PROUČEVANJE GOSPODARSKE VLOGE VODA 
IN VARSTVO OKOLJA 
Mitja Bricclj* 
Povečana raha in onesnaževanje vode se 
kaže na slabi kakovosti naših potokov in rek, 
pa tudi podtalnice. Največji porabniki in one-
snaževalci so industrijski in kmetijski obrati, 
znatno vlogo pa imajo tudi stanovanjski obje-
kti. K temu je prispevala tudi gradnja novih 
vodovodov (danes preskrbujejo z vodo preko 
tri četrtine prebivalstva Slovenije). Napeljava 
vode v gospodinjstvo povzroči znatno poveča-
nje porabe vode (tudi do 100 x), vzporedno s 
tem pa se poveča tudi količina onesnažene 
vode. Stare greznice postanejo pretesne in 
zlasti na krasu gre hkrati tudi za povečano 
onesnaževanje podzemlja. K temu so znatno 
prispevale "moderne" kmetijske farme / uve-
dbo sprotnega odplakovanja fekalij in zato 
znatno povečanimi količi nami gnojnice. Pre-
komerna uporaba gnojnice na kmetijskih 
površinah pa povzroča povečanje nitratov v 
vodi (preko MDK** za pitno vodo), kar se 
pozna tudi v zajetjih pitne vode (kraške pokra-
jine, krško polje...), ki postanejo vsaj začasno 
neuporabna. 
Skratka, v zadnjih desetletjih smo vodi 
dodelili še poudarjeno vlogo transportnega 
sredstva za snovi in energijo (termično one-
snaženje), ki jih producenli ne želijo imeli v 
svoji bližini. 
Iz lega vidika nas v prvi lazi dela zanima 
predvsem količinska poraba vode v izbranih 
*, Inštitut za geografijo Univerze I.. Kardelja, Trg 
francoske revolucije 7, 61000 Ljubl jana. 
** MDK pomeni maksimalno dovoljeno koncentra-
cijo (po naši zakonodaji). 
delovnih organizacijah (priporočljivo je izbrati 
večje porabnike vode ob reki, zajetih izvirih 
ali z industrijskimi črpališči podtalnice). Z 
anketo v izbranih obratih zberemo podatke o: 
1. a) Količini porabljene vode za delovni 
postopek (l/soz. m3 / leto) 
b) Viru vode: reka. podtalnica, vodovod, 
zajet izvir... 
2. Količini izpuščene vode (l/s oz. m3 / leto) in 
mestu izpusta (reka, kanalizacija...) 
3. O čiščenju odpadne vode: (če obstaja) 
a) čistilna naprava (mehanska, kemična, 
biološka stopnja čiščenja) 
b) zmogljivost čiščenja (m3 /dan) 
c) učinek čiščenja (v %) 
d) količini in sestavi (rezultati kemične 
analize!) odpadnega blata ČN in mestu 
odlaganja (koristne informacije lahko 
dobimo na Občinskih inšpekcijskih 
službah) 
4. Dohodek, ki ga je obrat ustvaril v enem 
letu (podatki v DO ali SDK). 
Količino porabljene vode (V) v izbranem 
obratu v enem letu primerjamo z dohodkom 
(D), ki ga je obrat ustvaril v istem letu. 
(D) 
—- = K (din/m3) 
(V) 
Dobljeni kvocient (K) pokaže fizično nave-
zanost posamezne industrijske dejavnosti na 
naravni vir (vodo) in hkrati kakšen je proi-
zvodni pomen vode (izražen v denarju) v 
posamezni gospodarski dejavnosti. Z vodo 
potratne delovne organizacije imajo nizek K in 
obratno. Analiza dobi svoj pomen, ko primer-
41 
jamo delovne organizacije med seboj, ugota-
vljamo "mokre" dejavnosti, denarno uspešnost 
pri upoštevanju vode kot surovine itd. 
Za celovito preučitev vloge industrijskega 
obrata v pokrajini glej še: Navodila za raziska-
vo (D.Radinja, Geografski obzornik 3-4. 
1980). 
V drugem delu naloge pa ugotavljamo še 
širši gospodarski pomen reke, npr. v preteklo-
sti (viri: stare karte, opuščeni mlini, različna 
literatura) o transportni vlogi reke (čolnar-
stvu, plavlenju lesa...), žagah in mlinih ipd. Z 
vidika preživljanja prostega časa in rekreacije 
upoštevaj podatke ribiških družin o številu 
članov, prodanih ribolovnih dovolilnicah na 
preučevanem delu reke (ali jezera), poletnem 
obisku kopalcev oz. sprehajalcev ob bregovih, 
številu spustov s kajaki, na zimsko drsanje itd. 
Ob upoštevanju analiz odpadne in rečne 
vode sklepaj na možne vplive poslabšanja 
kakovosti (zastrupitve) življenja v reki ob 
loku navzdol, možnem onesnaženju zajetij 
pitne vode, ki so ob reki ild. Rezultate analiz 
(vir: občinski vodnogospodarski inšpektor, 
Hidrometeorološki zavod SR Slovenije) odpa-
dnega blata iz čistilnih naprav primerjaj z 
MDK vrednostmi za težke kovine, ki so dolo-
čene za poljedelske površine v ZRN (glej 
prispevek o Degradacijski vlogi prometa). 
ODLAGALIŠČA TRDIH IN TEKOČIH 
ODPADKOV - NOV ANTROPOGENI ELEMENT 
V POKRAJINI 
Dušan Plut* 
Količina odpadka narašča vzporedno z 
gospodarskim razvojem in dvigom življenjske 
ravni prebivalstva. Odlaganje odpadkov posta-
ja vedno bolj pereče, odlagališča trdili, pa tudi 
tekočih odpadkov pa nov antropogen element 
v pokrajini, ki je vzbudil tudi pozornost geo-
grafov. Posledice kopičenja odpadkov v pokra-
jini so vsesiranske in se kažejo v različni stop-
nji onesnaženosti posameznih pokrajinskih 
elementov (relief, prsi, voda, vcgctacija).Od-
lagališča odpadkov ogrožajo ali prizadenejo 
torej različne pokrajinske elemente in celotno 
pokrajino, vplivajo pa ludi na človekovo poču-
tje ali celo zdravje in kazijo estetski izgled 
pokrajine. Zmanjšujejo torej njeno bivalno in 
*, dr.. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 
Aškerčeva 12, Ljubljana. 
rekreacijsko vrednost, v primeru lokacije na 
primerih kmetijskih zemljišč pa tudi ekonom-
sko vrednost zemljišča. 
METODOLOGIJA RAZISKOVANJA 
Poudarek je na terenskem delu, saj prevla-
dujejo divja, nedovoljena smetišča. Zato je 
potrebno opravili terenski ogled in iz pogovo-
ra z domačini odkriti, kakšna je usoda gospo-
dinjskih odpadkov. Poslužujemo se tudi čim-
bolj podrobnih kart (merilo 1 : 5000, 1 : 10 
000 ali I : 25 000), ki nam služijo kot "detek-
tor" za sklepanje o možnih lokacijah smetišč. 
Rečni bregovi, kamnolomi, ježe teras, pesko-
kopi in gramoznice so praviloma mesta za 
odlaganje smeli. Organiziran odvoz smeti ni 
zanesljivo merilo, da v bližini naselja ni slarej-
42