenje države na vidiku? V Ilidžah pri Sarajevu so se te dni zbrali politiki in javni delavci iz vseh krajev Jugoslavije, razven iz Slovenije. Zastopane so bile skoraj vse aktivno delujoče stranke. Soglasno se je ugotovilo, da je žalostne razmere v državi zakrivila slaba uprava in nepomirljivost Srbskega bloka in Hr-vatskega bloka. Razdelitev države na oblasti, če se ke-daj izvede, bo to bolezen še bolj poslabšala. Zato se je istolako soglasno predlagalo: revizijo ustave v avtonomističnem smislu in sicer v sporazumu vseh treh imenskih delov našega politično zedinjenega naroda. — Prireditelji tega sestanka sklicujejo sedaj kongres v Zagrebu za 10. september t. 1. To akcijo iskreno pozdravljamo, dvomimo pa, da bo imela uspeh, dokler so Pa-šič- Pribičevič in — Bog nam grehe odpusti — Pucelj na vladi.
Gornjeradgonska «Samouprava« in strah pred slovenskimi radikalci. «Samouprava« je napisala v svoji zadnji številki te-le strah vzbujajoče besede: «Mi vstajamo (namreč slovenski radikalci) in vas (klerikalce) je strah.« Te besede je napisal glavni urednik «Samouprave« — znani mali dr. Lenard. No, kdor pozna malega dr. Lenarda in še njegovo manjšo stranko slovenskih radikalov, tega bo gotovo strah pred temi Lilipu-tanci v Sloveniji.
Za romarje k Mariji Pomagaj. Danes smo dobili še-le popolnoma izpremenjen vozni red za državno železnico iz Ljubljane do Otoč. Posebni vlak pride v ponedeljek v Ljubljano ob pol 11. in se odpelje iz Ljubljane ob 11. uri. Nazaj pa vozi iz Otoč v torek ob 15. uri (ob treh) popoldne), pride v Ljubljano ob 16. uri 30 minut in se odpelje iz Ljubljane ob 17. uri, kakor smo že zadnjič poročali. V Ljubljani torej ne ostanemo nič, pač pa imamo zelo veliko časa na Brezjah. Za obisk Bleda je tudi ugodno. Obiskovalci Bleda se odpeljejo z navadnim vlakom ob dveh do Otoč in tam prestopijo na posebni vlak. Za vožnjo od Lesc do Otoč si morajo seveda kupiti vozni listek v Lescah. Opozarjamo še, da gojimo zelo malo upanja na lepe potniške vozove. Mi smo prosili za nje, tudi osebno smo posredovali pri obratnem ravnateljstvu v Ljubljani, a se nam je reklo, da jim pri najboljši volji ni mogoče spraviti skupaj toliko potniških vozov, ker jih nimajo, če torej tudi ne bo preveč udobnosti na romanju, pa to je gotovo, da bo drugače za romarje dobro preskrbljeno in j itn bosta ta dva dneva ostala v dobrem spominu. — Na svidenje!
Statistika šolstva v Jugoslaviji. Na zagrebškem vse učilišču je sedaj 333 dijakov ter 150 profesorjev in na-stavljencev. Beograjska univerza ima 7250 študentov in 150 profesorjev, ljubljanska 1000 dijakov in 80 profesorjev; na fakulteti v Skoplju študira 50 dijakov in poučuje 10 profesorjev; na pravni fakulteti v Subotici je 200 dijakov ter 30 profesorjev. Ljudskih ali osnovnih šol je v naši državi 5974 z 800.878 učenci in 12.408 u-čitelji. Gimnazij in realnih gimnazij imamo 134 s 50.482 dijaki in 2656 učitelji. Preparandij je pri nas 32 s 5603 obiskovalci ter 433 nastavljenci; realk 5 s 5603 dijaki in 138 nastavljenci. Pomorske šole imamo 3 s 458 dijaki in 36 nastavljenci, mestnih šol je 62 s 4892 učenci in 365 učiteljev. Dekliških šol iitiamo 22 s 3910 učenkami in 272 nastavljenci. Razven naštetih šol še treba omeniti v Zagrebu višjo veterinarsko šolo, ki šteje 200 dijakov in 10 nastavljencev. ter višjo tehnično šolo, katero obiskuje 400 dijakov ter poučuje na njej 30 nastavljencev.
Podatki o kolonizaciji v naši državi. Ministrstvo agrarne reforme je podalo te dni štatistiko o kolonizaciji v naši državi in sicer od ujedinjenja do danes. Po podatkih ministrstva za agrarno reformo se je naselilo
po \ ojvodini 4200 družin. Vojvodinski kolonisti so pa največ iz Hercegovine in Dalmacije. Po južni Srbiji je naseljenih 8757 družin in sicer so ti naseljenci iz Srbije 336/ diužin, iz črnegore 1346, iz Bosne in Hercegovine 869, iz Vojvodine 625, iz Dalmacije 1045, iz Hrvatske in Slavonije 1505 družin.
Stanje setev v naši državi. Poljedelsko ministrstvo
naznanja po podatkih iz posameznih pokrajin, da so se povzdignile setve v naši državi v mescu juniju proti vsem pričakovanju ugodno. Ta preokret na dobro je. povspešilo deževje izza zadnjih dni. Ako nas ne bodo zadeli izvanredni ter nagli klimatični preobrati in pa elementarne nezgode večjega obsega, bo letošnja letina veliko boljša od vseh dosedanjih po vojni.
Policajdemokratski strahovi. (Dopis iz Starega-trga pri Slovenjgradcu.) Dopisnik v «Taboru« je videl strahove, namreč strahove pred JDSarji pred občinskimi volitvami, škoda le, da nam tega ni prej povedal. Lahko bi mu bili dokazali, da je pet prstov ene roke davno preveliko, da bi sešteli vse JDSarje v naši občinL Ko pa je dopisnik «Tabora« štel socijaldemokraške odbornike naše občine, je bil očividno v popolni oblasti alkohola ,sicer bi moral vedeti, da je v našem občinskem zastopu 13 odbornikov SLS in samo trije pripadajo dosedaj socijaldemokraški stranici. — če pa piše «Tabor«; Sicer pa kažejo vsa znamenja, da se bodo lernet j e spametovali, je to gotova resnica. Spametovali namreč v tem smislu, da bodo tudi tam, kjer se to dosedaj še ni zgodilo, s košato brezovo metlo pometli iz občinskih odborov vse različne JDS- in SKSarje. O tem bodi dopisnik «Tabora« prepričan. Da se huduje nad župnikovim posestvom, kaže samo, kako «Taborite« grize bleda zavist. Gospod dopisnik «Tabora«, nevoščljivost ni lepa lastnost, tudi zdravju škoduje. Poboljšajte se!
žalostne razmere. Kmet iz slovenjebistriške okolice nam piše: Tudi naša Slovenska Bistrica ima dvomljiva srečo, da ima tudi garnizijo. Poveljnik garnizije sicer dobiva denar za nakup brezovih metel, s katerimi vojaštvo pometa kasarno in dvorišča, toda za katere namene se ta denar uporablja, se ne da dognati, kajti vojaštvo se vsuje v bližnje gozdove, obrezuje breze ter si iz njih dela metle, ne da bi lastnike gozdov kaj vprašali ali mu dali kako odškodnino. Tako n. pr .je cenilni izvedenec ugotovil, da je imel vsled tega neki kmet 700 K škode, neki drugi 1850 K in tretji celo 2750 K škode. Prizadeti so šli k poveljniku garnizije, ta jih je pa lepo potolažil, češ, da bo dal celo zadevo naprej. Sicer pa itak vemo, da poškodovanci ne bodo dobili nobene odškodnine. Nočemo hvaliti stare, grešne Avstrije, toda v tem oziru je vladal red. Ako je vojaštvo napravilo kakemu kmetu kako škodo, je bila takoj cenjena- in mu škoda povrnjena. Tukajšnje vojaštvo tudi ogrožava življenje našega ljudstva. Na Petrovo je vojaštvo streljalo z ostrimi patroni na vojaškem strelišču, mimo katerega vodi pot v Prepruž. Ne da bi vojaštvo poprej obvestilo prebivalstvo, je ves čas pridno streljalo, čeprav je bila živina na paši in ljudje prav blizu. Kako lahko bi se bila pripetila kaka nesreča. Krogle so kakor sršeni brneli v gozdove, v katerih se je pasla živina. Ali ni skrajna brezbrižnost vojaške uprave, da pravočasno ne obvesti ljudstva, kedaj se vrše strelne vaje? Ker sta poslanca samostojneža trdovratno trdila, da naši vojaki niso ušivi ter da vladata red in snaga v vojašnicah, jima bodi povedano sledeče: Vojaki gredo ob prostem času v bližnjo okolico ter si tamkaj ob javnih potih obirajo uši. Vse se zgraža nad takim početjem, na pol nagi kakor cigani opravljajo ta posel in ljudstvo se ji mmora izogniti na daleč okrog, le da ne gleda iz bližine tega klanja uši. Samostojneži, pridite gledati take prizore in videli boste, kako se godi vojako!	,
Zasačen bančni kurir. Francoska hipotekarna banka, na kateri je interesiran tudi Pašičev sin Rade, je dobila dovoljenje za izvoz 200.000 levov v Bolgarsko., Kurir te banke Jekovac Nalderan je bil zadržan na carinarnici v Caribrodu, kjer mu je zabranjen prebod:
LISTEK.
Gladiatorji.
(121. nadaljevanje.)
I	»Glej, da nadomestiš izgubljeni čas«, mu je rekel in
dal sužnju znamenje, da so napolnili njegove krožnike in njegovo čašo. «čim bolj pozen, tem bolj dobrodošel!«
V srcu pa je pri teh prijaznih besedah sklenil, da bo postavil Grka na čelo čete, ga vzel pod svoje neposredno (nadzorstvo in ga pri najmanjšem znamenju izdajstva in omahovanja prebodel z lastno roko.
Končno je bil ukročen silni glad mečeborcev. Jed jedjo je sledila v nepretrgani mnogoličnosti in vsake so se lotili z neodjenljivo odločnostjo, da so se čudili doznači sužnji, ki so bil vajeni svojega vedno do grla sitega gospodarja. Celo tribun se je zastonj trudil, da bi dohajal svoje goste, četudi je vse storil, kar je bilo v njegovih močeh, in si je mnogo domišljeval, koliko more snesti in popiti. Krepka, vednih bojev in vednega dela vajena narava gladiatorjev je bila zmožna, použiti silne množine jedi in pijač, ne da bi čutila posledice, ki jih ima požrešnost in nezmernost za slabše ljudi. Pri tem so pili ]n pili in se brezskrbno vdajali dvomljivemu veselju opijanjenja, ne da bi jim bilo treba plačati kazen za svojo nezmernost. Sveži zrak, par minut telesnih vaj, — pa so bui zopet hladni njihovi možgani, bistre njihove oči, in vsa njihova narava še krepkejša in podjetnejša po takih razkošnih izgredih.
V skrajnem telesnem zadovoljstvu so ležali gladiatorji leno po svojih divanih. Čaše so se še polnile in naglo spet praznile, pa bolj iz navade ko zavoljo žeje.
Vsi so govorili obenem. Vsak je gledal sedanjost n bodočnost v rožnati luči popitega vina.
Dva pa sta bila v celi družbi, ki se nista dala zamotiti in zapeljati, da bi pozabila na nevarni in usodni nočni posel, ki sta štela čas in opazovala svoje ljudi v njhovih nasledujočih si razpoloženjih zadovoljstva, dobre volje, razposajenosti in drznosti, jih ustavila kratko pred pijanostjo ter zagrabila trenutek, ko je bilo železo ravno dovolj vroče za kladivo. Isto misel sta oba imela, ko so se srečale njune oči, iste besede so bile na njunih ustih, pa Hipija je govoril prvi.
»Nič več vina nocoj, tribun, ako hočemo na delol Amfiteater je poln občinstva, arena je pripravljena, igra plačana. Ko zasede pretor svoje mesto, smo pripravljeni, da začnemol«	.	..
Placid ga je pomenljivo pogledal, zagrabil blestečo se čašo in se dvignil.
Njegova nenadna kretnja je vzbudila splošno pozornost Vsi so umolknili in ga gledali.
»Prijatelji«, jih je nagovoril, »zvesti mečevalci, dobrodošli gostje! Poslušajte me! Nocoj zažgemo Cezarjevo palačo, prevrnemo imperij, sunemo cezarja s prestola! Vse to vam je že znano, nekaj še morate vedeti! Eden je ušel, ki ve za zaroto! — Eno uro še, pa bo morebiti prepozno! Dobri prijatelji smo, vsi smo v isti galeri, komaj za streljaj od nas leži zemlja —. Pa vihar se dviga, valovi butajo ob njene deske. — Ali hočete napeti svoje mišice in priveslati ladjo varno z menoj v pristanišče?«
Primera je bila priljubljena in je odgovarjala njiho-vemu okusu. Odobravanje in pritrjevanje mu je donelo naproti od vseh strani, kb je končal. »Hočemol Hočemo!« — »Skozi vihar in solnčni žari« — »Proti vsem vetrovom n nevihtam!« so klicali drzni glasovi.
»Še libacijo Plutonu«* je pridjal tribun in izprazni! čašo.
Gostje so planili na noge in z divjim krikom storili po njegovem zgledu. Nato pa so se uvrstili v pare kakor so bili vajeni v amfiteatru, in Euchenor je vzkliknil z zlobnim smehom:
»Morituri te salutanti«
Dovolj je bilo!
Z izzivajočo drznostjo in divjim posmehom so po-grabli gladiatorji usodne besede. Usmiljenja, kesanja ni bilo čuti v njihovem blaznem kričanju. Po dva in dva so korakali po dvorani ob glasovih svoje strahotne pesmi. — Otresli so se vinskih duhov, planili k orožju in Placid se je postarii na čelo svoje izbrane čete z zmagonosnim prepričanjem, da mu, naj pride kar hoče, ti junaki ne bodo odpovedali v njegovi zadnji, odločilni igri za življenje in smrt.
Cezarjeva telesna straža.
Cezarjeva palača je bila vsa v divji zmešnjavi.
Meščanska vojska, ki je besnela že ves večer pa mestu, hrup in divji kriki, ki so odmevali po ulicah, so vzbujali pozornost tudi v Cezarjevi bližini in med njegovo telesno stražo, kolikor mu je še bilo zveste. Dogodki zadnjih dni so zelo zrahljali pokorščino in disciplino med palačnimi četami, in zvestoba, plačana % denarjem io obljubami na plen, je bila le nezanesljva.
* Pred popivanjem ali po njem so darovali Rimljani Plutonu, bogu podzemlja. Izlili so nekaj vina na tla, kan j je ostalo, pa so izpili. To je bila libacija,


KDOR UPORABLJA
ZLATOROG HILO
Ik-L-kJCM**
288
podaljfiR tpajaost svojega p » pila.
Glavno zastopstvo in zaloga:
R, BUNC in drug, Ljubljana» Celjejarifegr
preko meje zaradi pasoša, ki ni bil pravilno vidiran po beograjski policiji. Na vprašanje, koliko levo da nosi seboj ,je odgovoril, da jih ima 200.000. Pri pregledu zaboja pa so našli, da ima 500.000 levov. Kurir je bil aretiran. — Prosimo, to javlja «državotvorno« «Jutro«! Mi si umijemo roke, če bo stari Pašič, namesto svojega «nadebudnega« sinčka, našeškal — «Jutrovce.«
Med zagrebškimi fašisti je neki Mihajlo Vukosav-Ijevič, ki ima radi tatvine in nasilja obsodbo dveletne ječe na grbi. Meneč, da je kot jugofašisl storil dovolj državotvornega, se je ta možakar obrnil do vojaških oblasti s prošnjo, naj bi mu v očigled njegovih «naci-jonalnih« zaslug izposlovale amnestijo. In zgodil se je neverjetni škandal, da so se tri najvišje vojaške instance solidirale z delom tega človeka ter ga priporočile kot velezaslužnega patrijota, ki zasluži, da se mu vsled zaslug «navdušenega delovanja za urejevanje notranjih političnih razmer« spregledajo dolgi prsti in vsi nasilni izpadi. Priporočil ga je generalštabni pukovnik Simovič, armijski general Tucakovič in tudi — vojno ministrstvo je našlo, da si je ta človek v «cilju pobijanja antidržavnih teženj« pridobil mnogo zaslug. Zagrebška komanda mesta pravi celo, da ji je mnogo koristil kol vodja nacijonalistične univerzitetne omladine, sedaj, ko so vsi ti «pohvalni dekreti« objavljeni, pa prihajajo omladinska udruženja eno za drugim ter izjavljajo, da nimajo ničesar skupnega z «zaslužnim« Vuko sa vi j evičem.
Povsod fašisti. Bjelovarski list «Nezavisnost« toži, da je v zadnjem času fašistovsko nasilje in izzivanje v Bjelovaru na dnevnem redu. Fašisti hodijo v gručah iz ulice v ulico, iz kavarne v kavarno, da izzivajo mirne meščane. Med jugofašiste so se pa vmešali tudi nekateri oficirji in podoficirji, ki izzivanje podpirajo prav po pruski z žvenketom sablje.
Kakor prišli, tako odišli. Tik pred koncem zagrebškega zbora so došli na obisk gg. ministri in poslanci in če policajdemokratska «Riječ« piše, da so bili v Za grebli nad tem posetom vsi navdušeni — razven blo-kašev — je jasno, da je bilo to navdušenje — nevidljivo. Z obiskom so se bavili samo policaji in pa peščica zagrebških policajdemokratov. Gospodje, ki so prišli iz Beograda, so pri južini, ki jo je priredil grof Kühner, tudi nekaj govorili in pred peščico svojih pajdašev so si rezultat zbora in ves zagrebški napredek lastili, ker gä ne morejo preprečiti in ubiti.
«Narodna Obrana« zapoveduje. Poslanec dr. Spa-ho je vprašal policajministra, po kakem zakonu izvršujejo žandarji naloge in povelja jugofašistov ali — «Narodne Obrane.« V Livnem so namreč priredili koncert na čast muslimanskih opozicijonalnih politikov in sredi predstave so udrli v dvorano žandarji z nasajenimi bajoneti ter prisotne razgnali. Na vprašanje: zakaj, so odgovorili: Po naredbi Narodne Obrane. Lastnik hotela, ki je vprašal za odškodnino, je dobil odgovor, naj se obrne na «Narodno Obrano«, ko so pa poslanci protestirali pri srezki oblasti, je izjavil načelnik, da bo stvar preiskal ter kaznoval krivce, ki so žandarje za peljali. O preiskavi in kaki kazni doslej ni ne duha, ne sluha.
Glede preganjanja komunistov iz Splita se oglaša poseben dopisnik iz tega mesta v. «Obzorju« ter trdi. da so padli ti ljudje v zapor, ker jih je neko srbsko dekle iz Mostarja ovadilo iz maščevanja. Eden izmed zaprtih je bil med vojno nekaj časa njen ljubček, potem jo je pa zapustil, ter se v Splitu oženil. Dekle je prišlo zdaj v Split in ko je videlo, kako je, je šlo na policijo, ter je nezvestega in njegove prijatelje ovadilo kot nevarne komuniste. Ljudje so sedaj v zaporu in mesece in mesece se bo zavlačevala ta i'azprava, ki jih bo morala oprostiti, za zadoščenje in odškodnino stroškov in trpljenja se pa ne bo nihče brigal. Dopisnik pravi, da je Split pod terorjem ulice, lažnjivih ljudi, spregovoril bo pa enkrat tako, da laž vsem, ki se po njej ravnajo, v grlu zaostane.
Šef policije pod ključem. Minuli petek je bil aretiran v Vršcu šef policije Stanoje Jankovič. Aretacijo je odredilo državno pravdništvo iz Pančeva. Aretiranega Jankoviča so eskortirali v Pančevo, ker je obtožen, da je poneverjal državni denar ter zlorabljal uradno oblast. Aretacija Jankoviča je izzvala po Banatu velika senzacijo.
Kostenjak v Surdaliei. V bližini Surdalice med Vranjo iu bolgarsko mejo v Srbiji so postrelili Bolgari za časa okupacije na tisoče Srbov iz vranskega, leskovškega in niškega okraja. Kosti teh žrtev so sedaj zbrali in jih shranili v en skupen kostenjak, ki je bil blagoslovljen na Vidov dan. Blagoslovitvi tega spomenika so prisostvovali člani vlade, več poslancev in množice ljudstva. V imenu narodne skupščine je položil na kostenjak venec predsednik Ribar. Ob priliki blagoslovitve kostenjaka so položili temeljni kamen za gimnazijo, ki bo tik kostenjaka služila kot spomenik mučeništva kulturnim namenom.
Krvav komitski zločin. Iz Skoplja javljajo sledeč slučaj južnosrbske roparske grozote: Na vse zgodaj dne 29. junija se je odpeljal iz Berova po cesti ob Strumici bivši srezki načelnik Boža Golubovič s svojo družino. Na svoji
vožnji je zadel okoli 9. ure predpoldne na komitsko zasedo v Džampetih. Komiti so otvorili ogenj na Golubovičev voz in na njegovo spremstvo, ki je obstojalo iz žan-darjev in graničarjev. Tolovaji so ubili hčerko Golubovi-čevo Branislave), žandarja, dva graničarja ter ženo načelnikovo so pa težko ranili. Rešila sla se samo Golubovič in kocijaž. 1/. Stipa so poslali nad razbojnike več oddelkov žandarmerije.
Nenadoma je postal milijonar. Soler banke Vojvodina, Spajer Jene, je bil te dni dokaj iznenađen, ko je dobil iz Amerike obvestilo, da mu je zapustil njegov rojak 15.000 dolarjev, kar znaša v našem denarju 5 milijonov K.
Enega v grob — drugega v zapor. Minuli petek so pokopavali na novosadskem pokopališču sobošlikarja Lajoša Varga. V trenutku, ko so spuščali krsto v grob in je molil duhovnik pogrebne molitve, je začutil eden od pogrebcev, da mu sega nekdo v žep. Pogrebec se obrne ter pripelje g. žepnemu tatu v najbolj žalostnem trenutku gorko ter glasno zaušnico. Ko so zagrebli soboslikar ja — pa so odvedli tudi nesramnega žeparja v zapor.
Sarajevo — mesto časopisov. Sarajevski «Jugoslavenski List« javlja, da začne v najkrajšem času izhajati v Sarajevu v Sarajevu večerni informativni list, ki bo s «prvovrstnimi, naglimi in točnimi vestmi« informiral javnost. Radi tega novega lista bo gotovo eden od dosedanjih prenehal, ker je v Sarajevu že navada, da eden list vstane, drugi pa prestane, pravi «Obzor.«
Zamena 5dinarskih bankovcev. Narodna banka v Mariboru je podaljšala rok za sprejemanje petdinars-kih bankovcev do dne 20. t. m. Vse one, ki se še niso iznebili teh bankovcev, opozarjamo v njihovem lastnem interesu, naj to storijo do dne 20. t. m., da ne bodo i-meli sitnosti in morali pošiljati te bankovce pozneje v Beograd.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 316 do 320 in pol naših kron. Francoski frank stane 26.72 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 1.53 do 1.58, za 100 čehoslov. kron 632 do 636, za 100 nemških mark 76 do 77 in za 100 laških lir 1492 jugoslovanskih kron. V Carlini znaša vrednost naše krone 1.62 in pol centima (leentim 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone poskočila za pol točke.	J« o
nur-mr -  .......~ -- -
Iz Maribora.
STATISTIKA ROJSTEV IN SMRTI V MARIBORU.
Maribor I. Maribor II. Maribor
okolica.
je bilo lojenih
mošk., žensk,, mošk., žensk., mošk, žensk.
V	januarju . .	7	11	22	4	33	27
v	februarju . .	7	9	K)	12	17	18
v	marcu . . .	/	10	15	15	25	31
v	aprilu . . .	14	5	11	9	23	20
v	maju . . . .	12	6	9	9	23	20
v	juniju . . .	7	3	9	11	19	19
	Skupaj	54	~ 44	76	70	143	133
Vsega je bilo v prvem polletju 1922 rojenih v Mariboru (mesto) moških 130 in žensicih 114, v okolici pa moških 143 in ženskih 133. Skupaj torej 520 otrok in sicer 273 moških in 247 ženskih.
Z ozirom na rojstvo je statistika za Maribor zelo ugodna, ker je rojeno več moških, kakor ženskih, kar v veliki večini mest v Jugoslaviji ni slučaj.
Maribor I. Maribor II. je umrlo
Maribor
okolica.
	mošk.,	žensk.,	mošk.,	žensk,	mošk.	žensk. 1
v januarju	. 6	8	6	4	26	20 1
v februarju .	. 3	8	10	4	28	28 j
v marcu . .	. 8	6	8	6	17	14 5
v aprilu . .	. 5	5	5	,. 5	30	16
v maju . .	. 4	7	8	5	29	18 ?
v juniju . .	. 3	7	7	2	15	12 j
Skupaj 29		43	44	26	145	108 i
takoj in trajajo do konca meseca avgusta t. 1. Vpisovanja se vrše v pisarni mestnega šolskega sveta na Slomškovem trgu in sicer vsak delavnik od 14. do 17. ure. Vpisati se morajo vsi vajenci in vajenke, bodisi da so že posečah obrtno-nadaljevalno šolo ali ne. Pri vpisovanju mora položiti vsak vajenec in vsaka vajenka znesek 10 dinarjev za nabavo šolskih potrebščin, kontrolnih knjižic ild. Predložiti je treba tudi ali zadnji šolski izkaz obrtno-nadalje-valne šole, ati pa pri onih, ki šele nanovo vstopijo, odpustnico ljudske ali meščanske šole. Mojstri se vabijo, da opozorijo svoje vajence in vajenke na gorajšnjo obvestilo in jih napotijo v navedenem roku k vpisovanju.
Predrzni vlomilec prijet. Čitatelji se bodo še spominjali, da sta dva zlikovca koncem pretečenega mesca ob belem dnevu vlomila v neko ljubljansko trgovino. Enega je ljubljanska policija prijela, drugi ji je pa utekel. Zasledovali so ga in sedaj ga je mariborska policija zasledila. Imenuje se Punčuh, je vlomilec po poklicu in bo imel najbrž tudi več predrznih vlomov na Štajerskem, tako v Slov. Bistrici in Šmarju na vesti.
Obrtna razstava v Mariboru. Kakor smo že poročali, se vrši v dobi od 8. do 17. septembra t. 1. v Mariboru pokrajinska obrtna razstava. V svrho prenočevanja obiskovalcev te razstave in sicer tistih, ki bodo prišli od drugod v Maribor, je ustanovljen poseben takozvani stanovanjski odsek, ki naproša vse one, kateri i-majo kako sobo ali postelj na razpolago, da to javijo imenovanemu odseku. Pred vsem bi prišla v poštev stanovanja tistih dijakov, ki se sedaj nahajajo na počitnicah. Prijavni rok za razstavo je podaljšan do preklica, da je na ta način dana vsakemu obrtniku možnost, da se razsta-ve udeleži s svojimi izdelki. Vsa tozadevna pojasnila daje: «Razstavni odbor obrtne razstave v Mariboru, Aleksandrova cesta 22.
Dar maturantov-jubilantov Dijaški kuhinji v Maribora. Gospodje maturantje mariborske gimnazije iz leta 1897 se darovali ob svoji 251etnici Dijaški kuhinji v Mariboru K 2640, oni iz tela 1907 pa ob svoji 151etnici K 3006. Prisrčna hvala!
Dramatičen odsek mariborskega Orla igra v nedeljo, dne 3. julija v društvenem domu v Slivnici pri Mariboru
ljudsko dramo v petih dejanjih «Lovski Lat.« Začetek ob 3. uri’ popoldne. K obilni udelžbi od blizu in daleč vehi — odbor.
Trgovski nastavljenei! Udeležite se sigurno zborovanja danes v petetv, dne 7. julija ob pol 7. uri zvečer v hotelu Halbwidl. Dnevni red: Potek pogajanj v zadevi plač. Slučajnosti (odprava praznikov, deveturnik). Zelo važno. — Odbor.
Davorin Žunkovič:
itran Topolovšek.
Žalibog, da vsled lega do te izdaje še do danes ni prišlo, kar je pač Jagičeva zasluga.
Kljub vsemu temu, kar je življenje Topolovšekovo zagrenilo, je vendar nadaljeval zelo temeljito svoja jezikoslovna raziskovanja, kajti upal je, da bo končno vendarle prepričal vernike, ako dobi novega dokazilnega gradiva. — Vrhu tega je pa Topolovšek leta 1905 bil trdno prepriča*, da bo končno vseeno zmagal. Prejel sem dne 24. januarja teta 1905 od grofa Harracha iz Dunaja pismo poslano v mojo takratno garnizijo Mostar ter mi podarjeno Topolovšekovo knjigo: V pismu mi je pisal: «V Vašem spisu («Ke-daj so se Slovani naselili v srednji Evropi?«) berem na strani 59 opazko o Baskih. (Jezik prastarega iberskega naroda Baskov vsebuje celo vrsto izrazito slovanskih izrazov). Z ozirom na to opazko jni je čast, da Vam podarim knjigo o Baskih) v kateri najdete vse polno dokazov o sorodstvu slovanskih jezikov z jezikom Baskov.
Antiseptično, čisteče, osvežujoče, oživljajoče in krep-kujoče deluje lekarnarja Fellera prijetno dišeči »Blsa-fluid«, mnogo močnejši in boljši, kakor francosko žganje za drgnenje rok, nog, hrbta in celega telesa, kakor tudi kot kosmetikum za negovanje kože, las in ust, skoz 25 Jel priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 Specijalna steklenica z zamotom in poštnio za 72 K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg 341, Hrvatsko.	de
Torej je umrlo v prvem polletju 1922 v Mariboru (mesto) moških 73 in ženskih 69, v okolici pa moških 145 in ženskih 108. Skupaj 395 oseb in sicer 218 moških in 177 ženskih.
Število umrlih je v okolici večje, ker spada v okolico tudi bolnišnica, kamor pridejo tudi bolniki iz mesta. Tudi zdravstvene razmere so z ozirom na umrljivost povoljne, ker je nad polovico več rojenih kot umrlih.
Na mariborski obrtno-nadaljcvalni šoli prične šolsko teto 1922—23 dne 1- oktobra 1922. Do začetka septembra
t.	1. mora imeti vodstvo obrtno-nadaljevabne šole vse prijave za posečanje te šole zbrane^ da lahko1 izvrši razvrstitev vajencev in vajenk na posamezne razrede. Zato prično ! vpisovanja vajencev in vajenk za šolsko leto 1922—Ì923
Borovnice in druge iaNAflrt kupuje trgovina lagone Niefergal, Maribor, Koroška cesta i, 4—282	Košare Z Ä’IÄ Pobrežje, Cesta na Brezje 16.
	Dirkalno kolo “S«“
Večjo množino splitskega cementa odda »Hitrozidc, Vetrinjska ul. št. 30, Maribor. 2—2 290	prodaj. Pekama Jelenc, Pobrežje, Cesta na Brezje 2. 3—3
	Dr. Fran Mat f nič Ordinira v Mariboru, Trubarjeva ulica 11 (nasproti moškemu učiteljišču) od lo. do I2. ure in od 2. (i4.) do 4. (16.). 2 -2 289
Klini se t&k°j aU vzame v Mipi najem majhno posestvo e lokalom, ali že vpeljano trgovino z mešanim blagom, najraje na deželi. Ponudbe pod »majhno posestvo« na upravo. 296	
	Trgovski učenec it dobre hiše, z dobrim šolskim spričevalom se sprejme v trgovini z mešanim blagom A,Pinter in druga v Slov. Bistrici takoj ali po končanem šolskem letu. 295
Ornila se ma^° posestvo z riUUfl zidano hišo in gospodarskim poslopjem, četrt ure od Slatine. Poizve se uri And. Ma-horič v Makolah l8. 1—2 297