Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. '' 1 t> . :•! , \ . , IMj,, kot prilog* »SUJIKNCU- trelcr ri iu delajo na podlagi naft i katoliškega sliodn, a tudi nasprotniki ne mirujejo. Slovenski liberalci dobro vedA, ii> je katoliški shod zauje najhujši udarec in zato rijejo in rujejo ua vse strani, da bi pred Hvetoin spravili ob sel|*v<> prti >lor. katoliški shod. — Sklicali so poseben •h. d v ta namen Zbrali bo s« ti liberalci v Ljubljani pri v<-|ik<-in kosilu h tem namenom, da bi nasprotovali -knjnira načelom, izjavljenim ua katoliškem shodu. Oovo-r i It M> medeno-sladko, vendar iz vsakega govora štrlelo j>* piiluo sulic ua merjenih proti I. slov. katoliškem shodu. — .V teduo lažejo liberalci po svojih Časnikih, da je katoliški shod napadal druibo sv. Cirila iu Metoda in njih In Vi »o tako nespametoi, da jim verjamejo, Je tudi vsakdo t<:. da j« kat. shod priporočal druibo ar. Cirila in Metoda. — Nujgrje pa je, kar so pisali slovenski liberalni časniki zop.r ljubljanskega škofa. Slikali so ga kot sovražnika našega ljudstva, skušali so mu odtujiti duhovne m temo ljudstvo ter ga spraviti ob veljavo in ob vpliv. Tuda tukaj so se naši brezverni liberalci grozno zmotili. Zadeli so Maziljenea Gospodovega, zadtli so se škofa, katerega je sv. Duh postavil, da vlada cerkev božjo, zadeli so se ljubljenci našega ljudstva in zato se ljudstvo udifiijc kakor en mož; občinski njegovi možje po oblinah 8« zbirajo v posvet ter slovesno prisegajo v imenu svojih občin zvestobo in vdanost svojemu škofu, z ojstrimi besedami obsojajo pisarenje brezverskih listov proti škofu iu te izjave vrlih slovenskih občinskih predstojnikov in odbornikov so tako mogočne, da kar sapo za p rajo slovenskim liberalcem, ki so se začeli sedaj umikati, izgo-»ariati iu zopet slepiti svoje bralce. In ni čuda, občine se oglašajo ena za drugo ; vse jasno, odločno in kropko izražajo svojo nevolja nad lažmi liberalnih časnikov, posebno „8lov. Naroda* in „Rodoljuba", ki m jih izmišljujejo proti Škofu. V tem smislu ho se izjavile do sedaj te-le občine: Sv. (iregor pri Sodražici, Smlednik, Mavčiče, Medvode, Št. Joit uad Polhovim Gradcem, $t. Jurij pri Kranja, Predoslje, Poljane nad Šknfjoluko, Studenec pri Igu. Iška vas, Motnik, Sorica, Osiluica, Gorje, Stražišče pri Kranju, Smarije, Grosuplje, Zaljna, Kopanj, Palica, St. Jurje, Ze-limlje-Golo; občini Dol in Iban ste izvolili škofa za svojega častnega občana. Gotovo so še druge občine, za katere s«daj mi še ne vemo, odposlale enake izjave svojemu Ijnbljencmu škofa. Tako je prav! Tako kažejo občine, da stoji trdno na strani svojega škofa, ki vsem najboljše Hi, ki se noč in dan tru ii za srečo svojih vernikov. Ni treba še posebej omenjati gorečnosti našega škofa, ki jo kaže povsod pri svojem popotovanju po deieii. Nobena pot mu ni prete-žavna, noben hrib prestrm, povsod gre, obiskuje, uči, tolaži, krepi, opominja svoje verne po farnih cerkvah in celo tudi po podružnicah. Za vsakega, ki pride k njemu, ima škof prijazno besedo, vsakemu vstreže, pomaga, kjer le more. Najmanjše krivice zoper posameznega ali zoper svoje verne sploh mu ne more po pravici nihče očitati, iti zalo je najhujša zloba napadati taeega višjega pastirja tako podlo in surovo z lažmi in obrekovanjem, kakor to delajo slovenski liberalni listi. — Prav je, da ljudstvo samo vstaja ter obsoja take surove laži in da pred evlim svetom očitno priča, da neče poslušati lažnjmh liberalcev, marveč da stoji vsikdar zvesto in vdano na strani svojega škofa. Živele vrle katoliške slovenske občine in njih kr« ščanski korenjaki — vrli občinski molje! hO^r V Kaj je novega po svetu? ia pivnftM tlaiitr bmo letelo v ioieuu svojim uradnikom vzgled prid nosi! In natančnosti Dete* knfldika j« ll^ubila svojec predsednika barona A»4±jrj M dobrodelnim »»<«k)i», katere vstvarja krščansW- lo WRtnjeg*; •pM «• mora primati, da se je trudil storiti, kar je bilo v sedanjih ratmerah mogoče. Z* takim predsednikom seveda laluj<5 m debla, ko se poslavlja od nje ter gre uiivat obilno tasluleni pokoj. Dal Bog. rav*ke iu Šlezije k M« zbrali dne I. novembra v 1'ngi v posvet, ali bi jim k* mogoče skupno postopati in kako naj bi se vravnalo li delovanje. l'o uaAom mnenju so nasprotja med »(raniti* prevelika, in zato se bojimo, da iz te muke ne bo nit kruha. — V (Jenut ua JtaliJatiHkem so imeli u toliški shod. (ienuo so izbrali zato. ker je rojstno mra Krištofa Kolumba, ki je pred 100 leti najlel AhmiL Papež Leon XIII. so v posebnun pismu pohvalili tbriu katoličane v (Senui ter jim naročali, naj skrbe da w> v.d»> Listek. Zviti Lipe. ('''rlici ia tilioU|Mk»«(« livljtaja ) Ni bilo prijetnejše gostilne ua vsem Dolenjskem, kakor je bila v solniuski hiši v gorjancih ob cesti, ki je peljala it Hrvatskega ua Kraujsko. V tej gostilni so seveda uaj-bolj popivali grauičarji, pa tudi drugi ljudje, dostikrat sami tihotapci. V tej gostilni, ki je precej visoko stala, odpočili so se ljudje, graničarji so pa pregledovali blago, če ni mor. b.ti vmes kaj prepovedanega. In kedar »o vse pregl.dali, šli so tudi oni pit, če niso imeli ravno kje zvunaj zasledovati tihotapcev Seveda tistim pa, ki so bili na vrati, da po hribih in soteskah zalezujejo tihotapce, se ni godilo Uko dobro. Dostikrat se je kateri prehladil in posledica je bila bolezeu ali pa celo smrt. Najbolj ua piki taradi tihotapstva »o imeli graničarji nekega pastirja Lip« ta. Vedeli so dobro, da ou tihotapi, toda pri prenaftanju tobaka ga uiso nikoli dobili. 8 početka še mislili niso, da Lip« tihotapi, ali r neki jako viharni noči dobil ga je graničar, ko je ravno nesel veliko, jako sumljivo culo. Graničar jo je ta njim ubral, pa Lipe bil je urnejši in mu je ušel. Tudi strel graoiiarjev ga oi zadel. Sicer so pa Upeta vsi prav dobro potuali, sedaj »o tudi vedeli za gotovo, da tihotapi. Ali Lipe se za vse to ni nič zmenil. Hodil je vedno ? graničarsko gostilno iu je bil Um najveselejši pivec. Plačal ju zmirom vse, dostikrat tudi ta druge, zato ira y kri-marica rada imela iu rekla, da je le tisti poUen k »se plača in ne ostane dolžau Danes prišel je Lipo zopet v gostilno Rekel je, d« je ovce pustil na Hrvaškem v varstvu nekega dečka se je tdelo, da je nekaj posebnega v gostilni iri m f bil«. Danes dobili so novo vino in to je vse pivce u« malo, tlasli pa graničarje, katerim je krčmarica kot »talnim pivcem, nekaj poličev zastonj dala ta poskusijo Ker j« pa danes f.e vs« tako veselo, so tudi grane čarji Lipeta med-se vzeli, čeravno mu sicer niso b* prijatelji. Nekateri so se tudi nadejali, da Lipe fc hi plača, ker on nikoli ni bil bret denarja. Ali bila je te smola, ravno danes Lipe ni imel b*W» pri sebi. Mislil si je, saj morebiti jedenkrat nekaj na k"* dobim, ker sicer vedno vse pošteuo plačam. In ni se nsouL malo bolj prikuptjivih besedij je moral krčmarici dati. P« je bilo. (iraničarjem pa to ni bilo vfteč. .Kdor nič nima, ni pošten!" oglasi se jeden in rfl so se takrohotali in zabavljali Lipetu. .Ali tihotapstvo nič ue uese?" oglasi se topel drogi .Toliko še tmirom, ko graniČarstvo I* odvrne Uf-.Koliko stavimo, da jat jutri med deseto in dvanaj^ uro prenesem jeden celit tobaka it Hrvatskega na Kranja In vi vsi vkup, kar vas je, ga ne boste dobili!' Graničarji so mislili, da se šali, pa so se mu <">11 pa je le ostal pri svoji trditvi. „('.« ga prenesem", rekel je, ,da*t<< vi ta jedno »d* pa ue bodem, d»m pa jati' Il>o)j poživlja katoliško življenje, krščanska vzgoja mladine,, posvečujejo naj 8« prazniki, razširjajo naj ho dobri kato-(olihki časniki, trpečim delavcem in revežem naj se btanje polaj&a. To želijo sv. Oče. da se obravnava na vs«h katoliških shodih. 0 vsem tem se j« govorilo in sklepalo tudi na I. slovenskem katoliškem shodu; iz tega posnamemo, da smo tudi Slovenci v Ljubljani na katoliškem shodu zborovali prav po željah sv. Očeta in zato je vse govorjenje in kleveianje proti katoliškemu shodu zlobno ju gotovo proti volji papeževi. — V Italiji je brezbožna vlada pograbila cerkveni denar naložen v ustanovah za oskrbovanje ubogih ter je sama prevzela to skrb. A sedaj se le kažejo nasledki. Več bolniSnic je sedaj že zaprla država, ki pravi, da je zanje premalo denarja. Tako gre denar v nenasitljive žepe brezbožncžev, ki vedno kričd kako ljubijo svoj narod! — Ftiftei Ledn XIII. bo prihodnje leto slavil 50!etnico odkar je bil posvečen za Škofa. Za to alovesnost se pripravljajo katoličani po celem svetu. Zt to priliko bo papež razposlal med svet posebno pismo; časniki pišejo, da je bo poslal tudi razkolnikom na vzhodu, ki so že tisoi let odcepljeni od katolifike cerkve ter jih bo pozival, da naj se vrnejo nazaj v rna- terino naročje sv. katoliške rimske cerkve. — Katoličani na Francoskem se že dolgo vojskujejo za versko šolo, toda brez vspoha; državne šole so fole brez Boga: duhovnik ne sme niti čez prag stopiti v državne šole. Zato sedaj katoličani po celi deželi nabirajo podpise za krščansko versko šolo, poleg tega pa plačujejo vsako leto mVijooe za svoje zasebne katoliške šole. Francozi naj nfm bodo vzgled, da bomo tudi mi v Avstriji vsikdar io povsod zahtevali versko šolo, ker aicer bomo kmalu Um, kjer so sedaj Francozi. — V Parizu je umrl sovražnik Kristusov brezbožni Renan. Ta človek je tajil, da je bil Kristus Bog, uničiti je hotel vero v njega, a ravno s tem je vzbudil vrlih krščanskih zagovornikov, ki so branili božanstvo Kriatusovo in mnoge privedli zopet v katoliško cerkev. — Na Nem&kem hočejo zopet pomnožiti armado in sicer ob Času miru za 90 tisoč mož, kar bi stalo seveda kakih 30 milijonov gold. več na leto. Za poslance, ki zastopajo revoo ljudstvo bo to zopet trd lešnik. Dandanes pač največ požr6 troški as vojake. Države so brezbožne, ne opirajo se na Boga. zato se morajo opirati na — bajonete, ki pa veliko r,elj^jo. Kaj je novega po Slovenskem? Iz Doba. (Shod katolifiko-političnega društva). V nedeljo, du4 9. oktobra je priredilo kato- li&ko - politično društvo javen shod v bobu. Mnogo lepih shodov je že d živelo naš« katol ško politično društvo, a Vsi so si udarili v roke in pogodba je bila sklenjena. Drago jutro bili so vsi graničarji na nogab. Povsodi no bile po vsej meji straže postavljene. Nekateri so si od veselja roke meli, ker so se veselili vedra vina, ki ga bode Lipe moral plačati Drugi so bili zopet bolj v skrbeh io so mislili: kaj, če nas pa nazadnje le ukani, to bode ve^ji sramota, ko Skoda. Zato so skrbeli, da so bil* vsak na svojem mestu ob osodepolni deseti uri. Zdaj j« bila ara deseti Vse tiho, graničarji so pazili na vsak Šum. Po cesti ni nihče šel, na vsakem griču bili so graničarji. Nikjer, mislili so oni, nam ne more uiti. Cas tukel je graničarjem silno počasi. Bilo je polu enajstih, ko zaslišijo meketauje ovac. Hitro so bili graničarji po konci, mislili so, da Lipe žene svojo čredo, pa jo je neki drugi pastir. Ali ovce so bile pa le take, kakor Lipetove, zato je graničarski nadzornik povpraSal dečka, ako niso Lipetove? .Seveda, njegove so*, odgovori pastir, ,on bo kmalu za nami prišel." „Torej sedaj pa le pazite!* reče nadzorni* in pusti pastirja svojo pot iti. Dolgo ni bilo nič. Zdaj pa pride voz po cesti, precej naložen. .Stojte, ksj imate?' zavpije nadzornik nad kmetom. Vse so ubogemu kmetu premetaii, vse vreče odveiali, deske na vozu privzdignili, toda nikjer nič. Kmet se je kar čudil, kako je to, da so graničarji danes tako natančni. .Bog vedi, kaj se je zgodilo?* godrnjal je, ko je naprej peljal. Graničarji so že obupavali, ko mahoma zagledajo po cesti sem iti nekega moža. Nadzornik vzame brž daljnogled v roke. In kdo je bil — Lipe. .Pazite, sedaj gre", zapore nadzornik. .Dober dan, gospod nadzornik, ali ste danes tudi vi tukaj?" nagovori Lipe nadzornika. .Kje imaš tobak, Lipe?" .Je žo črez mejo, gospod nadzornik." .Kaaj?" »Saj veste, že mora tako biti." .Pa kje je sedaj?" .Tam, že malo naprej od gostilne." .Kako o-o?< .Seveda tam je ie.* .Pa od kedaj vendar V" .Kake pol ure bode od tega," .To ni mogoče I" .Nič drugače ni! Pa prosim, gospod nadzornik, kedaj bodemo tisto spili, že veste?" .Kadar hočeš!* .No, se vam prav lepo že naprej zahvalim. Z Bogom!" Brez najmanjšega zavitka korakal je Lipe vesel po cesti. Burka se mu je posrečila. Nadzornik je še nekoliko upal, da bodo morebiti Čuvaji na cesti tobak dobili, pa tudi ta up mu je kmalu splaval po vodi. Sramota bila je seveda večja, ko škoda. Jeden pastir proti toliko graničarjem zmagalec! Sodček naj bi ie bil, toda taka sramota! njegov shod v Dobu sme se prištevati sijajnim. Dob se je ta dan odel s praznično obleka. Ako si s« bližal prijazni Vwi to popoldne, pozdravile so te lepo papeževe, slovenske io cesarjeve zastave, in topiti so mogočoo grmeli. Pri vhodu ? »t pred županovo hišo je bil napravljen lep slavolok v pozdrav mnogoštev.lnim gditom. O^novalm odbor dobski, na Čelo mu g. župnik in g. župan x mnogimi drugimi duhovniki in občinskimi možmi, pozdravil je odbornike katoliško-političuega društva in druge drušfenike došle it Ljubljane. Shod se je vršil v velik h. prav okusno ozal|šatiib prostorih župana B. Zamika. Zborovališče ie bilo obdano s teleojem in zastavami. Krit in poleg krita papeževa in cesarska pod ba pričali so, pod kakim znamenjem da se zbirajo udje kato!iško-političoega društva. Že davno pred določeno uro so bili prostori za zborovanje polni do zadnjega kotička; mnogo jih je moralo Btati tndi zunaj zborovališča. Pričujočih je bilo na shodu nad 800 vrlih mdž, udov katoliško-političnega društva in po njih vpeljanih gdstov. Videli smo mnogo odličnih gostov. Počastili so s svojo navzočnostjo ta shod prečtst. gg.: Jan. Oblak, dekan iz Kamnika; Tom. Kaidiž is Moravč, M urnik, Orel in več drugih odličnih meščanov it Kamnika. Shodu je predsedoval društveni podpredsednik, vodja iu poslanec g. Fr. Po v že, ki je navzoče zbrane v tolikem nepričakovanem itevilu iskr»no pozdravil ter na to po svoji navadi zgovorno, obširno In temeljito ratpravljal gospo- Drugi dan prišel je Lipe zopet v graničarsko krčmo in prinesel seboj tudi precej tobaka za poskušnjo. tiraničarji so bili takoj okoli njega. Nadzornik obljubil mu je, da bo brez kazni, samo 6e pove, kako je tobak čret mejo spravil. *Kako sem ga urez spravil? Gospod nadzornik, tam mimo gospoda nadzornika in m »tirih druzih grauičarjev; ra*no ob polu enajstih." .Za boijo voljo, kako je neki to mogoče?/" »Cisto na priprost način, ovce so ga čret nesle," „Kaaj ovce?" .Seveda ovce." .Kako vendar?" .No, saj vidim, da se na živino prav čisto nič ne razumite!" „Kaj praviš?" .Cisto nič se ne razumite, vsaka ga j« v volni uekaj nesla." .To ni mogoče! .Bi bili šli pa v volno pogledat. Sedaj je že prepozno J" Sedaj bi bili graničarji, ko so morali že za vino plačati, radi zvedeli, če je vse tako res, iakor jim j« Lipe pripovedoval. Vjeli so dečka, ki je takrat Lipetove ovce gnal In ta jim je povedal, daje sam pomagal l.ipt-tu tobak za volno devati, kakor mu je pokazal. Več ni vedel. Graničarji so morali za vino plačati in m se jezili ko so videli, kako jih je Lipe zvodil za nos. jurske elvari, ki posebuo zsuimajo našega knieluv^, ter v sklepu svojega govora pojasnoval uamene kaW% političnega društva, ki bode vzlasti tudi v go>pd.r>k,, otiru se trudilo, da deluje v blagor slovenskega orzUr* O drugi točki dnevnega reda: .Prvi slov«B,k katoliški shod", je govoril od navzoč h burno ^ I zdravljen g. dr. Ivan fiušteršič. Razlagal je , M,.J i govoru sklepe prvega slovenskega katoliškega »M, ( pojasnoval, zakaj da se od strani liberalcev temu ahoj, toliko nasprotuje. Opisoval je nadrobneje n»rodno oapredii ali liberalno stranko med Slovenci, ter dokazoval, d, Jll( |iber»lci niso škodljivi slovenskemu Ijodsivu samo i d,. S*»nera, verskem otiri, marveč tudi v gmotnem. Tu u slovenski librralni deželui poslanci pokatali pri rum prilikah v deieloem zboru; to se je zgodilo pri vpraUtt gledč na legaliiaciio, višjo dekliško šolo itd. Z veliko p. tornostjo so poslušali navzoči ta pcučljiv govor ter »t sklepu živahno pritrjevali čvrstemu govorn ku. K tej točki ee je oglasil g. Jan. Kalan, kipdu it Dola, ter v navdušenih io prepričevalnih besedah poslušalcem pojasnoval poljudno, za k*j da ee dandanes z>i nami gre, zakaj da sta si v nasprotja naša katoliški ij liberalna strmka. Končal je g. govornik, da, kikor h nekdaj slovenski knezi na gosp isfetskem polju priučili z>e*tobo sv. veri, tako tudi sedaj d ovenci prisegajmo lic stobo svati veri, katere nam noben naval oduemi ue ;tsr O tretji točki dnevnega reda: „0 tisku", govori je g. And. Kalan, ter z domačo besedo pojasooval, kiti važen da je dandanes tijek, kaj zahtevamo kot kitoMtni io Slovenci od knjig ju časnikov, katere mi plačujemo m beremo. Samo ob sebi je umevno, da tistim, kateri pilei> proti katoliški veri ali proti siovemki govor e , morim povsrd vrata zspret ; a katoličanu ui dovolj, da knjiga tli časuik ir.čtstr ne piše proti veri, oo zahteva, da podlaga vsemu pisan,u morajo biti nauki katoliške vere. Cisniki, ki se za najpotrebnejše, ta človeku jedilo potrebno ne zmenijo, taki časniki niso priporočila vredm. Hvala Boku, da nas Slovence družba sv. Mohoija. ki bo samo letos razposlala nad 34b tisoč izvodov knjig mi svet. oskrbuje z lepim berilom, id tndi sicer imamo 1000*0 dobrih časnikov. Take si torej vsi oaročajmo, take širi™ 10 belimo! Pri točki: „S I u č a j 11 i n a s v e t i" bila je predložena 10 s< glasno ter z navdušenjem »sprejela ta le tW- lucija: .Na s h o d n k a t o 11 š k o-p o I i 11 i n e g a d rs-šiva vDobu zbrani slovenski možje pozdravljajo in radostno odobrujejo P'0' gram prvega slovenskega katoliške*« shoda ter i z r e k a j o svojo neomejeno :»«' stobo in globoko udsnost prevtvišene"" pokrovitelju /.slovenskega katoliške?« »hoda, mil. gosp. knetoškolu 1 j u b ! j s k emu, ter odločno o b s o j t j • cerkvi ksto- liiki in naroda slovenskem a sovražno p"- «lop an j« narod no- napredne stranke.' Predsednik bhodu, vtpodbajajoč navtoče k »t«**1 do papeža Leona XIII. io do ce«arja Franca Jožefa I., silen* prelepo tborovanje. Nato M čast. g. župnik Jen. Geriar v imuna žup-sije, in občiutki evetovalee g. Mih. Birlc v imenu občinskega odbora iskreno (»hvalila odbornikom katoliško-poli-tičnega društva io Blavnoatnim govornikom, ki ao se potrudili od daleč t«r priredili tako lepo tborovanje. — Odbor katol>iko - političnega dr uit »a pa itraža na tem mestn iskreno tahvalo čut. gosp. župniku, ta omovo shoda vele-taalužnemu g. kapelana Jož. Novaka, županu B. Zamiku in njegovim občinskim odbornikom, kakor tudi vsem vrlim mo2lm, ki ao prihiteli od blizu in daleč t tolikem številu na društveni shod. iz Smarija (Shod katol. polit, dru&tva.) Povsod ao vidni vspebi I. slovenskega katol. shoda; očitni ao pri nasprotnikih, a tudi pri prijateljih. Nasprotniki do sedaj f političnih vpraianjih deloma razdvojeni, tdružili so ae valed I. alov. katol. shoda, a družijo r« tudi vedno tesneje prijatelji in somiiljeniki katoliškega »hoda. Navdušenje ta sveto etfar, ki se navadno v trenutku vtbudi, a topet hitro ugasne, to navdušenje za načela itražena na I. slov. katol. ahodu v Ljubljani se vedno še ohraouje, vedno bolj razširja med ljudstvo in med njim utrjuie. To se je pokatalo tudi včeraj pri javnem shodu katol. polit, društva v Šmariji pod Ljubljano. Zopet ta shod smemo zabeležiti med najlepše shode katol. polit, društva. Odposlauci občinskega odbora pripeljali so se na vrh klanca nasproti ljubljanskim odbornikom in udom, iskreno jih pozdravili, rekoč, da si štejejo v čast, ker si je odbor katol. polit društva itbral tudi Smarije za svoj javen shod. Odbor naj bo prepiičan, da bo našel tukaj tvestib in delavnih somiilienikov, ki bodo vsikdar čvrsto aUli na strani katol. polit, društva. Dobro nam torej došli v naši občini, ki Vas je željno pričakovala! — Podpredsednik katol. polit, društva vodja g. Povše tahvali se v iskrenih besedah ta prelep vsprejem ter itral« svoje veselje nad tem, da ljudstvo slovensko veduo Mje spotuava važnost političnih shodov ter tanje kale toliko izrednega zanimanja. — Po tem prisrčne® pozdravu so se skupna odpeljali v S« a rije. Na bližnjem griču pa so med tem odmevali topiči, s katerimi so tudi vrli šmarijski fantje ratodevali svoje uavdušenje za tborovaaje katol. polit, društva. Ob 3. uri je bilo tborovaUiče v iupn|jskem dvorcu ie natlačeno polao; tbralo se je toliko čvrstih slovenskih nož od blitu io daleč, da jim ni tadoatovalo prostorno tborovaliiče ter da jih je moralo mnogo tunaj ostati. — Navtodi ao bili na ahodu akoro v poltem številu duhovniki šmarijske dekanije, prišla sta na shod tudi g g. duhovnika t Iga. Pričujoči to bili pri zborovanju večinoma vai župani in muogo občinskih odbornikov it občin: Smarije, Grosuplje,SI. Jurje.fcaljna, Polic* io Kopanje, bil je torej k*v» cvet slovenskih mož It vse šmarijske okoli«*. Zburovališče je bilo po poaeboi skrbi preč. gosp. dekana D r o b n i 4 a in ojogovih duhovnih pomočnikov Fr. (iregorija io J. Šiške prav lično ot*l|šauo m ta ta uameo okusoo prirejeno. Predsednik shodu, deželni poslanec ta šmarijski okraj g. Fr. P o v š e v lepih besedah potdravi navtoče, povdarja važnost političnih shodov, ki imajo namen ljndatv« pod-sčevati v vseh javnih stvareh ter posebej obiirno razpravlja o deželnem gospodarstvu; našteva dohodke in troške deželne uprave, navaja vire, it katerih dežela nabira svoje dohodke ter itraža bojaten, da bode treba novih deželnih doklad, ako se ne bo gospodarita posebno varčno io previdno z deželnim premoženjem. Navtoči, večinoma kmetovalci, so ta govor o gospodarskih stvareh t zanimanjem poslušali in živahno odobravali. O dragi točki dnevnega reda: o prvem slovenskem katol. shodu, je govoril gospod And. Kalen. Poudarjal je, da še ni bilo tako važnega shoda med Slovenci. odkar se tavedajo svojih dolžnostij, na katerem bi bilo tbranih toliko odličnih slovenskih rojakov iz vseh naših pokrajin. Tak važen shod tasluži, da se o njem mnogo govori, da se proučujejo njegovi sklepi, vilasti ker slovenski liberalci v svoji zaslepljenosti tako strastno napadajo te sklepe in lažnjivo o nj h poročajo. Podrobneje omenja odsekov ta šolo, pojasnjuje, da Slovenci vsikdar in povsod zahtevamo katoliško, slovensko in ceno šolo, pojasnjoje, da na kstoli&kem shodu ni nikdo napadal družbe sv. Cirila in Metoda, da torej neresnico trdi vsak, kdor kaj tacega trosi med svet ali ustno ali po časnkib. Pri odidku za socijalae stvari pivdarja govornik, da se k«že povsod, kjer vlada liberalizem, kako liberalci sipljejo javno imetje za nepotrebne stvari, kako nakladajo vzlssti kmetovalcem krivična bremena ter jim kratijo in omejujejo državljanske pravice. Priporočal je govornik k sklepu, da naj se verni Slovenci vedno tesneje družijo v katoliških društvih, ker le z združenimi močmi kot verni katoličani, vneti Slovenci in zvesti avstrijski domoljubi bodo se vspešno borili za svoje pravice proti tujim in domačim liberalcem-nasprotnikom. O katoliški zavesti je govoril tajnik gospod Jos. Šiška. Pojasnjeval je v zgovorni in domači besedi, da je katoliški zavesti najhujša ovira največja nasprotn ca — laž. Te laži se I.beralci poslužujejo povsod, da uničujejo katoliško zavest, spoštovanje do cerkve in njenih alužabnikov, vero v razodete božje resnice ter smeŠi;o katol. verno življenje. — Tudi slovenski liberalci se poslužujejo vzlasti po katoliškem shoda laži, 8 katero ovirajo ratširjanje in vtrjevanje katoliške zavesti med našim ljudstvom. Na obširno govori o znini laži .Slovenskega Naroda", o štirih škofov:h okrožnicah, ter pojasni, da je blizu 300 župnijskih uradov priča, da 8e take okrožn:ce niso nikoli izdale pod sedanjim škofom. Ker se take laži trosijo med svet zlasti po liberalnih časnikih, talv govornik svari pred slabimi Kberaluimi časniki ter priporoča navtočim poštene katoliške liste. — Komur je mar ta stari slovenski program, na novo potrjen in razmeram primerno ttoačen na I. alovenakem katol. shodu, naj skrbi, da se javno naše življenje poaUvi na podlago uačel katoliške vere. Na tem temelja je jedino mojtoče graditi slovenskemu narodu srečnejšo prihodnjost. _ Judi ta govor je žel obilno, glasno pohvalo. Za tem 20* je predlagal t. gosp. tapnik it Št. Jurjs te-Ie velepomen-Ijivo itjavo: Zastopniki občin: &marije, Orosoplji«, St. Jurje , Žaljna, Polica, K opanj e in šm a ri jske okolice izjavljajo dni 1«. oktobra 1892 o priliki sboda katoliško-političoega društva t Smariji, da »s v svojih načelih io tabterah popolnoma vjemajo 8 sklepi I. slovenskega katoliškega shoda; slovesno Ujavljajo, da jih v srce boli do tadojih časov v Slovencih neelišani od slovensko-liberalne strani redno prihajajoči neolikani, hudo volj ni io veri nasprotujoči napadi, katerih strupene puŠice po beaedi in tisku let« oa našega prevzvišenega. premilostivega in v vsakem otiru čislanega kneioškola dr. Jakoba Missio in na našo vrlo duhovščino. Proti takim napadom shrani najodločneje oporekajo in stanovitno oporekali bodo, dokler jih milostni Bug ohrani v pravi sv. veri! Lepše, kakor s to itjavo, se ni mogel uvršiti shod k atol. političnega društva v Smariji. Najodličneiši zastopniki šeaterih občin so slovesno »javili svoje soglasje s programom katoliškega shoda si je prišel ob hišo in goapodarstvrno poslopja. £ola zgubila je svojo streho. Škode imajo: Kudolf u S 000 gld., Murkovič 5.000 gld., Zndravec 3 000 g«, Koti 8.000 gld., šola 1.000 gld. Da je vničen živež » ljudi in za živino, pač ni treba praviti. Zgorelo je nekoliko »vini. Ogenj tator.li so baje otroci. — V O rovcu pri Ormožu je viničar Saruga a svojo žeco odkl » dnino, a doma je ostal 4'/, leta atar otrok. Ta se je» žveplenkami igral pri kupu slame ter tako povzročil, di je pogorela hiša. — Jarnej Ježek v Peklu pri Poljtoaik je bil nastavljen za paznika pri nekem vinogradu T«" je Jurij Mejovšek naznanil, da bodo po noči v vinograd prišli tati krast grozdja in da torej naj pati, a kol nika za pazko se mu je ponndil ie aam. Ali ko se je J«") "»čer bližal viničariji, je Jarnej mislil, da prihajajo ota-djeui uti, vsled tega je sprolil puško ter nevarno v ra®» 'n v opraie zadel Jurija. Naglost pa« ni dobra vsakokrat! — Karol Weiss, gosta* ali .ofer" v P6dovi je svo|ij ^ »arezal vrat in jo odpoalal na dragi avet. Sodil je nanr* da bo vsled tega lahko ta leno dobil kočljarico N«* Mlakar. Toda namesto pred oltar sta oba priAl« P* Idjui v Mariboru. Niik: Karkoli delaš. d«laj pametno in gledaj na koneel — V 81ovenjigradcu imajo vsako leto D> rožniveaško nedeljo nek« vrste sejem i družino. Po sUrej šegi namreč Um ibirajo gospodarji, hlapci in dekle. Gospodarji si iščejo služnike, a blatniki gospodarje. Gospodarji pri Uj priloinosti dajajo .zidav" ali .aro" novim službenikom; • seboj prinašajo tudi jedila, a pijačo si kupijo kje v gostilnici. — Že zadnjič sera .Domoljubu" poročal iz Slatine, da so pri novih občinskih volitvah vsi tamošnji .Nemci" propadli in bodo t prihodnje z občinskim premoženjem gospodarili ljudje, ki imajo srce za vbogega kmeta slorenakega. Pri tej priložnosti bodi omenjeno še to-le: Kakor podrugod po milej domovini, tako so tudi kristjanski Slovenci na Slatini v predvečer praznika apostolov slovanskih, Cerkev Katollika zavest slovenskega delavca. Prejeli smo z Jesenic na Gorenjskem dopis iz rok slovenskega delavca, ki nam spričnje, kako živa je katoliška zavest med našim ljudstvom in kako dobro razumevajo pomen katol. shoda. To pismo se glasi: .Z veseljem prebiramo slovenske katoliške časnike, ki nam poročajo, kako krepko 8e razvija katoliško prepričanje in življenje tudi med Slovenci. Po našem mnenju so pravi zavedni Slovenci le oni, ki vedo, da je nam v prvi vrsti potreba pravega živega katoliškega prepričanja, katerega se nikdar ne smemo sramovati marveč ga moramo nevstrašeno in povsod kanti pred svetom. Tak mora biti vsak Slovenec, ako hoče veljati za pravega rodoljubnega Slovenca. To mislim, da zahteva že zdrava pamet. Kadi smo čitali, kako lepo se je to versko prepričanje slovenskih veljakov in narodnjakov kazalo letos na I. slovenskemu katol. shodu v Ljubljani. V duhu z vami smo tudi mi nižje ljudstvo z veseljem pozdravljali ta shod, ki se je tako slovesno dovršil vsem Slovencem na čast in korist. Žalibog, da ima naša lepa slovenska domovina tudi dosti takih sinov, katerih srca so okužena po tujem liberalizmu. Taki so sicer tudi katoličani toda le na papirju in delajo sramoto svojemu katoliškemu imenu. Ti brezvestni liberalci sedaj z blatom ometavajo prvi slovenski katoliški shod in z ognjem grdih lažij obreku-jejo našega nam vsem milega in dobrega Škofa Jakoba ter z ostudnim pisarjenjem jemljejo čast in spoštovanje naših vrlih dahovnov. Te krivice, ki se gode našemu škofa in duhovnom od strani slovenskih liberalcev dan na dan, tudi nas verne Slovence ranijo v srce, zato ne zamerite, da tudi jas priprost delavec danes prvič primem pero za časopis ter da pred vsem slovenskim svetom izrekam grajo v imena vseh takajšnjih poštenjakov nad takim ostudnim ravnanjem slovenskih liberalcev. Prečastitemo škofu, duhovnom ter vsem napadanim enakega mišljenja možem pa izrekamo vdano aotntje in ljubezen. Dokler mi matinec mig« — dokler doša je t teles', — naj se vedno bolj av. Cirila in Metodija, žgali krese ia svoje veeelje razodevali tudi s strelbo. AH to ni bilo všeč .direktorjem" na Slatini. Celo v Gradec so poslali prošnjo, naj se Slovencem prepove, s strelbo razodevati veselje zavoljo tega, ker sta sveta brata Ciril in Metodij naše predstariše učila krščanski nauk, ker sta s pomočjo domačega in ljudstvu razumljivega jezika mladiuo učila brati in pisati. S takim ravnanjem so slatinski .Nemci" prebivalcem po občinab odpirali oči, da je celo revež v najbolj zapuščenej koči lahko spoznal, da so nemški .liberalci* sovražniki krščanstvu in slovenstvu. — V Studenicab pri Poljčanah niso imeli v sedmih mesecih nobenega mrliča, na Skomarji pri Vitanji tudi nikdo ni vmrl od dne 18. decembra 1891 in do dne 14. septembra letos. in šola, vžiga — ta ljubezen, dar nebee! — Nam katoličanom so škofje in duhovni kakor angelji poelani iz nebes, da naa vodijo po težavnem potu v našo nebeško domovino. Zato se pa mi svojih duhovnov ne oklepamo le s prijaznimi besedami in z ud dela vtrujenimi rokami, marveč z dušo in telesom; s celim srcem, ker smo prepričani, da so ti naši najboljši, najzvestejši prijatelji. .Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati djala, ko me je dete pestovala", tako se mnogokrat prepeva lepa alovenska pesem; toda ta slovenska mati je tudi mnogo, mnogokrat dejala: Sin moj, Boga se boj in njegove duhovne vselej spoštuj; vedi, da kdor duhovne zaničuje, temu jih na zadnje primanjkuje, kakor pravi star pregovor. Tako je mene mnogokrat učila moja mati; tako je učila slovenska verna mati mnoge, ki sedaj z blatom ometavajo najsvetejše stvari. Ti lažnjivi preroki se nam vsiljujejo kot voditelji iu učitelji, a oni so le mučitelji naši in naših mater in najbrže tudi svojih, kajti slovenske matere so pobožne in iskreno vdane svoji sveti veri. Mi pa hočemo ostati prav* narodnjaki; ponosno in trdno kakor naš Triglav hočemo stati na strani svojega škofa in svojih duhovnov ter se boriti za našo sveto vero, od katere upamo, da nas bo pripeljala v lepšo, večno domovino!" Tako sodi, tako govori, tako piše, tako živi pošten slovenski delavec, tako misli slovensko verno ljudstvo sploh. — Mi nismo razen slovničnih oblik nič spreminjali na tem pismu in tdi se nam, da iz nespremenjenega dopisa tem lepše odseva lepo, čisto srce poštenega delaven žvljevih rdk. To je odmev pristnega vernega 8lovenea, kakoršnih nam mili Bog daj in ohrani na tisoče in sto-tiso*e! ___ Podob« Iz ttvljmja. (Dali.) 43. D e d š č i n a. Na kolodvoru v nekem gorenjskem mesteca vstavil ee je vlak ta nekaj minut. Mnogi popotniki ao izstopili. in m njihova mesto hiteli so » vozove drugi. Vlak je kmalu »opet oddrdral in kolodvor se j* polagoma zopet izpraznil. Popotniki raaMi 90 oe na različne kraje, I* dve osebi tU hodili še sevnterlja. Mlajši. kacih 25 let star, bil je bolj gosposko oblečen in w je mogočno oziral aemtertja. Ali vendar oi zapazil t koto stoječega storego nota. Ta pa, čeravno je bil že »Ur, je opazil mladeniča. Sel j« k njeno m ga ogovoril: .Prosim, gospod, ali ste ti morebiti Anton Kočak." .Da, jaz sem', odgovori mogočno mladenič, .in ?i ste, kakor se mi idi, Andrej?" .Da, tako je, gospod!' odvrne mo to. .Všeč mi je, da »te pršli, mislil sem te, da vas M bode, s tem hi se se bili meni prav nič prikupili," reče samoiavestno mladenič. Andrej je molčal na te besede in pokazal gospodiču toz, na katerem bi se peljala na Korenovo. .Ali je tok moj voi?" reče jemo gospodič, .na tem toiu bom kakor kak romar, pa ne kot bogat posestnik." Mladcu.č, katerega imamo pred sebojj hOje pred mala dnevi reven pisar pri nekem odvetniku v Trstu. Vsi, ki so ga poinali, trdili so o njem, da je pohleven in pameten mladenič. A ukaj je sedaj tok ? Vzrok je tal«: Is nekega mesta na <>orenjskem došlo mu je od notarja pismo, da je njegov »trie, katerega on sieer ni poznal, pa vendar vedel, da je jako bogat in da živi nekje na Gorenjskem, umrl in njemu vse svoje premoženje volil. Koncem pisma dostavil j« notar, naj kmalu pride tja in si ogleda Korenovo, katero mu je bil stric lapustil. Seveda je zaradi tega postal popreje pohlevni mladenič ošaben in samo-ivesteo. Zidal je zlate gradove v bodočnost in premišljeval, kako bode upravljal svoje premoženje. Takoj se je odpeljal in prišel na kolodvor v K. . kjer je našel Andrej*. Po dveumi težavni vožnji pripeljala sto se na Korenovo, kjer je bil njegov rajni stric gospodaril. Andrej peljal je novega gospodarja t sobo, ki je bila sicer čedno, pa bolj starinsko opravljena. .Tukaj, v tej sobi prebival je vaš rajnki stric in tudi amrl." S temi beeedami pokazal je Andrej novemu posestoika sobo. .No, čuden okus je moral imeti stori možiček, jaz slabejše •obe še nu>em videl v svojem življenju!" reče prevzetno gospodič. .Vendar", reče Andrej, .ni nobeoe boljši sobe r hiši, in če vam to ne bode všeč, pač vem, kje da se bodete nastanili?" .Kaj jai da bi lukaj atanoval; ^ za tako neumnega me menda pač ne bodete imsli? bom to jazbefev brlog tokoj prodal in M t Trst; u j, kraj, ki mi je všeč, tam bodo« ju tvoje premoUij, užirel." .Kaj, to posestro bodete prodali, kjer je vat atrie najrajš« bival? Ko bi vaš stric U> zvedel, gotovo bi Mi, v grobu preobrnil! In kam pojdemo mi atari posli?« vori globoko užaljeni Andrej. Zloben smeh in krohot mogočaegl mladeniča cdsvai »e je temu svarila. .Le pustite m* a vašim tarnanju pri miru," reče, .kaj je meni vao to mar, le priprava« brž kosilo in voz, da se bodem odpeljal k notarja Cm preje sem iz tega brloga, Um boljše jo!" Vsi posli so godrnjali in nevoljni stregli nehvaležna dediču. Kosilo je bilo sicer, kakor je gospodič trdil, neprebavljivo in vino kislo, vendar je vse snedel iu »pil, ker je bil precej lačen. Po kosilu K a se vsedla z Andrejem v voz in s« odpeljala k notarju. Ko sta se te precej časa peljala, u-zdelo se je gospodiču Antonu, da se pečeta po isti cesti nazaj, kakor zjutraj s^m. In kmalu zagleda pred >»U kolodvor. .Kaj se bodemo sedaj še po železnici morili voziti?" vpraša Anton. .Da, in sicer vi sami!" reče Andrej s takim glasom, da se je gospodič nehote stresel. .Vi sami se bodete sedaj vozili, pa ne k notarju, ampak k vašemu odvetniku v Trst, če vas bode še hotel! Vedite, jaz sem vas stric, ki pa 6e nisem umrl! Slišal sem večkrat o vas. da >te pohleven in vzgledeo mladenič, zato sem vas sklenil u dediča postaviti. Vendar sem vas hotel o vaših tastnoitih poprej poskusiti, ker ste pa svojo skušnjo tako slabo prestoli. ušla vam je sreča, kakorsna vam morebiti nikdar več zasijala ne bode!" S temi besedami dal mu je stric nekaj denarja, s katerim so bili stroški za vožnjo popti-čaui, uato se je obrnil in odpeljal sam nazaj proti doma. S kakšnim srcem se je vozil Anton v Trst, no vem; menda ui lil tako vesel, kakor poprtg, ko se je peljal it Trsta. In v pisarno meuda tudi ui tako prevzetno zopet stopil, kakor jo je bil zapustil. Prišel je v Trst s praznim tepom in — dolgim nosom. Skušnja ga je izučila, da s« ne sme šopiriti s tem, kar še nima t rokah. Razne novice. (Častni dnevi kranjskega mesto) Iz starodavnega D vato Kranja se ni m poroča o prekrasni slamosti. katera ostane v neizbrisnem spominu vsem roeščaoom, ki so ji bili pričo in bo z zlatimi črkami zapisana v zgodovini kraniakega maata. Prevzvišeni gospod koetoškof Ijnbljsn-«ki. ki so t. oktobre posveuli vso prenovljeno pod-drnlmco' svetega rožntga venca, so 9. ukt. ob prav ugod-nsm vremenu posvetili po neumornem trudu preč. gosp. mastnega župnika in dekana Met a ar ca od zaaaj in taotrtj jnko okusno prenovljeno veličastno medne iaroo cerkev, ki je najlepši božji hram it gotičae dobo na Konjskem. — Vsprejem, katorega so priradili meščani svojemu Škota, bil je uad vse sijajeo io prisrčen. Mvsto jo plapolalo v breibrojnih zastavah io zvesti tolmač srčnih čotii kranjskega mesta, blagorodni g. župan Savnik. pozdravil je v iskrenih, ganljivih beoedah provzvišeneg* gosp. knozoikofa. Zvočer pa je krasaa rauvitljaro celegs mesta a majnim bliščem tisočerih tihih lužic gls»®° izražala verno udinoat vrlih kranjskih meščaoov de # hovega škofa. Io to velikanske manifestacij« n i in o K 1 a p r « p r » 6 11 i nobena še laku s i I u a i n u a d I e i u a protiagilacija. Z zares elemm t.rno hiIo dali so kranjski mešani pred celim svetom dušek svojemu katoliškemu prepričanju, ker so na tiko itv^nreden način pokazali vemo udanost svojo škofu »voji mu ter s t» m slovesno izrekli glasen p r o-test proti postopaujn p o s I a n c a s v o j e g a , g. dr. Ivana Tavčarja, ki v deželni zbornici in drugod pri vsaki priliki z neslanimi, nedostojnimi in brezobzirnimi opazkami kaže svoje nasprotstvo proti prev-zviienemu g. knezošktfu ljubljanskemu in proti načelom, katera zastopa. Kranjsko mesto postopanja svojega poslanca ni moglo huje obsoditi in ni moglo lepše, krepkeje io sloveineje izrazili svoje udanosti škofa svojemu, kakor z veličastnim svojim sprejemom, katerega mu jo priredilo io tudi sebe meččaui niso mogli bolj počastiti, nego ?o to storili v svojih častnih dneh. Zato slava kranjskim meščanom t Čast in slava mestu in dičuemu tolmaču njegovih čutil, g. županu! (Na iv. Viiarjih) končale so se letošnje romarske slav-uosti dne oktobra, na rožnovensko nedeljo, s slovesno službo božjo. Ta dan bilo je na gori okoli 9000 romarjev. Dol 56. septembra prišel je na Trbiž zadnji letošnji romarski vlak s Štajerskega in Spodnjega Koroškega z nad S50 udeleženci. Vkup« je prišlo letos na sv. Višarje — od 26. maja do 2. oktobra — okoli 40.000 romarjev in lojcev. (Mlsijoi.) Iz Sonce se nam piše: Od 25. se[t*mbra do 2. oktobra sta pri uas vodila sv. misijon veleč. oo. iz Jezusove družbe, I'. Fran Doljak io P. Mihael Tomazetič. Udeležba ves čas sv. m aijooa čez oado obilna. Obhajamb je bilo oad 1100. Bog daj mnogo duhovnega sadu ter povrui blagima gg. »'sijouarjema obilno, goreče in vneto delovanje. (Nesreča v idrijskem rudnika) It Idrije piše se nam: Grom* nesreča dogoJ la se je 10. oktobra v uaU>m svetovnoznanem rudniku Dva zidarja, po imenu Kavčič io Keržišnik, delala ala popoldne na tretjem polju (Mittel-feld) Frančiškovega jaška, okoli 140 metrov globoko pod zemljo v novem rovu, katerega so v to svrho krpali, da bi postal najkrajša pot okoli jaška v glavni rov. Ililo je okoli treh popoldne. Omenjena dva delavca kopala sta v novem rovu, potem pa potegnila leseno bruno izpod oboka rovovega, da bi potrm zazidala oni prazni posredtk v oboku. V tem hipu se odtrga iz praznega posredka plast peJčenlta In zasuje oba delavca. Njiju pomagala — dva mlajša delavca — odtegnila sta se nesreči le s tem, ker sta kratko pred nezgodo šla iz rova proč na poloiloi prostor pri jašku. Brž, ko ss je dogodila uesreia, podali so se gg. rudniiki uradniki, jamski predstojnik Brož io oskrbnika Kose h in in Bloodek v jaček na lice nesieče in so se pod vodstvom njihovim ukrenila vsa sredstva, da bi so smrti otela ponesrečenca. Toda vkljoh trudu in vsem (••porom na pomoč prišedših drugih delavcev nista se do bila žival Okoli, sedme ure zvečer potegnili so iz goru-šdnega rova Keržiftuka in aro pozneje pa drugega ftone-srečenca — Kavčiča! Oba sta se zadušila v pesku, ki ju je zasul, ker sicor ni bilo videti na njima nikakega drugega telenuega poškodovanja. Keržišmk bil je samec, a Kavčič pa oženjen in oče jednega otroka. (Župan, ki bi rad sežiga! mrliče) Pri shodu županov velikovškega okraja se je oa predlog prevaljškega župana Mayerja sklenilo vlado prositi, da bi dovolila mrliče s°žigati, kedar bi prišla kolera, češ, da bi se potem bolezen manj širila. .Mir* pristavlja tem besedam: Čudimo se, kako so mogli župani pritrditi takemu nasvetu. Sežiganje mrličev je bila poganska šega. Naši pobožni Slovenci v to norčijo že ue bodo dovolili. (V trebanjski tnpuiji) se širi griža. Bolnikov in mrličev imamo veliko. Včasih so umirali za gr.žo otroci, a zdaj pa vse brez razločka v starosti po IS. 20, 40, 60, 70, celo 80 let. Meseca septembra je bilo mrličev skupaj 26, griževih 10. In do 8. oktobra pa smo jih pokopali griževih 12, 2 pa »ta se ub:li. Antonu Špeliču, hlapcu iz šentruperške žnpnije, ki je nakladal „švelarje" na voz vpooikovski hosti, je spodrsnilo in padel mu je oa seoce .Švelar" ter ga ubil. Matija Oziraek, polzemljak oa Vrb-trebojem, je pa vozil gnoj. Zvrnil se je o&oj voz in našli so ga mrtvega podvozom. Nagle in neprevidne smrti reJi nas. o Gospodi — Letino imamo s!abo. Crv na polja in toča po vinogradih, zlasti po Zavrhu, Lipniku, Ažendolu, Aroberku, Roviščah io Gradišču, sta naredila veliko škod«'. — Naša železuičoa proga od St. Lorenca do Dol. Po-nikev, katero je prevzel podjetnik Krnil pl. Malberg, se pridno gradi. (Zahvalni dar rakituiskih pogorelcev za dobrotnike.) S Pivke se nam piše 11. oktobra: Danes je bila v rakiški kapeli sveta maša za vse dobrotnike, ki so z obilnimi darovi pomagali ondotnim pogordcem, da so si svoja pohištva zopet postavili, in v zahvalo Bogu, da se pri zidanju oi zgodila kaka oeireča. Pred sveto msšo je priporočil mašoik zbraoim sosedom, oaj molijo za dobrotnike, naj h val jo večnega Boga in svojo hvaležnost naj kažejo io pričajo s tem, da bodo tudi oni radi pomagali revežem, kadar si opomorejo in slišijo, ds se je kje prigodila enaka nesreča. — Vas je zdaj večinoma jako lepo in trdno pozidana. Dasiravno je bila zima huda, pomlad neokretna, in so se ljudie premraženi in mokri morali potikati po nezavarovanih prostorih mej oovim mokrim zidovjem, je bilo zdravje v Uakitoiko vedno po-voljoo, bolje ko v sosednih vaseh. (Spominska plošča v Krškea — Valvasorju na čast.) Občinski odbor je sklenil, prihodnje leto napraviti spominsko ploščo slavni mu kranjskemu zgoduvinopisou Val-vazorju, ki je leta 1603, torej pred 200 leti, septembra meseca umrl v lastni hiši v Krškem. — Ob enem je sklenil oodotoi srenjski olepševalni cd«ek, pokojnemu Martinu Hočevarja postaviti spomenik. (Iz Dubice bosensk«) se nam piše: Grda navada, da se kradejo neveste, tukaj še ni izginola. Brat tukajšnjega posestnika Fibpa Panea si je izpresil neveete blizu Dubice. Ker je pa tu navada, stariše io znance nevestne bogato obdarovati, predno vzame nevesto seboj io ker mo je maojkalo novcev, pomagal si ie na drug oa«in, Dogovoril se je s tovariši, kako jo »krasti. Nekega večera pride ženin s tovarišem » hšo k stariii m io ondukai se prizmo pogovarjajo. Mej tem pa od»>dela žeuiuov bral m D|egi»v pomagat nevesto in njeno blago iz pritLčoe »obe in ubeie ž njo. Vasov»lca sta se kmalu potem po>lonla Ve* '«■ jarjen |e čakal e sekiro v roci oče spozoavš', da berre ni doma, neverno hčer in tatove. A stvar s« ie veudar mirno izvršila. Drago nedel|o je bila mlada dvoj ea ie oklicana. — (Cerkve« slovesnost na Brezjah ) Preteklo nedeljo dne 0. t m. se je vršila ua Brezjah lepa cerkven« slovesnost. Preroilostui gosp proSt dr L KI futar je blagoslovil veliki krit in jabolko ia zvonik nove romsp-ke cerkve. Zbralo se je obi'o vernega ljudstva, ki je i veseljem zrlo, ko so potegnili mej pokanjem topičev in slovesom potrkavaojem blagoHovljeni križ in jabolko kvišku. Nato je imel premil. gosp. prošt kratek nagovor, a slovesnimi l.tanijamt se je sklenila lepa slovesnost (Družba av. Mohorja.) Doe 5. oktobra so pričeli razpošiljati let šoje drožbioe knjige V kakib 8—9 tedoib. upa odbor, da bodo imeli vsi družniki knjige v rokah. Vrši se pa letos razpoš.ljanje tako-le: Amerikanci. r&zoi kraji, sekovska, somboteljska, zagrebška, senjska, porežka, krSka, ljubljanska, tržaška, goriška, videoska io lavau-tinska Škofija. (Žalostna smrt) Na Suhi ua Konškem, kakor poroča .Mir", obesil se je učitelj Ludovik Vagaja, ki je, kakor znano, bil tudi učitelj v Pirničah na Kranjskem. Vzrok je bil ta, da je izgubil pravdo zoper župnika g. Mat. Randl-a. Nesrečni pokojnik je v krčmi Boga preklinjal in spodkopaval kreda slovenske posojilnice oa Suhi ter pravil, da si bo pri njej le župnik svoje žepe poluil, kmetje bodo pa škodo imeli, /upnik seveda oa to ni m >gel molčati; učitelj je zgubil pravdo, to si k srcu goal tako. da se je obesil. Bolezen v Mokronogu.) Pri ua* v Mokrouogu je bolezen griža zelo huda. okoli SO bolnikov, umrlo jih je dozda| 24, večinoma otroci. Dvakrat so po 4 ležali v mrtvašnici. liudo je tudi pri sv. Troi ci, hu;e še ua Tabelnem, kjer je bilo včeraj B mrličev. — Trgatev je te dni, pa bomo malo nabrali. il* Dobrni*i se nam poroča: V naši f«ri že dalje časa močno razsaja griža ne ie med olroki, temveč i med odraslimi. Doslej jih je umrlo tU, boluih je še jako veliko in nekai jih je že okrevalo. (Ii ikofeviie Mariborske.) Župniki posuli so čč gospodje: Jug v Srnarji, Uecelj v Marenbergu. dr Lipold pri 8v. Petni pod ss. Gorami, Stuhne na Stranicah, C.«piu v Bazborjn pri Zidanem-mostu. Prestavljeni so čč. gg. kapelam: dr. Medved v Maribor, Stolee v Zreče, (iregorec v Trebovlje, Črnec na Polzelo, Aškerc v Mozirje, Kaktelj v Dobje za provizorja, Vreže za veroučitelja na ljudskej šoli v Mariboru. (V Hndi-lnknji u» Stranicah) pri Konjicah je za bljuvanjem naglo umrl 21 letni Janez Laznik. Ker je pa gosposka občinskim predstojnikom ostro zaukazala, naj vsaki sumljiv slučaj nemudoma naznanijo, da potem zdravniki preiščejo, n« bi li se kje prikazovala kolera. In ob- činski urad ua Stranicah j« storil pametuo, »b j, mladotiičevo po brzojavki naznanil c. kr. okrajnem, ^ varstvu v t Vije. odtod sta prihitela dva zdravnik*, h mrliči preišče ta. Toda na vso srečo še ni bil« tteiU|) j kolera, (iospoda sta v želodcu našla precejšnjo bi«, m Anice Fant bi namreč moral iti k vojakom, alii^ suknje si- je jako bal. Ves pobit hodil je okoli, fc ni maral. Domači so sodili, da bi menda skrivaj p, kakšno jed. vsled tega so mu nastavljali j«dils, d, k veudar ue umrl ia gladom Pa mladenič je pustil jed pri miru. Naposled »1 |e siromak sam poiskal tirrii podobi »mrtonosne — mišnice! 1 Iz B«hinja nam ptte) I»ri naši podreti« sv Marjete v Jereki smo dobili tri nove zvonove -Dne IV okt. je bila v ta namen lepa cerkvena sloveti«, katere se je vkljub slabemu vremenu vdeležilu prav («|j|, vernega liudstva Zvonovi imajo lepo ubran*- glsao«t ljudje so z ojimi zelo zadovoljni Haelj^ velja v Zatežu na Češkem: blago me>Ui lOtl—IIo gld., ono z dežele 90—100. gld., <>itnkt 55-75 gld. za 50 kilo. \a Dobrni j je letos bilo 113b gostov • lopbčarjr mtd ujimi 34t5 $Ujarcev, t2b Ogrov in hrd^cn, 11» Hrvatov, 7fi Primorcev, Korošcev, M Ceh*' 1!' Kranjcev; iz inozemstva bilo je: s Pruskega Iti okI s Srbije .V s Taljanakoga ti, po 3 s Krauco»k«*», 3 Albanije, iz Afrike, 2 1 Bu«kega, 1 iz Azije. Dne i. «t-tobra t. j. na god svetlega cesarja, se je med vtoiae m-arje sporatdelila obleka, katero so bili oskrbeli s tiitia zneskom, ki *o ga topličarjt »kupili pri tomboli IV avguu t Pšenira UMI kila velja) po~tne»tih Olje 10 rM Ormož Kld . tiradec S gld 16 kr.. Celovec 8 gld 15 kr Dunaj!» gl. 40 kr, Praga !♦ gld. 60 kr., Budimpešt H rti 20 kr (Trtaa cena v Mariboru.) Pšenica 5 gld. M kr, rž \ gld. 45., ječmen \ gld. 20 kr., oves 2 gld M) b, koruza 4 gld 7o kr., proso 5 gld., hajdina •"» glJ 20 lr krompir I gld. SO kr., vse po 1'ektolitru ; kilo fižole 10 kr. leče 28 kr, graha., 24 kr. liter prosenega pšeita II lr jajce jed no 3 kr. Tržne cene ? Ljubljani dne 19. oktobra. Pfcoi -a. bktl Jevm«a. . OVH, Ma. . Preao, Komu, „ Krompir, . ^ Grah. Mol. Mulo. kr ntl lir n ■«:» 5 a .< t, 52 h 77 .1 4 Ji ooni. C, a oena. Prihodnja itevllka „D0M0UUBA" Izide dne 3. novembra zvečer. Loterijske areAko. DnnaJ, 8. oktobra: 5. 73. 62. 28, 6» Urade«, 8 oktobra: 78. 44. 24. 81, 68. Trat, 15. uklobrat Bi. 59, 1, 6, 3». Na Naj ulj« povelje Nj. v. in kr. apoatolakega valliaatvn. lli>ir*to nukrbljana p« t. kr. ravnateljstvu luurijikib dohodku* zajamčena XXVHL državna loterija ATa civila« dobrodelne namene 3136 doblftav T vkapa*« znanko 170.000 gld. in »iror I (lavni d ob rt« k t 60.000 gld i dvema preddobitksms m dvsau psdebitkoms 1600 (Id , I glavni dobilik t 30.000 gld . t I prtddofcfcaen I pedobitkam pe 250 gld. 2 dobitka pe 10 000 gld . 10 dobitkov po 1000 gld.. IS dobitkov po 500 «ld , 100 dobitkov po 100 rld nsposlad nartjaki dobitki v vkupnein mi—ku 30 000 pld — Žrebanje ae b« vriilo nepreklicna dni 29 dacaaikra 1892 - Srečke elane 2 gld avstr valj 1'u'trobnajia dulorila ima igralni n»'rt, ki m dobiva ••nvplačno « srečkami pri oddelku tik «.'rlavne loterije, Dunaj. I.. Ilteaiarnaaa 7, II. 8to«k, io .lakoberhofe, kskor tudi po mimcih j>r»il»jajnivab. — Sratte aa paiiljsje poitnine proste. Dunaj, oktobra nor* 18;»«. 81 0-2 C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, oddelek dri*me loterije. 404 6-2 ■I : Gospodu lekarnarju 1'tccoliju rj>ri anfelju" t? Ljubljani, Du nnjska cesta. i Podpisani javljamo s trm, da T s»io po Kas pripravljeno »tinkturo *a želodec'' vporabili in nje cdrarilno moi sa irfodcc in ostale prebavni onjanc itkusili Na podlagi tega priporočamo to ddujode domače tdravilo vsaktmu, ki bi je utegnil jtotrebomti. Pater Studenai. iupnik, Canfanaro, Dtra, 1891. — Mihael Bogelm, župnik Ajdovii*, 1S91. — Josip farnks, iupnik. Vuirod. 1891. — D Ivan Gabrislii, /uunik, UalliRnana, Utre, 1891. — Ivan Belae, župnik. Sv Martin pri Alboni, lnlra. 1891 — D. Anton Usmisni, kooperatnr in kateliot, liu-jcosni>a pri ."-»boniku, Dalmacija, 1891. — D. Caproni, iupnik in dekan. I.evico, TiruUko, 1891. — Forda Babie iupnik in kanonik, Itivnafcora. Hrvaško, IH9I. — F. Boncelj, iupnik, 1'ratgoi«, Kianj»k», 1491. — Jurij Kdnig. iupnik, Na Vini«! ). Kianj»ko, 189«. — D Luk* Raicevicll, kaplan. Feraalo, Dalmacija, lt>9l. — Avgust Žagar, inpnik, llrvaiko, 1891. - Štefan Jeako vikar, v Podkrajali, Kidriča, 1892. — Mostu. Kranjuko 1892 pri Hudejevicab ♦ ; i l »rsagOM, (W«imU). Oitfiub, Fi Kupiak, II llintia Kis l Imacija, 1891. — Avgust Žagar, inpnik, f Ml, — Štefan Jeako vikar, v Podk rajali, I 2. — Josip Heisvar. kanonik v Novoui t 12. — Aaton Vedral kaplan v ljaobau 4 ludojovicab, l>Jko, 1892. (53 S) 1 xxxxxxxxxhxxxxxxxxxxxxxxxxf Javna zahvala in priporočilo. Podpisana imela sva svoje pohištvo in droge premičnin« pri »TOK) GATHOLICA" zavarovane. 1>iuj 22..-Sfptombra t. 1. bilo jo vse najino imetje vslod požara pokončano. Ravnateljstvo zavarovalnice „1 lilo ca-thollea" pnstilo jo fikodo po ljubljanskem generalnem za-htopn brzo pregledati in vestno ceniti ter je nama odSkodnlno • v s r> . • ____*____ ,.|H%H< H tt+Klrtrtr^' ... itUh fAp^-i m t M*-* v* UI' * duhovniške obleke uratlul&e obleke (unforni^. aradnl>ke »IrJL-Jtelez. obleke, uradniške aas.-|ele/. ohlrkr. ehtlm* oblekel {. ,7- * t i k. >«0. Nv- ^ •»• ' " * Ft# €af*ermaM v Ljubljani. Š«lenburgo*e ulic« 4 mrm Primerna darila! mjsrv« i*? Fran Čuden, iirnr, tfr t J. O EB A. »li^uSnift iliditn, •>r • c . f?»: lik<- ifia« te ' 5» - ralika tibora* u-1 »C« l* .-»te J J7 ;J }\.<5 i? ; as rita a Vuto Umetne zobe in zobovja *uvlja iu načiz. b pnmnO: nikakjh bulfčis. ter opravlja ry? robne opera- cija io ptocabov&aja PAICHEL, ti« co-M«f«-a » ta a» Min * uitn utn.!*^ t ajafoto atrolo ipa4ajo«i «el »rVM^r »Axa ir«4 i » t« aaani* aapUov.lu. fc.ria» tr»,'*j ta e»B* akt> Nivb An! Prodajalci ^ _ , asa ap««VJ»li»» ScbickM^H-* i ■ ipccljallat DiaiJL Mi- »chmlad-[Ui< »t. ff pcr ^ trp»*f vala« kil t iS :o-* tu: l imim Jt ■•< :« ito.ii.aa k^m a _:*■{r»ia * itur lil!*- k :4 • ■iam)* -ri S. m «"•- 1 ;-. »•• i : 3 I* tr— t. • \ ? J T* Za hudo «r pucrt i pr«mlk*Jo4taa a« »t < » W i ; •- 4 :' P . i Bar. ■%a lil I « t!<*W fn >- tu u/.i ki lt.- ti ram ( ^ vizitiiice a S | trgorik« raione | ? 5 l KitoL tiskana ) v Ljubljani. Hi^o proil» Kr:iiir Paulir ..|»ri >l«'rruiLu" lita Iuru. ;i -a * ;Tt'» aa u r*«tlln». nt pel 4«br» klel - ij^, | .. a;, „ . majhna hKIrarH®* .a trmi ■>hrambami. Gospodarska poslopja to: hI«-* »rlajakf; *rt • «a4nfai i a k T-.-J. p<>dl>^ira{(*a -n j* m p •'.»» Franc Paul tč nu (.Hurah /tri J rnb(JuH< it. /? Ignacij Žargi K v Ljubljani, »v. Petra e»»t* iiev.4 vf lb(jMi priporoča a\ ojo izbor no »aio«« mo