LETO V. 1 januar 1979 glasilo szdl občine logatec ogaške OVICE Peter Petkovšek, predsednik IS SO Logatec Skupščina občine Logatec je za novega predsednika IS SO Logatec izvolila tov. Petra PETKOVSKA, sedanjega podpredsednika izvršnega sveta in načelnika oddelka za gospodarstvo in finance v upravi skupščine občine Logatec. Obrazložitev: Tov. Peter PE-TKOVSEK, roj. 18. 1. 1939 v Go- Člani IS pa so: OBLAK Samo, dipl. ing. -član odgovoren za industrijo FRIC Janez, ing. - član odgovoren za kmetijstvo in gozdarstvo USENIK Rafael, dipl. ing. -član odgovoren za urbanizem, komunalno in stanovanjsko dejavnost M AURI Miloš- član odgovoren za kadrovsko politiko in družbene dejavnosti LOGAR Andrej - član odgovoren za ljudsko obrambo SELAN Jože — član odgovoren za notranje zadeve, varnost in družbeno samozaščito Po določilu Statuta Skupščine občine Logatec v lahko šteje Izvršni svet 9 članov. Zato bo predsednik IS naknadno določil še 2 člana in sicer za področje razvoja in samoupravne organiziranosti KS in za področje gospodarstva in financ. doviču, občina Idrija, stanujoč na Vrhniki, Cesta 6. maja 10. Leta 1961 je končal srednjo tehniško usnjarsko šolo v Domžalah, ter se kot tehnolog zaposlil v Industriji usnja Vrhnika. Kasneje je postal vodja proizvodnih oddelkov. Ob delu je leta 1968 končal višjo tehniško varnostno šolo v Ljubljani. Nato je bil 10 let vodja službe za varstvo pri delu OZD Industrija usnja Vrhnika 1. 1976 se je zaposlil pri Koteks tobusu v Ljubljani, kjer je bil vodja splošne službe. Leta 1977 pa je bil sprejet v upravo Skupščine občine Logatec kot načelnik oddelka za gospodarstvo in finance. To dolžnost opravlja še sedaj. Tov. PETKOVŠEK je opravljal vrsto pomembnih dolžnosti. Bil je predsednik DS in član UO v IUV, vodja delegacije za ZZD skupščine SRS za področje občin Vrhnika in Logatec, član odbora za finance ZZD skupščine občine SRS, sodnik sodišča združenega dela, predsednik občinskega komiteja ZSM v Domžalah in na Vrhniki. Sedaj je član delegaza ZKS SO Vrhnika, član delegacije za zbor občin v skupščini SRS, ima razne dolžnosti v športnih organizacijah in društvih v Logatcu in na Vrhniki, je podpredsednik IS SO Logatec. Član ZK je od leta 1958. Je tudi član občinske konference ZK Logatec. Pri ndaljnjem delu mu želimo veliko uspehov. Uredništvo Pred ustanovitvijo INDOK centra V naslednjem mesecu bo tudi v naši občini začel delovati INDOK center za potrebe delegatskega sistema. To je informacijsko-dokumen-tacijski center, ki bo skrbel za zbiranje, evidentiranje in shranjevanje gradiv, ki so pomembna za delegatsko odločanje. Ta gradiva bodo opremljena s povzetki in kot taka dostopna vsem delovnim ljudem in občanom, predvsem pa delegatom. Najpomembnejša bodo tudi objavljena v biltenu in v Novicah. Potreba po INDOK centru je očitna. V sedanji obliki so gradiva, ki jih dobivajo delegati preobsežna, včasih celo nerazumljiva. Prav te pomanjkljivosti naj bi odpravili povzetki gradiv, ki jih morajo napisati sami sestavljala in izdajatelji, ker pač problematiko najbolj poznajo. To pa so izvršni svet, upravni organi, strokovne službe itd. Ti povzetki bodo morah vsebovati predvsem naslednje informacije: - namen gradiva in razloge, zaradi katerih je gradivo nastalo - - novosti, ki jih gradivo prinaša - možne rešitve - materijalne in druge posledice, ki bi nastale, če se gradivo sprejme ali če se ovrže. Ustanovitelji INDOK centra so skupščina občine in izvršni svet, družbeno politične organizacije, SIS, OZD in KS. Center bo opravil svojo nalogo le v primeru, če bodo delovni ljudje in občani, predvsem pa delegati izkoristili možnost podrobnejšega informiranja o pomembnih in nejasnih stvareh. Tako informirani bodo lažje „predelali" gradivo s svojimi volivci, obenem pa bolj strokovno in pripravljeno sodelovali v procesu odločanja in usklajevanja stališč. INDOK center mora torej ustrezati vsebini in strukturi delegatskega sistema, torej vsem delovnim ljudem in občanom, ki so po ustavi nosilci dogovarjanja, sporazumevanja in odločanja. Kot sestavni del družbenega sistema informiranja pa bo INDOK center opravil svojo nalogo le v povezavi z ostalimi informacijskimi centri v KS, TOZD in drugih samoupravnih skupnostih. D.T. Ustanovitev občinske samoupravne skupnosti za zaposlovanje Noveliran zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) med drugim določa, da se skupnost za zaposlovanje ustanovi za območje vsake občine. Glede na to, da so o predlogu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje občine Logatec v mesecu septembru 1978 razpravljale vse organizacije združenega dela, v katerih je zaposleno 85 % vseh delavcev in da so ga sprejeli, je tudi Skupščina občine na decembrski seji sprejela sklep o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje. Nova priznanja občine Logatec Na podlagi Statuta občine Logatec je Skupščina občine sprejela na decembrskem zasedanju vseh treh zborov Odlok o priznanjih občine Logatec. Ta priznanja podeljuje Skupščina občine ob občinskem prazniku, pomembnejših jubilejih in drugih dogodkih organizacijam združenega dela. samoupravnim skupnostim, društvom, družbenim organizacijam in posameznikom za delo in dejavnosti, ki zaslužijo priznanje. ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE Občinski svet Logatec Datum: 5. 1, 1979 RAZPIS za podelitev srebrnega znaka sindikatov v letu 1979. Občinski svet ZS bo za leto 1979 podelil 5 srebrnih znakov sindikata. Srebrni znaki bodo podeljeni: - posameznikom za večletno prizadevno delo v OOS ali občinski organizaciji ZS pri uresničevanju delavskih interesov, - OOS za večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog. Predlog za podelitev srebrnega znaka vloži OOS, konferenca ali občinski svet ZS. Pismeni predlog mora vsebovati naslov organa, ki predlaga, osebni podatki kandidata (dosedanja odlikovanja, pregled dosedanjega dela oz. funkcij v ZS in samoupravnih organih), ter utemeljitev razloga za podelitev. Za OOS pa naslov osnovne organizacije sindikata in utemeljitev za navedbo najuspešnejše opravljenih sindikalnih nalog. Pismene prijave pošljite na ObSZS Logatec najkasneje do 30. marca 1979. ObSZS Logatec Na podlagi določil 5. in 8. člena pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda razpisuje žirija za podeljevanje priznanj OF pri predsedstvu občinske konference SZDL Logatec 6 SREBRNIH PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE za leto 1979 ki bodo podeljena ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda - 27. aprila 1979. Priznanje OF se podeljuje tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim aktivnim delom prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega sistema, socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samoupravljanja, za razvoj delegatskega sistema, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in vseh oblikah družbenega življenja v občini. Predloge lahko oblikujejo krajevne organizacije SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini, družbene organizacije in društva ter občani. Predloge z zgoščeno in konkretizirano obrazložitvijo in utemeljitvijo (posebni obrazci se dobijo pri OK SZDL) naj predlagatelji posredujej žiriji za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Logatec, Notranjska 14, najkasneje do 1. marca 1979. Kasnejših predlogov žirija ne bo mogla upoštevati. Žirija za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Logatec Nova priznanja občine Lo- drugih dogodkih za njihovo gatec so: ustvarjalno delo in prispevek k podelitev naziva „Častni razvoju samoupravnih družbe- občan" občine Logatec nih odnosov, gospodarstva, — podelitev „Domicila" v družbenih in drugih dejavnosti, občini Logatec Plaketo občine Logatec po- - podelitev priznanja „12. deljujc Skupščina občine orga-september" nizacijam ZD, samoupravnim -podelitev „Plakete" obči- skupnostim, društvom in po- ne Logatec sameznikom ob praznovanju Naziv častnega občana obči- jubilejev, pomembnih done Logatec se lahko podeli godkov in uspehov iz naše državljanom Jugoslavije, ki socialistične revolucije, samo-imajo posebne zasluge za razvoj upravnega, gospodarskega in socialističnih samoupravnih družbenega življenja. Posamez-družbenoekonomskih odnosov nikom se podeljuje Plaketa za gospodarstva in družbenih de- njihov izreden prispevek pri javnosti. uresničevanju samoupravnih Domicil v občini podeljuje družbenih odnosov, pri razvoju Skupščina občine posameznim gospodarskih in družbenih de- enotam NOV, partizanskim javnosti v občini, odredom Slovenije, organom Predloge za podelitev pri- oblasti in partizanskim usta- znanj občine Logatec dajejo novam, ki so se med NOB komisije za odlikovanja IS SO borile in delovale na območju Logatec, organizacije združe- naše občine. Priznanja „12. nega dela, samoupravne skup- september" podeljuje Skupšči- nosti, samoupravne interesne na občine na slavnostni seji ob skupnosti, družbeno-politične občinskem prazniku organiza- organizacije in društva, cijam ZD, samoupravnim skup- Razpis za podelitev priznanj nostim, društvom, družbenim objavi komisija za odlikovanja organizacijam in posameznikom vsako leto in traja od 1. aprila ob pomembnejših jubilejih in do 1. junija. USODA OBJEKTOV, ZGRAJENIH BREZ LOKACIJSKEGA DOVOLJENJA Inšpekcija Medobčinskega inšpektorata je do sedaj ugotovila cca 46 objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja ali potrdila 32. člena Zakona o urbanističnem planiranju, ki nadomešča lokacijsko dovoljenje. Iz navedenega števila pa lahko sklepamo, da je takih objektov mnogo več. Zato je skupščina občine sprejela Odlok o razvrščanju objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja. Na podlagi tega odloka se objekti (stanovanjska in gospodarska poslopja, vikend hišice, garaže, nadzidave itd.) razvrste na: 1. objekte, za katere se lahko izda lokacijsko oz. gradbeno dovoljenje, 2. objekte, za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje in se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev za določen čas odloži, 3. objekte, ki se morajo takoj odstraniti, ker so postavljeni v območju varstvenih pasov vodovodov, na strnjenih njivskih površinah, izven naselij, ali pa ovirajo izvajanje veljavnega urbanističnega načrta. Po prvih ocenah o popisanih gradnjah sta dva objekta, za katera je treba izdati odločbo o takojšnjem rušenju, nekaj objektov pa se lahko odloži do uveljavitve urbanističnega dokumenta. Za pretežni del objektov pa se lokacijska dovoljenja lahko izdajo. r OBVESTILO Sporočamo bralcem, da moramo z letošnjim letom tiskati ,kovice" po novi tehniki. Ob tej priložnosti vam posredujemo dopis tiskarne, ki se glasi: ,.Sporočamo vam, da v letu 1979 ne bomo več tiskali vaše glasilo-na rotacijski tehniki. V Tiskarni Ljudske pravice so sprejeli sklep, da v letu 1979 na rotaciji ne bodo več tiskali časopisov v nakladah, nižjih od 5.000 izvodov. Zato vam nudimo tisk časopisa v offset tehniki (ploščati tisk). Ker je ta tehnika zahtevnejša in kvalitetnejša, je temu primerna višja tudi cena storitev in tiska." ^ '//M '■'/i "//. KRAJEVNA SKUPNOST NAKLO Zbor občanov Načrt gradnje kanalizacije ■ V predzadnjem tednu starega leta je KS Naklo organizirala ZBOR OBČANOV, ki ga je izvedla v treh dneh. Ker je KS Naklo prevelika, da bi sc vsi krajani zbrali istočasno, so KS razdelili v tri območja z naslednjimi zaselki: 1. območje - Cevica, Poštni vrt - Nova vas, Center 2. območje - BIckova vas, Za Narodnim domom, Brod, 3. območje - Mandrga, Za-jačka - Zelenica, Martinhrib Zaradi velikosti KS Naklo so tudi samoupravne organe na novo oblikovali. Tako bo imel vsak zaselek svoj vaški svet KS, kar pomeni, da bo v KS Naklo 9 vaških svetov. To pa ne sme pomeniti, da bi se ti zaselki oblikovali v nove KS. Namen te novosti je izključno boljše in ne-posrednejše samoupravljanje v okviru enotne KS Naklo. Na zboru občanov so sprejeli tudi nov statut KS (z manjšimi dopolnitvami), izvolili so člane vaških odborov SZDL, člane vaških svetov KS, delegate za krajevno konferenco SZDL, delegate v skupščino KS in poravnalnega sveta KS. Predvsem ti zadnji se niso še dovolj uveljavili, vendar jim novi zakonski predpisi nalagajo mnogo pomembnejšo nalogo kot doslej. Poravnalni svet KS bo moral obravnavati vse konflikte v KS, preden bo o njih razpravljalo sodišče. Na zboru občanov so bih prisotni tudi predstavniki Komunal-no-cestne skupnosti in Gradnika, ki so občane seznanili z zamislimi o izgradnji kanalizacijske mreže, mrliške vežice, pokopališča in odgovarjali na vprašanja krajanov. Nekatera od vprašanj in odgovorov vam posredujemo v naslednjih sestavkih. D. T. Ureditev pokopališča in vezice Graditev vežice, oziroma poslovilnega prostora ob pokopališču, je začrtana že v srednjeročnem planu razvoja naše občine. Razlogi, ki narekujejo čimprejšnjo dograditev tega objekta pa so številni. Z vse večjo novogradnjo v naši občini, s porastom števila prebivalstva, zaradi higienskih razlogov in zaradi dejstva, da mrličev ne moremo nositi iz blokov, je potreba po vežici očitna. Statistični podatki o gibanju prebivalstva pa nam to trditev lahko le okrepijo: Do konca leta 1978 je bilo v naši občini 8100 prebivalcev, od tega več kot polovica (51 %) v KS Naklo. Do leta 2000 naj bi bilo v Naklu cca 7065 ljudi, v celi občini torej cca 14060 prebivalcev. Pogrebov pa naj bi bilo do leta 2000 približno 1230. Poleg zgraditve vežice s tremi celicami, posebnim prostorom in sanitarijami, je potrebno razširiti tudi samo pokopališče, tako, da bo več prostora za pokop, za novo sprevodno pot in za nov parkirni prostor, ki je tudi v načrtu. Vse investicije, ki vključujejo projekte, odkup zemljišča, ureditev okolice (asfaltiranje poti in parkirnega prostora), vežico in posaditev površin, naj bi znašale 300 milijonov din. Ta sredstva naj bi se zbrala iz naslednjih virov: - 210 milijonov din iz bančnega posojila 90 milijonov din naj bi bila naša lastna sredstva in sicer: - 40 milijonov din iz TOZD (združena sredstva) - 40 milijonov din iz usmerjene stanovanjske gradnje - 10 milijonov din ostalo (grob-nina itd.) Gradnja naj bi se začela sredi leta 1979, končala pa v najkrajšem času (po možnosti do konca leta). Cca 1500 m2 prostora ob stari vojašnici je že odkupljenega za parkirni prostor. 0 (T & ® SHEMA UREDI TVE POKOPALIŠČA KS NAKLO -m- V prejšnji številki naših Novic smo že nanizali nekaj splošnih razlogov za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v naši občini. Tokrat vam posredujemo podrobnejši načrt gradnje teh objektov, ki nam ga je ,,zaupala" komunalno-cestna skupnost. Vse odplake se sedaj stekajo v potok, ki pa je premajhen, da bi vse odplaknil. Čistilna naprava naj bi te odplake očistila in ciste vračala v potok. Do sedaj so bili zgrajeni naslednji primarni kanali: V letih 1976 in 1977 je bil zgrajen kanal na področju soseske S 11 in kanal od Zadruge Zgornji Logatec do Lokve, kanal izza Narodnega doma do Poštnega vrta in dalje ob Krpanovi ulici do vzgojno varstvenega^ zavoda ter kanalizacija po Novi vasi. Začela pa se je tudi ze gradnja same čistilne naprave. V letu 1979 naj bi dogradili kanalizacijo po Potoski ulici od Lokve do bencinske črpalke ter kanal od KLI do soseske S 11. Do leta 1983 naj bi priključili na kanalizacijsko mrežo še objekte ob Rovtarski cesti, v Čevici, v Industrijski coni in del Stare ceste, leta 1984 in 1985 pa Mandrge in Martinhrib. Čistilna naprava bo seveda začela polno biološko in kemično čiščenje pred dograditvijo vseh objektov in sicer leta 1980. Za omenjeno gradnjo, ki je razvidna iz priložene skice, bo potrebnih 1 milijardo 400 milijonov din investicij za primarne vode in 700 milijonov din investicij za gradnjo čistilne naprave. Sredstva se bodo zbirala iz kreditov in iz lastnih virov. Krediti so za dobo 10 let s 4% obrestno mero, sredstva, ki jih bomo sami zbirali in njihovo velikost pa nam lepo prikazujeta priloženi tabeli. Osnutek odloka o upravljanju in uporabi kanalizacije v občini Logatec določa, da še mora vsaka stavba ali stavbna parcela na območju javne kanalizacije priključiti na kanalizacijo. Vse greznice bodo torej odpadle, kmetje pa. ki rabijo določeno količino fekalij za gnojenje, bodo lahko to količino obdržali, ostalo pa odvajali na čiščenje. Pristojni občinski organ lahko oprosti dolžnosti priključitve na javno kanalizacijo samo lastnike tistih objektov, za katere bi bil priključek povezan z nesorazmerno visokimi stroški in če to dovoljujejo higiensko-sanitarni predpisi. VIŠINA SORAZMERNEGA DELEŽA GLEDE NA VRSTO OBJEKTA ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO V KS NAKLO IN KS TABOR din 1. za vsako stanovanjsko enoto, poslovni prostor, garažo v stanovanjskem stolpiču ali bloku S.000,00 2. za individualno enodružinsko stanovanjsko hišo 7.900.00 3. za individualno dvodružinsko stanovanjsko hišo 11.850,00 4. za individualne obrtne delavnice 9.500,00 5. za individualno obrtno delavnico s stanovanjem 14.000,00 6. za samostojne garaže 2.400,00 7. za pridobitev stanovanjskih prostorov, poslovnih prostorov, drugo (dograditev, nadzidava, adaptacija) 2.000^00 za objekte otroškega varstva, šolstva in zdravstvo 0,3 % končne investicijske vrednosti objekta 9. za ostale objekte 1 % investicijske vrednosti objekta Investitor, kateremu je omogočen neposreden priklop na javno kanalizacijo in mu gradnja greznice ni potrebna, puiča 50 % več od navedenih cen sorazmernega deleža za priključitev na javno kanalizacijo. K CENE KANALŠČINE, ČIŠČENJA TER PRISPEVKOV ZA IZGRADNJO ČISTILNE NAPRAVE EN SEKUNDARNIH VODOV V OBČINI LOGATEC ZNAŠAJO ZA m3 PORABLJENE VODE V KS NAKLO IN KS TABOR 10. Kanalščina - 0,90 din/m3 se plačuje od dneva priključitve na javno kanalizacijo 11. Čiščenje — 0,71 din/m3 se plačuje od dneva priključitve na javno kanalizacijo 12. Prispevek — l,42din/m3 za izgradnjo sekundarnih kanalov se plačuje deset let ne glede načas priključitve na javno kanalizacijo 13. Prispevek — 1,14 din/m3 za izgradnjo čistilne naprave se plačuje deset let ne glede na čas priključitve na javno kanalizacijo. Navedene cene sorazmernega deleža kanalščine in prispevkov za izgradnjo čistilne naprave in sekundarnih vodov so izračunane na osnovi predračunske vrednosti kanalskih vodov in čistilnih naprav z upoštevanjem deleža za tekoče vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in upravljanje s kanalizacijo. Za komunalno skupnost ZGONEC Miro KRAJEVNA SKUPNOST LAZE Izvajanje srednjeročnega programa Krajevna skupnost Laze je v srednjeročnem programu razvoja KS za leto 1978 sprejela rešitev naslednjih skupnih problemov občanov: 1. Zaključiti obnovo celotnega nizkonapetostnega elektro omrežja v KS, 2. Urediti in asfaltirati cca 500 tek. m krajevne ceste v naselju Laze, 3. Zgraditi telefonsko linijo Logatec—Lom —Laze—Jakovica za cca 40 telefonskih naročnikov in postaviti javno telefonsko medkrajevno govorilnico v Lazah. Sprejeti program za leto 1978 je bil za tako majhno krajevno skupnost zelo obsežen in je zahteval precejšnja denarna sredstva. Svet krajevne skupnosti si je že v letu 1977 in v začetku leta 1978 zadal nalogo, da je potrebno program izvršiti in si pridobiti potrebna finančna sredstva. Program dela sveta KS so osvojile tudi družbenopolitične organizacije v KS in Zbor občanov, ki je v mesecu juliju 1978 sprejel sklep, da se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Referendum je bil 6. 8. 1978 in je v celoti uspel, saj seje ,,ZA" prispevek izreklo 81,34% vseh volivcev. S to odločitvijo so občani prevzeli obvezo zbrati 170.000 din namenskih sredstev. Program krajevne skupnosti Laze je bil vključen v program občine Logatec in njenih skladov, ki je preko delegatskega sistema v Skupnosti KS in Cestnem skladu SO Logatec zagotovila del namenskih sredstev. Svet KS Laze pa je k sodelovanju pozval še delovne organizacije občine Logatec, ki zaposlujejo občane KS Laze. Prizadevanja sveta KS, občanov in družbeno politične skupnosti občine Logatec so bila uspešno zaključena in sprejeti program skoraj v celoti izvršen. Izvajanje sprejetega programa po posameznih vprašanjih je potekalo takole: 1. Skladno s pogodbenimi dogovori iz leta 1974 in 1 975 je TOZD Elektro Ljubljana—okolica v mesecu juniju 1978 zaključilo obnovo n.n.elektro omrežja v delu naselja ,,Ravnik" v Lazah. S tem je bila v celoti Med prvimi volivci na referendumu sta bili partizanski materi 88-letna Cecilija Ržek .. . zaključena obnova nizko napetostnega elektro omrežja v naselju Laze in naselju Jakovica, kjer seje zgradila tudi nova trafo postaja. Obnova z izgradnjo TP v Jakovici je potekala od leta 1975. V tej akciji so sodelovali občani s krajevnim samoprispevkom, ki je bil na podlagi referenduma uveden v letu 1975. Zbrana sredstva so znašala 470.000,00 din. Občani v delu naselja ,,Ravnik" so kot drugi občani naselja Laze in Jakovica sodelovali v tej akciji skupno z delavci TOZD Gozdarstvo Logatec, sedež Ravnik, s čiščenjem trase in izkopi jam za cca 25 drogov. 2. Ureditev in asfaltiranje krajevne ceste v Lazah - 471 m - je potekalo istočasno z asfaltiranjem regionalne ceste Logatec - Laze v mesecu avgustu in septembru 1978. .. . in 80-letna Marija Simšič, ki sta mlajšim dali vzgled za akcijo. Stroški ureditve tega dela ceste znašajo skupaj 5 59.81 1,50 din. Za pokritje teh stroškov je prispeval cestni sklad SO Logatec 310.000,00 din razliko pa KS Laze s prihranjenimi sredstvi prejšnjih let in samoprispevkom občanov, ki je bil uveden v letu 1978. 3. Z izgradnjo telefonske linije Logatec — Lom—Laze—Jakovica (obe naselji sta dosedaj brez tt zvez) smo pričeli v mesecu juniju 1 978, ko je bil s Podjetjem za PTT promet — TOZD PTT Vrhnika — podpisan medsebojni sporazum o sodelovanju KS Laze pri izgradnji TT linije in javne medkrajevne telefonske govorilnice v Lazah. Po tem sporazumu znaša predračunska vrednost del (brez Jakovice) din 1,055.949,00. Krajevna skupnost je sprejela obveznost, da prispeva 420.000,00 din v denarju in izvrši izkop 1 10 jam za postavitev drogov za kabel, očisti traso in pridobi vsa potrebna soglasja lastnikov zemljišč. Ta dela so v predračunu ocenjena na 60.000,00 din. Razliko 575.949,00 pa se je obvezala pokriti TOZD PTT Vrhnika. Denarna sredstva za izgradnjo TT linije 420.000,00 din, je KS pokrila delno z dotacijo iz zbranih sredstev združenega dela v občini Logatec, to je 260.000,00 din. Razliko 160.000,00 din pa iz sredstev, ki jih je prispevalo 20 bodočih telefonskih naročnikov — vsak po 5.000,00 din - in prispevkov delovnih organizacij (KZ Logatec 30.000,000, GG - TOZD za Kooperacijo Logatec 5.000,00 in Sklad obrambnih priprav 30.000,00 din). Bodoči telefonski naročniki pa so poleg denarnega prispevka bili v glavnem nosilci akcije za izkop 110 jam za drogove, čiščenje trase in zbiranju soglasij lastnikov zemljišč. V akciji je poleg le-teh sodelovala še vrsta drugih občanov in mladine skupaj 82, ki so opravili preko 850 ur prostovoljnega dela. Izkop jam in čiščenje trase je bil opravljen v treh sobotah v mesecu septembru in delno oktobru 1978. Masovnost v akciji je bila ponovno potrditev enotnosti za skupne interese, ki je v KS Laze ze tradicionalna. Za dobro in tovariško razpoloženje pa so poskrbeli nosilci akcije s pripravo tople malice na kraju samem. Poleg prizadevanj občanov, bodočih telefonskih naročnikov in mladine, pa v tej akciji ne smemo pozabiti velikega prispevka delavcev TOZD Gozdarstvo Logatec, ki so opravili dela pri vrtanju in miniranju jam. Njihovo delo je ocenjeno na preko 20.000,00 din. Izgradnja telefonske linije v KS Laze kljub prizadevanju občanov in delavcev podjetja za PTT promet še ni zaključena. Vzrok temu je vsekakor med drugim tudi zapleten sistem pridobivanja soglasja za izgradnjo linije. Za izgradnjo tt linije je KS morala pridobiti pismeno soglasje od preko 100 lastnikov zemljišč, preko katerih linija poteka. Ta soglasja smo pridobili v rekordnem času že v mesecu avgustu 1978. Kljub vsestranskemu prizadevanju KS in podjetja za PTT promet, pa smo soglasje Republiškega komiteja za promet in zveze sdobili sele v mesecu novembru 1978. Ne glede na navedene težave pa KS Laze pričakuje, da bo podjetje za PTT promet tekom meseca decembra 1978 uspelo namestiti preostali del tt kabla (cca 3.700 m) in priključiti javno telefonsko govorilnico, ki je že postavljena v Lazah. Potrebno je še dodati, da bo zaenkrat v Lazah priključena le javna medkrajevna telefonska govorilnica, ki bo povezovala občane KS Laze z ostalim svetom. Vsi zainteresirani telefonski naročniki, ki so nosilci akcije za izgradnjo tt linije, pa bodo priključeni šele, ko bo zgrajeno lokalno TT omrežje v Lazah in zamenjana telefonska centrala v pošti Logatec. Naselje Jakovica pa naj bi se priključilo na to tt linijo predvidoma v letu 1980. S tem bo sprejeti program krajevne skupnosti Laze za leto 1978 v celoti izvršen. Dosežen uspeh pa bo ponovno dokaz, da se z ,,enotnostjo v akciji", medsebojnim sodelovanjem in zaupanjem v izvoljene organe, doseže tudi tisto, kar so na začetku posamezniki smatrali za nemogoče. A. Klemene 19 1)1 ^WI¥W^'Si^sl m/////š///////M//////M Plan v letu 1979 Delavci vseh TOZD in DSSS KLI smo v decembru mesecu preteklega leta, na svojih zborih razpravljali o predlogu gospodarskega načrta za leto 1979. O tem osnutku so predhodno razpravljali člani odborov za gospodarsko načrtovanje in člani delavskih svetov, potem pa je bil ta predlog posredovan v javno obravnavo. Po končani obravnavi so člani DS dokončno potrdili ta predlog. Glavni elementi plana so sledeči: KJjub precejšnjemu porastu celotnega prihodka ugotavljamo, da je končni načrtovani ostanek z ozirom na naše potrebe zelo skromen. Podražitev osnovne surovine, pomožnega materiala, energije in ostalih stroškov proizvodnje je večja, kot pa so večje cene naših izdelkov, ki nam jih zlasti tuje tržišče ne priznava. Boljši rezultat bomo dosegli lahko edino z večjo produktivnostjo in smoternejšim gospodarjenjem, zato smo ob priliki sprejemanja plana sprejeli tudi sledeče cilje in naloge in to: - odpravljati ovire in vzpodbujati združevanje sredstev za razširjeno reprodukcijo, - oblikovati trdnejše odnose glede dohodkovne povezanosti med našimi proizvodnimi 1.) Dogovorjeni obseg proizvodnje: Žagan les Obešalniki Stoli Mizna podn. Okna, vrata Roleta 27.400 m-3 .000.000 kom 537.000 kom 14.000 kom 88.600 kom 145.280 m2 proizvodnja proizvodnja proizvodnja proizvodnja proizvodnja proizvodnja TOZD ŽAGA TOZD DROBNO POHIŠTVO TOZD DROBNO POHIŠTVO TOZD DROBNO POHIŠTVO TOZD STAVBNO POHIŠTVO TOZD STAVBNO POHIŠTVO TOZD - in SOZD trgovino, GG, in ostalimi DO, ki smo z njimi dohodkovno povezani, — zaostriti odgovornost za dosledno uresničevanje samoupravno sprejetih nalog in obveznosti, — v skladu z rezultati dela uveljaviti sistem delitve osebnih dohodkov, — zagotoviti dobro kvaliteto izdelkov, — dvigniti produktivnost,s čimboljšim izkoriščanjem proizvodnih kapacitet in delovnega časa. varčevati s surovinami, repromaterialom in energijo, — vzpodbujati novatorstvo in racionalizacijo, — povečati izvoz, ustvariti odgovornejši odnos do delin boljšo disciplino. Upamo, da bomo te cilje v letu, ki je pred nami tudi uspešno realizirali. VODJA PLANSKO ANALITSKEGA ODDELKA Tatjana ŠTIRN, oec. Poleg te proizvodnje pa pričenja v letu 1979 proizvodni oddelek mehanične delavnice v TOZD ESO s proizvodnjo strojnih naprav. Kot osnova bo proizvodnja že osvojenih in preizkušenih naprav v naši D.O., ki jih bomo prodajali po individualnih pogodbah. Tako se ta TOZD aktivno vključuje kot kooperant proizvajalcev opreme za lesno industrijo. 2.) Zaposlenost: Predvidevamo, da bo v letu 1979 zaposlenih v KLI 1204 delavcev. Trenutno je zaposlenih 1192. Ne predvideva se večjega povečanja razen v proizvodnem oddelku mehanične delavnice. 3. ) Produktivnost: Na osnovi normativov časa izdelave posameznih izdelkov, bi se produktivnost v poprečju za DO KLI povečala za 2%. Predviden ustvarjen dohodek na delavca pa naj bi bil v letošnjem letu za 16 % večji kakor v lanskem letu. 4. ) Osebni dohodki: Startna osnova je enaka višini O.D., ki smo jo izplačevali za mesec november in december 1978. O.D. torej plansko ne povečujemo, temveč bodo višji lahko samo z večjo produktivnostjo oz. boljšim doseženim finančnim rezultatom kot je bil načrtovan. a) 5.) Celotni prihodek, dohodek, čisti dohodek S prodajo načrtovane proizvodnje bi dosegli predviden sledeči finančni rezultat: 536.785.000 343.841.000 8.991.000 183.953.000 38.155.000 145.798.000 128.931.000 16.867.000 8.070.000 8.797.000 celotni prihodek - porabljena sredstva - obresti od kreditov dohodek - obveznosti iz dohodka Cisti dohodek - osebni dohodki, skupna poraba d) Cisti dohodek za razš. mater, osnove - posojila dps in rezerve e) ostane Čistega dohodka b) c) ETA ali konfekcija? Delovno organizacijo Konfekcija vsi Logačani dobro poznamo. Ugodno posluje že 1 8 let. V svoji panogi je dosegla zelo dobre rezultate, saj je od 21 podobnih organizacij v poslovnem združenju čiste konfekcije na 3. mestu po ustvarjenem dohodku. V prvih devetih mesecih lanskega leta je izplačala povprečni OD v višini 4.5 70,00 din. Kljub velikemu ustvarjenemu dohodku, pa na področju OD zaostaja za ostalimi delovnimi organizacijami, ima pa zato mnogo večjo akumulacijo in sicer 20.000,00 din na zaposlenega. V zadnjih mesecih preteklega leta je povečala osebne dohodke za 15% zato bo tudi letno povprečje mnogo višje. Za naslednje leto pa planirajo še za dodatnih 20 % povišati OD. Plan proizvodnje in prihodka za preteklo leto je predvideval 3 milijarde in 800 milijonov din realizacije, dosegli so pa preko 4,3 milijarde. Te številke nam še več povedo, če pomislimo, da je v delovni organizaciji zaposlena mlada ženska delovna sila, ki ima mnogo domačih problemov z družino, otroci, prevozom na delo itd. Zato je tudi odsotnost z dela velika (približno 20 %, kar pomeni 28 delavk od 140 zaposlenih). Konfekcija se je zato prisiljena zatekati v kooperacije z obrtniki, z dekliškim vzgajališcem v Višnji gori, ki zaposluje 40 deklet, iščejo pa tudi (Dalje na 6. strani) Konfekcija potrebuje mlado delovno silo (Nadaljevanje s 5. strani) možnosti nadaljnje kooperacije izven občine, ker to zahteva trg. Veliki uspehi so torej združeni z velikimi problemi. Občani so seznanjeni o pogovorih med Konfekcijo Logatec in ETO iz Cerknega, ki se je zanimala za prekvalifikacijo novih obratov tako, da bi sedanjo dejavnost Konfekcije popolnoma opustili in postavili montažo termoregulatorjev. Zaradi uspehov in vloženih sredstev se kolektiv ne strinja s tako, za enkrat nepotrebno prekvalifikacijo. So pa zato ponudili ETI staro stavbo Konfekcije, v kateri bi lahko uredila svoj obrat. Ker pa je ETA ta predlog zavrnila in se torej za obrat ne zanima, so pogovori zaenkrat prekinjeni. Vse pa kaže, da do prekvalifikacije le ne bo prišlo. Eden od problemov, s katerimi se sooča Konfekcija, je tudi primanjkovanje mlade ženske delovne sile. Trenutno bi potrebovali okoli 50 deklet, da bi lahko uspešno opravljali dela za izvoz, s katerim se uspešno ukvarjajo že 6 let, povpraševanje pa stalno narašča. Do sedaj je Konfekcija izvažala predvsem v ZRN, vendar je to poslovanje prekinila zaradi nizkega dohodka, ki ga je ustvarjala s tovrstnim izvozom. Nemci so sicer imeli velike interese stalno povečevati sodelovanje, za kar so nudili tudi kredite, kljub temu pa bo Konfekcija z novim letom začela izvažati v Švedsko za bistveno večji dohodek, Švedi pa bodo nudili tudi tehnično pomoč. Razlika med obema partnerjema je namreč v tem, da je v ZRN Konfekcija poslovala s trgovskimi organizacijami, na Švedskem pa bo poslovala s proizvodnimi. To bo vsekakor bolj perspektivno za razvoj delovne organizacije. Glede na sedanje stanje Konfekcija ne bo mogla uresničiti vsega povpraševanja iz tujine. Dekleta bežijo iz gospodarstva v administracijo, kjer dosegajo večje OD. Konfekcija bo zato kljub resolucijam prisiljena slediti ostalim delovnim organizacijam na področju OD, čeprav bo s tem v bodoče okrnjena njena akumulacija. Ob tej priliki bi lahko omenili tudi kadrovsko politiko in planiranje v naši občini. Zaradi primanjkovanja delovne sile Logatec ne potrebuje industrije s pretežno ročnim delom^ ampak bo za perspektivnejši razvoj potreboval industrijo z visoko tehnično osnovo. VALKARTON Uspešnih sedem let Tovarna VALKARTON je bila zgrajena v letih 1970 do 1971 s sredstvi sovlagateljev KTL (60 %)> in Slovenijales (40 %) in smo tako med prvimi proizvodnimi organizacijami, ki so zgrajene s združevanjem sredstev. Tovarna je bila dograjena in uradno odprta pred sedmimi leti 29. decembra 1971. Investicijski program je predvideval, da bodo proizvodne zmogljivosti tovarne okrog 20.000 ton valovitega kartona in embalaže s skupno 250 zaposlenimi delavci. Z rednim poslovanjem je tovarna začela 1.1. 1972 in že ob koncu 1. posl. leta je bilo proizvedeno 13.300 ton valovitega kartona in kartonskih izdelkov fKl), leta 1973 je proizvodnja porasla na 18.300 ton in leta 1974 že na 21.900 don. Tudi število zaposlenih je naraščalo postopoma, tako da nas je bilo ob koncu leta 1974 skupno 270. Zmogljivosti I. kartonskega stroja, ki je pred nakupom obratoval že cca 25 let v Italiji, so bile torej v 3. letu delovanja do skrajnosti izkoriščene in morali smo misliti oz. odločati se, za drugo fazo naše izgradnje. S 1. 1. 1974 je prišlo do organizacijske spremembe, „obrat Valkarton" s samostojnim obračunom, seje organiziral kot TOZD v sestavi KTL. Sovlagateljske pravice KTL prevzame KTL-TOZD Ljubljana, pravice Slovenijales pa TOZD Slovenijales - trgovina z gradbenim materialom. V letih 1975 do 1976 smo nadaljevali z izgradnjo. Tovarna seje povečala za 2.000 m2, nabavljen in montiran je bil še en kartonski stroj, ki sam omogoča cca 40.000 ton proizvodnje. V to obdobje sodi tudi nabava avtomatske linije (Slotter in SLA s povezovalnikom), ki omogoča bistveno povečanje proizvodnje KI in s tem večjo produktivnost. Povečana proizvodna zmogljivost na kartonskih strojih je narekovala novo skladiščne prostore za papir in enako tudi za KI. Zato smo v letu 1977 do 1978 nadaljevali z zidavo novih - tokrat skladiščnih dvoran. Tovarna sc je tako povečala za kakih 4000 m2. Tako imamo danes pod streho približno 17.000 m2 prostora in smo v Jugoslaviji v tem pogledu prvi. Tako bi se morala izgradnja končati, če ne štejemo k gradnji še strešnih konstrukcij, ki bodo omogočale nakladanje in razkladanje tudi ob deževnem vremenu. Zaradi investicijskih vlaganj (II. faza 67.000.000 din, III. pa cca 25.000.000 din) tudi proizvodnja od leta 1976 dalje nenehno narašča, saj smo leta 1976 dosegli skupno 22.700 ton, leta 1977 že 32.000 ton, leta 1978 pa 40123 ton. Od prihodnjega leta dalje programiramo počasnejšo rast v količine, zato pa se odločamo za kvalitativno naraščanje KI, t.j. zmanjšujemo proizvodnjo in prodajo polproizvodov, bistveno pa povečujemo proizvodnjo končnih izdelkov. Zaradi normalnega in delno tudi prekomernega obratovanja je velik del strojnega parka močno izrabljen in ga bo treba nadomestiti ali pa generalno obnoviti. Tako je že nabavljen nov slotter 3500, ki bo začel obratovati ob koncu januarja, plačani pa so tudi že vsi nadomestni deli za generalno obnovo slotterja 2700. V letih 1979 do 1980 je planirana obnova in dopolnitev kartonskega stroja I. V naslednjem srednjeročnem obdobju nas čakajo nadaljnji napori in vlaganja za nabavo novih, modernejših strojev za izsekavanje in tisk. Skratka, nabaviti bomo morali tudi takšne stroje, ki omogočajo proizvodnjo vseh vrst in kvalitet embalaže iz valovitega kartona. Nenazadnje bomo morali modernizirati tudi interni transport, na novem kartonskem stroju pa verjetno tudi avtomatsko izlagalno napravo. Vse to bo omogočilo bistveno povečanje količine in kvalitete izdelkov, zmanjšanje fizičnih naporov delovnih ljudi in povečanje produktivnosti. Nestrpen ah nepoučen opazovalec bi se vprašal, zakaj nismo vsega zgradili in nabavili takoj, že v prvi fazi, zakaj še-le postopoma in po tolikih letih. Odgovor je kratek in preprost: Niti KTL, niti Slovenijales, niti kdorkoli drug pred 7 leti ni imel in še danes nima velikih investicijskih sposobnosti. Ko smo bili ustanovljeni, smo morali tudi sami nekaj pokazati, ustvariti del dohodka in ga potem usmeriti v lastno izgradnjo. V sestavi takšne DO, kot je KTL bilin je še danes, je bilo in bo mogoče uspešno nadaljevati izgradnjo naše in drugih TOZD, ki s svojim delom in združevanjem sredstev tvorijo danes gotovo eno najmočnejših, najpomembnejših dejavnikov te panoge v Jugoslaviji. Ko govorimo o našem delu in postopni izgradnji ter povečevanju proizvodnje, ne smemo mimo dejstva, da je naš kolektiv dosegel število 400, to pa je tisto število, katerega bomo skušali obdržati in bomo vsako nadaljnje povečevanje proizvodnje dosegali z boljšim izkoriščanjem strojnega parka in nabavljanjem sodobnejše opreme. Če smo v minulih 7 letih tovarno neprestano dograjevali, nas v naslednjih 7 letih čakajo naloge za njeno posodabljanje, kar vse pa naj omogoči za našega delovnega človeka boljše in lažje delo, za našega kupca pa cenejše in kvalitetnejše izdelke. Vinko HALOŽAN Družbena prehrana V mesecu oktobru preteklega leta je organiziral občinski svet ZS Logatec problemsko konferenco, na kateri je med drugim obravnaval tudi družbeno prehrano in stanje pri preskrbi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Na osnovi opravljene analize smo ugotovili, da več kot polovica delovnih ljudi nima primerno urejene prehrane med delom, zato so delegati na problemski konferenci sprejeli naslednji sklep oz. stališče: v Logatcu je potrebno z ozirom na obstoječe stanje in nadaljnji razvoj pristopiti k enotnemu reševanju družbene prehrane s ciljem, da čimprej vsi delovni ljudje dobijo topli obrok med delom, istočasno pa naj ta rešitev nudi tudi možnost celodnevne prehrane. V naslednjih dveh mesecih po problemski konferenci je bil organiziran posvet s predstavniki organizacij združenega dela, ustanovljena komisija za reševanje problema družbene prehrane in izvoljen ožji odbor, kateri bo pripravil program za javno razpravo. Komisija jc odboru podala smernice za pripravo programa, ki naj upošteva predvsem naslednje pogoje: 1. kapaciteta obrata družbene prehrane mora temeljiti na planu zaposlovanja do leta 2000, 2. funkcionalnost in ekonomičnost ter možnost večnamenske uporabe, 3. program mora upoštevati vse upo'abnikc družbene prehrane (VVZ, osnovni šoli, OZD, delovne skupnosti in ostale občane), 4. upoštevati možnost vključevanja obstoječih objektov družbene prehrane, 5. vključevanje gostinskih organzacij kot nosilec družbene prehrane, 6. organizacija transporta hrane od mesta priprave do uporabnikov. To je nekaj osnovnih podatkov, katere bo obravnaval osnutek programa, od nas vseh pa pričakuje komisija pripombe in predlogo, kiji bodo vsekakor dobrodošli pri njenem nadaljnjem delu. V razpravi o družbeni preskrbi so delegati postavili določena vprašanja, na katerem nam jc Mercator DO ,,Rožnik" poslal naslednje odgovore: 1. pomanjkanju premoga v preteklem letu jc vzrok v tem, ker podjetje „Kurivo Ljubljana" ni dobilo pogodbeno dogovorjenih količin. Dobavo so realizirali le 40 %. Z ozirom na to, je DO „Ruda" iz Idrije, ki preskrbuje s premogom tudi našo občino, letos sklenila pogodbe neposredno s premogovniki iz Bosne in Zagorja, kar bo omogočilo nemoteno preskrbo. Kljub temu svetujem, da z nabavo nc čakate zime. 2. Glede občasnega pomanjkanja kruha navajajo problem skladiščnih prostorov in zagotavljajo, da bo z izgradnjo nove sodobne prodajalne ta problem rešen in potrošniki zagotovo postreženi. Enako velja tudi za prodajalno mesa, saj bo tudi ta dobila mesto v novi prodajalni. 3. Za nabavo ozimnice naj se v tem letu in naprej dogovarjajo potrošniški sveti. Nesmotrno je, da vsaka OZD posebej nabavlja razne vrste ozimnice. V preteklem letu smo namreč lahko pakete „ETA" dobili po isti ceni v „Mercatorjevi trgovini" kot pri proizvajalcu. Občinski svet ZS Logatec DEDEK MRAZ V KS V letošnjem letu je Dedek Mraz obiskal po vseh krajevnih skupnostih vse stare in bolne krajane v občini Logatec. To akcijo je organiziral in izvedel Rdeči križ po krajevnih organizacijah. Prav tako kot otroci so bili obdaritve in čestitk zelo veseli tudi vsi ostali občani. Aktivisti Rdečega križa so obda rovali in čestitali ljudem na domu. Prav tako so dobili obisk z darilom in čestitko vsi oskrbovanci v domovih, ki so bili še posebno veseli. Najbolj veselo pa je bilo v krajevni skupnosti Hotedršica, kjer so vse stare povabili na skupno zabavo. Po končani prireditvi je bila skrb aktivistov, da so vse povabljence pripeljali na njihov dom. Za obdaritev ob novem letu so krajevne organizacije RK zbrale denar po krajevnih skupnostih, od članarine in del dotacije od občinskega odbora Rdečega križa. 25 LET KRVODAJALSTVA V počastitev 25-letnice prostovoljnega krvodajalstva je občinski odbor Rdečega križa priredil svečano proslavo, na kateri je bilo odlikovanih za 25-letnico 30 aktivistov in krvodajalcev z značko „Zasluge za krvodajalstvo". Tri delovne organizacije, KLI, Valkarton in Gradnik pa so prejele plaketo „Zasluge za krvodajalstvo". Poleg zgoraj navedenih je 56 krvodajalcev, ki so oddali kri 5, 10, 15, 20 in 2 5 krat dobilo značke za oddano kr>- Jursič Pustite mi to veselje, da ljubim svoj rod... Ob koroškem novoletnem koncertu Na povabilo slovensko prosvetnega društva „DANICA" iz Šentvida v Podjuni na Koroškem je gostoval Logaški oktet 6. jan. 1978 na novoletnem koncertu v Šentprimožu v NOV PEVSKI ZBOR. - Letošnjo jesen je bil ustanovljen v okviru organizacije Zveze borcev moški pevski zbor z namenom, da združi v svojih pevskih vrstah ljubitelje petja med borci pa tudi drugimi občani. Zbor bo s svojim programom gojil zlasti partizansko, revolucionarno in delavsko pesem. Zborovodja novoustanovljenega zbora je Ilija Marković, ravnatelj Glasbene šole Logatec. ZA PRAZNIK JLA. - Kar že ustaljeno je praznovanje dneva jugoslovanske ljudske armade v Logatcu z vsakoletno proslavo. Organizator prireditve je bila ZSMS Logatec ob sodelovanju s pripadniki logaške vojaške enote. Skrbni so bili mladi organizatorji in kar smotrno je svoje rezijsko delo opravila Branka Kum. V programu pa so sodelovali Pihalni orkester, recitatorji ZSMS Logatec in logaške vojaške enote; v pomenu JLA in o naši celoviti obrambni pripravljenosti pa je spregovoril predsednik ZRVS Marjan Lapajne; Logaški oktet je bil ponovno najbolj prepričljiv s Simonittijevo pesmijo o legendarnem Komandantu Savi. 7 USPEŠNIH LET VALKAR-TONA. — 29. december velja za začetek del v Valkartonu, zato so si delavci izbrali ta dan za svoj praznik, ki ga tudi vsako leto proslavljajo z obračunom o storjenem in z najboljšimi željami za naprej. O d o zdaj prehojeni delovni poti te najmlajše delovne skupnosti v nasi občini je govoril direktor Vinko Haložan, o veljavnosti te druge največje delovne organizacije je pohvalno govoril predsednik občinske skupščine inž. Franc Godina, kije hkrati delavcem posredoval tudi čestitke predsednika skupščine SRS Milana Kučana. Besedo zahvale z najboljšimi željami za novo leto je izrekel delavcem glavni direktor KTL inž. Tomislav Cukrov. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole iz Dol. Logarca, nad katerimi ima patronat Valkarton, in Logaški oktet z nekaterimi priložnostno razpoloženjskimi pesmimi. IZ KOLEDARJA PROSLAV. -Koordinacijski odbor za proslave pri OK SZDL Logatec je sprejel program proslav in prireditev za leto 1979. Navajamo najpomembnejše proslave in njihove organizatorje: Prešernov dan v februarju - šole in Logaški oktet, dan žena v marcu — delovne organizacije, ZKO in šole, 60-letnico ustanovitve KPJ, obletnico OF in praznik dela konec aprila - OK ZKS, OK SZDL in OBS ZSJ, krajevni praznik v Lazah v maju — KS Laze in SO Logatec, dan borca in vstaje slovenskega naroda vjuliju - ZZB NOV, praznik občine Gacko in Logatec v septembru — skupščina občine in DPO, kulturna skupnost in ZKO, IV. zbor borcev in aktivistov Notranjske na Viču v septembru — sodelujejo ZZB NOV, DPO, SO Logatec, ZKO in kulturna skupnost, komemoracije ob dnevu mrtvih — krajevne organizacije ZZB NOV, praznik republike v novembru - KK SZDL in sveti KS, dan JLA v decembru - ZRVS, ZSMS in Logaška vojaška enota. V naslednji številki našega glasila bomo objavili pregled drugih najpomembnejših prireditev v občini Logatec za leto 1 979. Podjuni. Bilo je to ponovno srečanje s pevci, prijatelji, rojaki onstran Karavank. Pozdravni stisk rok z željami ob novem letu, z željami za skupno so- doživljanje lepega in pravičnejšega. Koncertni prostor v gostilni ,,Pri Voglu" je bil prepoln. Kako, da ne, saj vendar tod srečevanje pevcev in poslušalcev pomeni „biti", pomeni Vokalni oktet SPD,J3anica" iz Šentvida v Podjuni med pozdravnim nagovorom sekretarja OK SZDL Logatec Franca Korenča na koncertni prireditvi „Korotan v srcu" decembra 1978 „živeti", pomeni doživljati veliki odrešujoči narodnostni ponos. Zato se tod ljudje radi dobivajo — dobivati se, kako lepo je to - (žal že marsikdaj pozaba zdanjih dni). Pel je najprej šentviški mešani zbor „Danica" pod vodstvom nadvse prizadevnega Hanzija Kežarja (oktet iz tega zbora se je izredno dopadljivo predstavil na dveh decembrskih koncertih na Logaškem). Vsaka pesem je pritegnila pozornost poslušalcev, vsaka pesem je bila zliv spev od srca do srca. Imenitni pevci v narodni ali umetni pesmi — do-movinskost jim je najbližja pa čustvenost domače-koroške pesmi. In potlej je nastopil Logaški oktet pod vodstvom Tomaža Tozo-na s programom od Gullusa do Vrabca, od koroške do notranjske in primorske narodne pesmi. Kakor da se niso mogli ločiti poslušalci od pevcev - neutrudni aplavzi spoštovanja, zadovoljstva, prijateljstva in tudi kančka sreče. Logaški pevci so prejeli v dar skrbno in bogato urejen Koroški koledar, domačemu prosvetnemu društvu pa so Logatcani podarili Krpana, skulpturo notranjskega umetnika Edvina Puntarja z željo, da bi v skoraj dograjeni kulturni dom v Šentprimožu stopil s svojo neuklonljivo krpansko silo. Svoji med svojimi . . . maš Bela čreda Na zemljišču med Ljubljansko jn Ro.vtarsko cesto prj Logatcu, se ze vec let pase bela cre(Ja govedi. Ta bela goveda so pasme sarole, ki sluzi samo za prirejo mesa. V začetku 19J8. leta je gospodarjenje z belo čredo in zemljišči tega obrata prevzela Biotehniška fakulteta,, VTOzp za živinorejo, ki ima sedež v Domžalah. Obrat za mesna goveda v Logatcu urejamo za naslednje namene: - Od krav sarole pasme bomo vsako leto zredili nekaj bikov, ki bocjo na razpolago za gospodarsko križanje (za osemenjevanje). - S poskusi bomp raziskovali lastnosti pasem in križancev za prirejo mesa,, za pitanje bikov in zrejo telic na paši: - S poskusi boijio proučevali vprašanja urejanja pase, pridelovanje velikih Količin trave in na hranilnih snoveh bogate travne silaz£. - Proučevali bomo načine reje jn pitanja mladih govedi s cim manjšimi cTodatki krmil za gospodarsko uspešno prirejo mesa - Pri poskuyh, pri pridelovanju krme in pri reji živali bodo študentje opravljali vaje, da bodo izpopolnjevali znanje z delom v praksi. - Z rezultatj poskusov bomo prikazovali uspešne, načine pridelovanja krme jn pase ter nove načine reje govedi živinorejcem, ki se bodo zanimali in usmerjali svoja gospodarstva v rejo govedi za meso. Šarole govedo redimo samo zato, da bi zrejali bike zajjospodarsko križanje naših domačih krav. Sarole krave so težke 600 do 800 kg. Prireja od krave na leto je samo tele. ki ga krava doji, dokler ne presusi.vNa-vadno krave otelijo v zimskem času in grejo s teleti na pašo. £a križanje naših domačih krav ie sarole govedo zelo pomembno, Križanci so po oblikah podobni sa-roje govedu, so polnih oblik, so zelo jesci in hitro rastejo. Spitani dajo prav dober klavni iskoristek. To so ugotovitve pr.vega poiskusa, ki smo ga s krjzanci ze izvedli. Križamo lahko do 1 /3 krav. psemenievalni center v Preski ima sarole bike in s semenorn teh bikov lahko osemenjevalci na zeljo rejcev semenijo krave. Telic praviloma ne osemenjujejo I semenom sarole bikov da ni težkih telitev. Telice križanke naj bi rabili predvsem za /rejo na pasi. Kmetije, ki imajo vecie površine travnikov, pa zaradi oddaljenosti ali iz drugih razlogov ne redijo krav za mleko, naj bi zbirale telice, posebno križanke, da bi jih zredili na pasi, pozimi pa, s travno silazo, torej z najcenejšo krmo. Take telice naj bi uspešno rasle, da bi jih larjko bsemenfli, ko bi bile stare nekaj cez eno leto. V drugem letu telice, se znatno zrastejo, donosijo pa ze tele. V zakol bi jih prodajali kot prvesnice, njihova teleta pa pitali. J5 križanjem bi lahko znatno povečali prirejo mesa. V 1978. letu smo v zgodnjem delu zemljišča pasli 50 krav s teleti. Ravne površine, okroglo 50 ha, smo trikrat kosili. Površine sipo pognojili spomladi in po vsaki košnji. Ves pridelek trave iz glavnih površin smo spravili v silose. Silirah smo precej ovelo travo, v zemeljsjci koritast silos in v kupe na površini zemlje. V vseh. silosih je bila trava temeljito stlačena s traktorjem in silaza je prav dobre kakovosti. Pridelali smo je 5 50 ton. Seno smo pridelali na obrobnih površinah. Porabili ga bomo za krmljenje jcrav. Mladi živini pa polagamo le silazo. Spomladi 1978 smo nakupili 130 telet lisaste in rjave pasme ter križance z mesnimi pasmami za poskuse. Skupno imamo sedaj na obratu 200 glav govedi. Pri sjjravilu trave nam je pomagalo nekaj kmetov iz okolice s svojimi stroji. Zelo pomembno je, da je trava hitro spravljena, da je silos v dveh dneh napolnjen in takoj nato pokrit. To sodelovanje v strojni skupnosti se nam je prav dobro obneslo in zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali. S Tcmeti, ki se bodo zanimali za nove oblike zivimonorejske proizvodnje, bomo po dogovoru s kmetijsko .zadrugo Logatec radi razvijali različne oblike sodelovanja. ,Prof. dr. Jože FERČEJ Izkazana solidarnost POPRAVEK V prejšnji številki smo v čla/iku z naslovom „Kulturni večer s Koroško pesmijo" napisali, da slovenskega pesnika Andreja Kokota ni bilo na prireditvi. To je bila seveda neljuba pomota in se zato pesniku kot bralcem opravičujemo, obenem pa objavljamo misli tov. Kokota o tem srečanju. ljudi sem se srečal prvič; vendar so sj; nasa srca in misli takoj nasla, ujela! OdseJ sem za . spoznanje bogatejši: z občutkom, da Koroški Slovenci v našem boju za obstoj nismo sami. To mnogo pomeni! Hvala za izkazano solidarnost. Andrej Kpkot ob ponovnem srečanju z Logaškim oktetom v Šentprimožu na novoletnem Koncertu 1979 Koroški pesnik Andrej Kokot o kulturnem sodelovanju med koroškimi in logaškimi kulturniki „Čeprav že pišemp leto 1979, mi je bilo srečanje s pevci Logaškega okteta in drugimi krajani v Logatcu in Hotedrsici 9. in 10. dec. 1978 gotovo eden izmed najjepših trenutkov ki sem jih doživel v minulem letu. To je bil pravi odraz, zavzetosti naših bratpv v matični domovini. Z večino DOPISUJTE V LOGAŠKE NOVICE! V letu 1978 je logaški Kino v Narodnem domu obiskalo natanko 33.734 obiskovalcev. Ta številka je vzpodbudna za vse nas delavce v Kinu, ki, čeprav amatersko, toliko bolj s srcem živimo za redno predvajanje in poslovanje Na sporedu je bilo 164 filmov s poprečnim obiskom 132,3 ljudi na predstavo. Največ gledalcev v vsem letuje pritegnil ameriški spektakel KING KONG -710 —, najmanj pa spet ameriška kriminalka ZBOGOM, LEPOTICA - 32. Kaže, da lepotice, kot je Charlotte Rampling, niso zanimive za logaško publiko. Pa brez zamere! V letu 1978 smo predvajali naslednje fdme po zvrsteh: 40 dram vseh vrst (ljubezenske, erotične, politične itd.) 29 kriminalk, 2o komedij, 20 avanturističnih filmov, 19 vvesternov, 7 zgodovinskih filmov, 6 akcijskih filmov, 5 celovečernih risank (ali programa risank), 4 vojne filme, 4 grozljivke, 2 trillerja, 2 vohunska filma, 2 erotična filma, 2 znanstveno fantastična filma, 2 glasbena filma. Poseben podatek je o jugoslovanskih filmih vseh zvrsti. Igrali smo 13 jugoslovanskih filmov, od tega 2 slovenska. Obisk na teh 13 predstavah je bil zelo lep, poprečno 160 obiskovalcev na predstavo. Še nekaj statističnih podatkov o uspešnosti posameznih mesecev. Največ predstav je imel mesec december (25,) najmanj avgust (19). Prav avgust pa je bil mesec, ko je Kino obiskalo precej več gledalcev, kakor v mesecih z več predstavami. Največji obisk je imel mesec september (3722 obiskovalcev na 22 predstavah ali 169,2 na predstavo). Največji povprečni obisk pa je imel mesec avgust (170,5 na predstavo). Za konec še nekaj podatkov o državah, v katerih so filmi nastali. Pri koprodukcijah smo upoštevali tisto državo, ki je prispevala režiserja in glavnino igralcev. Podatki so takile: 74 ameriških filmov, 27 francoskih, 23 italijanskih, 7 angleških, 4 zahodno nemški, 4 japonski, 4 hongkonški. 3 švedski, 3 španski, 1 brazilski. 1 kanadski film. Vidimo, da so jugoslovanski na visokem 4. mestu, čeprav naša filmska industrija se daleč ne dosega številčno močnejših filmskih držav kot so Združene države, Italija, Francija in še kdo. Pri izboru filmov se skušamo ogrevati za najkvalitetnejše, ne glede od kod prihajajo. Tako upamo, da boste tudi v letu 1979 ostali naši zvesti obiskovalci. Primož Sark Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Ureja uredniški odbor: Albin Čuk, delegat KLI, Franc Korenč, delegat OK ZKS, Marcel Ste-fančič, delegat Gradnika, Tatjana Stirn, delegat KLI, in Terčič Darjo, odgovorni urednik. Družbeni organ je izdajateljski svet, ki ga tvorita 20-članska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Številka žiro računa: 50110-678-87486. Priprava za tisk: Bl-P Dnevnik. Tisk tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Brez večerje Malo nas je, ki si ne bi vsaj enkrat ali večkrat tedensko privoščili obisk aH večerjo v gostilni ali hotelu. Pa ne, da bi imeli preveč denarja, ali da bi v javnosti razkazovali našo novo modo, ampak si po napornem dnevu in delu pač radi privoščimo miren večer s prijatelji v lokalu, kjer se lahko, ob prijetnem kramljanju in dobri kapljici, razvedrimo in sprostimo. Še posebej primerna dneva za take nepredvidene izdatke in užitke sta seveda petek in sobota. Tako je bilo (naj bi bilo) tudi nek lep sobotni večer v eni naših gostiln. Prišli smo na večerjo ob 19,30, štirje gostje. Večerjo smo naročili in ob dobri kapljici veselo kramljali in vztrajno čakali na naš prigrizek. Ko se nam je zazdelo, da vendar malo predolgo čakamo, ura je je bila namreč že 20.30, smo povprašali, kaj je z našo i večerjo. Natakar nam je povedal, da žal večerje ne bo, ker je nek drugi gost, seveda pomembnejši od nas, medtem po telefonu tudi naročil večerjo, oni pa nimajo sedaj časa pripraviti prigrizka za nas. Kaj nam je preostalo drugega, kot da smo plačali pijačo in lačni odšli v drugo gostilno, kjer so nas takoj, kljub pozni uri, postregli. Će ne bi vprašali natakarja, kaj je z našo večerje in ga s tem opomnili, da smo tudi mi prisotni, mogoče sploh ne bi dobili niti opravičila, da z večerjo ne bo nič. Logatec, december 1978 A.J. Filmski program 2. — 4. ameriški avanturistični ZA PRGIŠČE DIAMANTOV 3. — 4. ameriška kriminalka SREBRNA PUŠČICA 6. ameriški triller NOVEMBRSKI NAČRT 7. spored ameriških risank MAČEK ZA MILIJON DOLARJEV 9. — 11. italijanska kriminalka SVETNIKI IN DIAMANTI 10. - II. ameriška komedija ANNIE HALL 13. francoska kriminalka POLICIJSKI COLT 357 16. — 18. angleška kriminalistična komedija INŠPEKTOR CLOUZOT V AKCIJI 17. — 18. ameriški življenje-pisni VALENTINO (višje cene) 20. švedska drama IZ OČI V OČI (višje cene) 23. - 25. ameriški glasbeni NEW YORK, NEW YORK 24. — 25. angleški znanstvenofantastični MOŽ, KI JE PRIŠEL NA ZEMLJO 27. italijanska kriminalka TELESNI STRAŽAR <•« s •» s »t S S S S S s »» v s s vabimo vas Za začetek najprej televizijski Kojak aliasr Telly Savalas v filmu ZA PRGlSCF DIAMANTOV. Tudi v tem filmu igra vodjo varnostne službe, ki lovi tatove diamantov v Južni Afriki, največjem področju najdišč teh dragih kamnov. Za napeto zgodbo skrbita tudi Peter Fonda, sin igralca Henrvja Fonda in Jack Pa-lance, znani filmski negativec. Zasedba je dovolj obetavna, da se bomo 2. ali 4. 2. napeto držali za sedeže v dvorani. Arthur Hiller, režiser filmov Ljubezenska zgodba, Bolnica in drugih, nam 3. in 4. 2. predstavlja napeto kriminalko SREBRNA PUŠČICA, to je vlak iz Los Angelesa do Chicaga, na katerem se dogajajo umori, ugrabitve in še kaj. Napeta kombinacija Kasandrincga mostu in Potresa, dveh zelo znanih filmov. Film za dobre živce. Naše malčke bo izjemoma v sredo, 7. 2. zabaval par Tom in Jcrry. Ni potrebno izgubljati besed o zabavi teh kratkih filmov. - Film ANNIE HALL, komedija najboljše vrste, se ponaša z vrsto Oskarjev prejšnjega leta: za najboljši film v celoti, za scenarij, režijo in za žensko vlogo. V filmu nastopa znani komik Woody AUen, ob njem pa nova zvezda svetovnega filma Diana Keaton. Odlična komedija o komiku v New Yorku in o ljubezenski zgodbi med njim in pevko. Film za najširši krog z izjemnimi igralskimi kreacijami. Na sporedu je 10. in 11. 2. Spet zaradi igralskih kvalitet omenjamo zakonski par Simone Signoret in Yves Montand v filmu POLICIJSKI COLT 357. Sicer je film kriminalka, a s kvalitetno igro velja nekaj več. Film bo 13. 2. - Duhovita komedija INŠPEKTOR CLOUZOT V AKCIJI (originalni naslov je Pink Panther spet udarja) s Petrom Sellersom, bo gotovo pritegnila tako, kot so pritegnili prejšnji njegovi Clouzoti. Lik nerodnega detektiva, ki mu, vsemu navkljub, vse uspeva, je duhovita parodija na kriminalke. Na sporedu je 16. in 18. 2. - Ne vem, kako bi vas povabil v kino, da si ogledate živrjenjepisni film VALENTINO o ne prckosljivem Rudolfu Valentinu, italijanskemu igralcu, ki je v času nemega filma ogreval srca naših babic. Vreden je ogleda že zato, da si bomo bolje predstavljali zakulisno življenje takratnega (in tudi današnjega) filmskega sveta, kot posebnost pa naj pripomnim, da v glavni vlogi nastopa znameniti ruski baletnik Rudolf (nalašč on? ) Nurejev. Film je na sporedu 17. in 18. 2. -Ingmara Bergmana ni treba posebej predstavljati. To je gotovo danes eno največjih imen svetovnega filma. 20. 2. si bomo lahko ogledali njegov predzadnji film IZ OČI V OČI. Film pripoveduje o poskusu samomora zdravnice in o posledicah v družini. Berg-man spet prefinjeno analizira medsebojne odnose moža in žene, ki ju igrata junaka filma PRIZORI IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA Erland Josephson in Bergmanova bivša žena Liv Ullman. Film za sladokusce! - Najboljša glasbena predstava lanskega leta je bil film NEVV YORK, NEW YORK z Lizo Menelli in Robertom de Nirom v glavnih vlogah. Glasba je postala že vsakodnevni okras našega radia in upam, da vam bo kostumski in glasbeni film všeč. Zgodba ni nič posebnega, potisnjena je v ozadje, glavno vlogo ima spektakel in glasba. Film je na sporedu 23. in 25. 2. Za konec pa šc film za ljubitelje znanstvene fantastike - MOŽ, KI JE PRIŠEL NA ZEMLJO. Film pripoveduje o bitju z drugega planeta, kije prišel reševat svoje ljudstvo na zemljo. Posebnost tega filma je, da v glavni vlogi nastopa znani angleški pop pevec David Bowie. Film je na sporedu 24. in 25. 2. Primož Sark Novoletna zdravica — K novemu letu si bova le nazdravila ob kozarčku; kar stopiva.. . — Kam pa? — Kar v SAP-VIATOR o. sol. o. DO GOLF TURIST n. sol. o TOZD Gostinstvo Logatec n. sub. o. Šola v naravi V letu 1979 bodo prevzele organizacijo šole plavanja skupne službe SIS kar v Logatcu. Za plavalni tečaj bodo odstopili pisarne administrativnega in računovodskega oddelka na Čevici 20 v I. nadstropju. Ti prostori se ob vsakem dežju in odjugi prelevijo v pravi pravcati bazen — pa še pokrit in ogrevan. V trgovini pritličja v istem poslopju bo že s 1. aprilom letos moč kupiti kompletno kopalno opremo. Odkar so naši komunalci gledali TV oddajo o rešitvi Temze, poteka v naši občini intenzivna kampanja za gradnjo čistilne naprave. Ker potujejo Logaške novice od Pošte do vašega doma precej dolgo, in je možno, da se vmes precej obrabijo ali celo raztržejo in ker se tudi sicer uporabljajo v razno razne namene, smo jih bili prisiljeni z Novim letom začeti tiskati na bolj kvalitetnem papirju, ki ne bo povsod uporaben . . . Sporočamo občanom Logatca, ki berejo Ognjišče, da ne vzamejo preveč resno trditev tiste bralke, ki je napisala, da je Dan republike nekakšen državni Božič, Dan zmage pa nekakšna Velika noč. Logaške novice uvajajo tako novo rubriko za ,,bodičasto cvetje". Vabimo k sodelovanju z željo, da bi tudi „bodičje" prevzelo „zdravilni" učinek.