d«I«U le
Imooš dailr
<Ur« aa* Holidaja.
V*
% . v
RO
V E TA
Uvodaii* ta
▼nlttJ
LETO—1
xxii. i mu


glasilo slovenske narodne podporne jednote
Chica*©, ni., četrtek, 38. marca (March 28), 1929.

Itonk ». UTt.
Yosrly
M
M9f i. LavradaU Ave.
OffiM Of PtlbUMtiM. SS87 South Lavntdala A to. Tolophon*. *ockw«n 004
&TKV.—N15MHKR 74
Prikrivaj« nesreče, da žanjejo prizoaije za varnost
Te vrste bolezen ee je pojevfle
med južnimi tovarniškimi upravitelji
Kirminjfham, Ala.—Kako am-bkijozni raynat«ljl včaal prikrijejo nesreče, ker hrepene po pohvali, da imajo najboljše varnostne naprave, dokazuje dogodek v cementovni Lehigh Port-land Cement kompanije blizo Birminghama.
"Ako bi bilo treba dečku iz-rezati očesa, bi naša tovarna dobila priznanje kot najvarnejša tovarna proti nezgodam," se je izrazil neki delavec, ko je stopal skozi tovarniške vrata na ponoč-no delo.
"Deček je zavezoval vrečo cementa, ko ga je oplazila žica prek očesa in ga hipno oelepela. Deček
ni čutil bolečin in preddelavec mu je dovolil delati. Skozi deaet dni je redno prihajal na delo, nato je pa oko pričelo zatekati in ee gnojiti in morali so mu ga izreza ti. Po operaciji je bil le dva dni doma in zopet je prišel ha delo. Ampak tadva dneva sta pomenila, da se je v tovarni zgodila nesreča in da je bil nekdo poškodovan, da je moral ostati doma. To je vzrok, da letos ni-smo dobili priznanja."
To ni bila nesreča, ker je deček izgubil oko! To, pokazuje kako zna navihano vodstvo tovarne vzgojati delavce, da izgubo očesa ne smatrajo niti za nezgodo, ako ponesrečenemu delavcu ni treba ostati doma. Ta kom-panija trdi, da se je število nesreč znižalo v teku pet let za dve tretjjni. Res je, de se vrši kampanja za varnost delavcev in da so povsod nabiti lepaki, ki pripo^ poročajo, da nsj bodo delavci povsod previdni na delu,, ali vseeno je malo pretirano, ako se trdi, da se je število nesreč Shlžalo za dve tretjini v teku pet let. Kompanije seveda prirejajo večerje in piknike za svoje uslužbence. Ob takih prilikah nastopi višji uradnik družbe In jim govori o varnosti in previdnosti pri delu. To pojedine ee prirejajo enkrat za belopoltne, drugič pa za zamorske delavce.
Tovarna Alpha, ki je tudi lastnina te družbe, je najboljša cementarna v dežli. Da so se nabavile sesalke in druge naprave za vsesavanje cemntnega prahu, gre hvala občini, ki je godrnjala, da nad mestom vise vedno oblaki cementnega prahu. Za delavce v tovarni je tudi dobro, da se cementni prah lovi v zato napravljenih posodah, mesto v pljučih delavcev. Vdihavanje cementnega prahu povzroča 1>olezni srca in črev.
Tovarna jrf opTenfljena z najnovejšimi stroji4 za produkcijo, kar povzroče, ds je zepoeljenih vedno manjše število delavcev. Tovarna potrebuje le okoli 100 <<o 1.10 delavcev, všteti so tudi delavci v kamnolomu. Povprečno ne produclra na leto okoli šeet Kto tisoč vreč cemnte. Pcv|. rečna dnevna produkcija na delevca znene več ton cementa. Delavci prejemajo po 86 centov mezde na uro in delajo od devet do deset ur dnevno.
Vaiabizais tlaka radi paazijska predloga
Cikaški finančni intereei ao ker ponoreli.
Chicago, IU. — Velika denarna mošnja se jezi, da je illlnojska nižja zbornica sprejela penzijsko predlogo za stare in onemogle pri tretjem čitanju. Zato velika denarna mošnja stoka in joka, kakor da bi ji bi kdo odneesl ves lanski proflt, ali pa prepovedal letos jemati profit od dela drugih. Časnik "The Chicago Journal of Commerce", trobilo trgovine, bankir j ve in finančnikov, joka ob tej priliki, da je jasno, da so konservativne sile v državi spale, ko je bilo treba bdeti. Vzdramiti je treba male davkoplačevalce. Dokler se to ne zgodi, bo triumfirala penzijska postava v senatu in zbornici, ki strašno povišuje davke. . ."Journal" joka, da bodo vedno stari ljudje umirali, drugi bodo pa postali stari, za to bo tudi vedno treba plačevati davke za penzijski sklad.
Ce predloga taka, kakršna je, postane zakon, tedaj bo ta pen-zija stala državo le 14,000,000 na leto. Ta vsota je veliko nižja kot davčna vsota, za katero le nekaj korporacij, za katere govori "Journal", opehari državo vsako leto na davkih,
Illinojska državna delavska federacija zdaj ne bo odnehala od svoje aktivnosti za predlogo, ampak nadljeval bo s Vvojim delom, dokler ne bo predloge sprejeta in podpisana od governerja, ps
. M —	j—, i ...... M ni
mngnri ce vet aenarni rnogorci, katerih interese zagovarja *Jour-nal\ počijo od jeze.
iavljarald delavci
' 'iSlSiBiamaan rnLgmmfgummm
zamavajo poransvma
Pogajanja se vite med zeatop-" niki podjetnikov In delavcev. Antracltni rudarji pričskuje-jo vzakonjenje vsrnontnlh zakonov. •__
Haverhffl, Masa. — Organizirani čevljarski delavci v Shoe Workers' Protective Assn. zahtevajo pet dni dela v tednu. Oni so zato, da delajo 44 ur v tednu, a samo pet dni. Vrh tega zahtevajo, da se njih mezda poviša za deset odstotkov, ali tako visoks mezda, kot je bila v letu 1927. Organizacija se zdaj pogaja za te zahteve s podjetniki. Stere pogodbe poteče šele dne 31. maja.
Hsrrisburg, Pa. — Rudarji na polju trdega premoga pričakujejo, de legisleturs sprejme zanje take varnoetne zakone, kot že postoje za fudarje ne polju mehkege premoga. Zahteva se, ds preddelevcl vsak dan pregle-dajo vse prostore, v katerih delajo rudarji, podzemske telefonske sisteme in druge nsprsve, ki so za to, de se prepričijo nesreče. Rudarji so prepričsnl, ako legislatura sprejme tak zakon, da bo veliko manj nesreč v premogovnikih ne polju trdege premoga.
Ne Baibat st osmUI rato ef poaU«
Napatost aa kaavaa-
ndartka uaiie
med Plahwickom in Mur-reyjem ns illinoiakem zborovanju. _
Peorte, lil — Tu je bile v torek otvorjena redna konvencija rudarske unije U. M. W. A. v 12. distriktu, Illinois. Delegacija je razdeljena v dve frakciji, toda frakcija, ki jo vodi distriktni predsednik Fishwlck, se je takoj prvi dan zborovanja pokazala močnejšo. Nasprotno frakcijo vodi James Murray iz West Fnankforta, ki je bil kandidat sa predsednika v minulem decembru in je propadel. , Murrayjeva stranka je takoj na prvi aeji predlagala, da se poslovni red amendira, tako da bo 20 odatotkov delegatov lahko zahtevalo glasovanje po Imenih namesto 30. Fishwick js nastopil proti temu in dobil je večino. Predlog je propadel.
Murray obtožuje Pishwicks, da je bil izvoljen v decembru s sleparijo. Dalje pravi, ds ao člani unije v zadnjem septembru z veliko večino zavrgli novo pogodbo znižanja mezde, toda Fishwick je tako manipuliral številke oddenih glasov, da je naredil majhno večino za pogodba-	~
Pomanjkljive postava ia adftkadaiaa
Soprog žrtve zeetrupljenje s radijem ne bo dobil beliče odškodnine. ,__
Weterbury, Conn. — Postava ne daje soprogu mlede žene Mll-dred Csrdow, žrtve sastruplje-nja s radijem, praviee do enega cente odškodnine. Mildred Car-
< ♦hoKloveklje napoveduje vojno ameriškim avtom.
Praga, 27. marca. -«- Cehoelo-važkl trgovski mlnleter Novek je napovedal vojno uveženju ameriških avtomobilov. Rekel je, da je kupovenje ameriških avtov krivo. da je 20,000 deUveev bres J*'•• v čehoelovaških tovarnah. "!*tos moramo premagati ame-nAlco • konomsko konkurenco, če «?. smo izgubljeni," je rskel mi--n*«ter.
** jati r elljenci s Turki
Is PersL Teheran, 27. marca. — Med wjeteke unijo, Perzijo In Turčijo se prlprevlje trojnLmlrov f pakt. Na povabilo eovjeteke v*sde Odpotuje še U dni poseb-perzijaks misija v Moakvo. K"aka misije pride is Turčije.
24-letno dekle ssetope delavce v angleški zbornici.
London, 27. marca. — Miss Jennle Lee, delavska poslanka, ki je bila Izvoljene pri Izrednih volitvah sednji teden, je včeraj zseedle svoje mesto v parlamen tu. Delevski poslanci so jo burno pozdravili. Miss Lee je naj-mlajšl član Sbornice. .Stare je komaj 24 let.
Policaj aretiral dekle, ker ge ne IjnM!
Pittaburgh, Pa. - Policaj Fa-hart Sebe je 25. t m. Povlekel na policijsko postajo dekle Kete-rino Sertič, ki je odrekla njegovo vročo ljnl»«n. Drugi policaji pa so namesto dekleta zaprli policaje, ki je potem plečel $10 kazni in izgubil policijsko službo.
v tovarni Waterbury Clock kom penije mazala s radijem urne ploščice.
Zakon mu prepoveduje tožiti za odškodnino in zahteve od nje-ga, da to zadevo isrsvna po odškodninskem sekonu. Odškodninska postsvs mu ps ss strokovno bolezen ne prizne nobene odškodnine, ker se je bolezen pokazala Šele po treh letih, ko je puatils delo pri Wsterbur)r Clock kompenijl. Zdrsvnikl eo diagnozirali zastrupljanje z radijem šele pred sedem tedni.
Ko so drževnl uredniki priznali, da zakon dsje kompenijl popolno imuniteto, tedaj je šele kompenija izrekla, da je iz "človekoljubnih" ozirov pripravljene več storiti, kot določajo postsvs. Vprsšale je ženo noč prej, preden je umrle, de je kompenija pri volji plsčstl polovico od nje nšga tedenskega zaalužka $12.50 skozi sedem tednov in zdrevnl-ftke stroške.
Mlade žene nI podpisala nič Zdaj njen eoprog izjavlja, da bo tožil kompenijo, pa če zakon to dovoli ali ne. Tode odvetniki obotevljsjo.
Baaaraiaa stavka
prati v Avstriji
17,000 evtsih delsvcev v boju.
Dunaj, 27. marca.—Avstrija je na pragu generalne stsvke Včeraj je ne Dunaju zastavkalo 17,000 avtomobilskih delavcev in vse oetale kovinarske unije, ki štejejo preko 100,000 členov, eo se izjevile se simpatični generalni štrajk, ako avtni delavci ne dobe svojih zehtev. Stav-kar J i zahtevsjo plačo o praznikih. Dunajska socialistična o-prava podpira delevoe ln prlprevlje javne kuhinje se nneiče-venje delavskih družin, še bo štrajk trsjel dolgo.
iSJS.
11SS, Aoft «f Ost a, 1111,
m Jsas 14, ISII.
priznavajo, da
oislailjajd stare klavce
Ze neiz učene delavce je meje pet ln štlr*djwt let.
New York. N. T. — Ce pojdejo tsko naprej," se Jjogovarjajo delavci med seboj, "bo moral delavec, ki doaeše starost pet ln štirideset let oditi v klavnico in prositi, da gs ubijejo." Večinoma skoraj v vseh tovarnah je določena starost ss neizučene in napol izučene delsvte na pet in štirideset let, za izučene delavce pa na petdeset lot. Ako pride v to-varno vprašat sa delo navaden težak aH tovarniški delavec, ki kaže na obrazu, da je dosegel že starost pet In štirideset let, tedsj mu Že čuvaj pri vratih pove, da zanj nimajo dele v tovarni.
Tovarnarji se izgovarjajo, da se temu krive zavarovalne družbe, ki se branijo! zavarovati delavce za odškodnino, ako so stari več kot 40 ali 50 |et, ali pa zahte-vajo zelo visoko premijo za zavarovanje.
■Strokovno organizirani delavci Izjavljajo, ds ae nsj orgsnizirs državni odškodninski sklad, zavarovalne družbe pa nej gredo po gobe.
Državne delavske federacije, nekatere cerkvene in bratske podporne organfrcije ravno it tega razloga pritekajo, da ss zavarovanje delsvcev za odškodnino pri privatnih zavarovalnih družbah opusti, mesto ter naj dr* žave .vodijo svoj odškodninski sklad, da se tsko odpravi vzrok za odslovljenje starih delavcev. Kajti sedaj je skoro ena tretjina ameriških tovaren uvedla že sta-rostno mejo za ^sfrvce
Raiaatki atavkarii
sesuvssvma nevassp
tt lokal dosegli
Pridobili eo pravico do organi snd je In
ŠMriiko konto Ms-jajo aa aiahKka vstaJa
Federalni letaki širijo amrt In groeo med rebell v Escobarje-vem taboru. Vatašl ujeli in izpuatlll ameriškem letaka.
EROVNATItNE RUZBE MN02E MASTNE PROFITE
Mežico City, 27. marca__Cel-
lee, vrhovni poveljnik federalne armade, dnevno pošllj* letalske eSksdre nad rebelni tabor v Jl-minezu, kjer Ima general Eeco-bar, glavni vodjn revolte, svoj glavni stan. Federalni letalci, dobro salošenl z bombami iz Združenih držav, širijo groeo in (onfusijo med rebelniml četami. Včeraj so zmetali večje število bomb, ki so nedvomno uamrtile mnogo mož ln naredile veliko škodo.
Medtem se uspešao nadaljuj s federalna ofenziva na zapadnem obrežju Mehike. General Car-denas s 12,000 možmi prodira v vlakih, truklh in na konjih ls dr. žave Najarir v Sinalojo ln dalje proti Sonorl od zapadne strani. Vstaške čete, ki so si razbile gls-ve pri nspedu na Mazatlan, so pobegnile v Sen Crus.
Nogalea, Arisona, 27. marca. —G. K. Morrison, smerliki letalec, ki je proetovoljno vstopil v službo v mehiški federalni ar-msdi, se Je včeraj vrnil čes mejo. Vstašl so gs ujsll v Sonorl, ko se je moral spustiti na tla. Bil je Izpuščen, ko je vstašem obljubil, da ne gre več nazaj v mehiško armado.
VeHkl asm širi para*
Hamburg, 27, msrce^—Veliki nemški parni k "Europe," 40,000 ton. ki je bil zgrajen po vojni in ne ketersgs je bile Nemčije U-ko ponosna, je včeraj zgorel do vode v tukajšnjem pristanišču. Kaj je povzročilo ogenj, ni še znano. Skoda sneše 12 milijo-nov doierjev.
Ellsebetkon, Tenn. — Delsv ci v tovarni Glansatoff kompenijo le nieo zastonj stavkali. Vrnili ao se na delo po desetdnevni stavki. Na stavki jih je bilo 5500.
Mezda ae jim je povižela od 12 do 20 odstotkov ln kompani ja je prisnala, da imajo pravico se organizirati. Stsvkarji smatrajo tldve pridobitvi ze najvaž-nejli. Mezde se bo torej povišala, da bo enaka mezdi v tovarni American Bemberg kompanije. Ta tovarne je starejše, e vseeno niso mezde v obeh tovarnah tsko visoke, kot bi morale biti vzpričo dobičkov, ki jih imata družbi.
Obe kompenijl sta pristali, da ne bodeta delala razlike med organiziranimi in neorganiziranimi dele vel.
Delavci imajo pravo Izvoliti pri tožbi nek I odbor, ki se bo sestajal z zastopniki kompenij in izravnevsl pritožbe. t
Teko Je ts stavke zabile zego-zdo v tekstilno industrijo v kraju, v katerem ni bilo dovoljeno se orgenizlretl tekstilnim delav cem. Nekaj stotin delevcev se Je pridružilo orgsnizsctji tekstllnh delevcev United Testile Work ers In veliko drugih se jih jI pri druži vssk dsn.
V obeh tovarnah bodo delali kmalu v vseh oddelkih, kajti s delom eo pričeli teko j, ko so se delevci po sporazumu vrnili v tovarni. Vsak delavec bo detel na svojem slsrem meetu. Tisti, ki i mejo skrbeti se druge, prlčno delati prvi. Sklican je bil meeni shod, na katerem Je bil te sporazum sprejet In v katerem se še druge pridobltvr.
Organizirani tekstilni delevci smetrejo tekati 1 no stavko pri Glansatoff kompani jI se najvaš-ne j So zadnje lete. TI posdrav IJajo to stavko kot nevel ne o-penšeparake tovarne ne Jugu. Ta stavka pokazuje, de eo v A meri ki rojeni JMevri pri volji se rev notako hitro vpreti proti nizkim mezdam In slabim razmeram v tovarni, ako so pravilno podučo-ni, kot delevci kje drugje, eko-
Ubil iaaalaaaba radi vaiikaaataa ipovadl!
Tretje družinske trsgedljs Chicagu v snem tedna, lgao-
Chicago. — Frank Wiemik, 1889 So. Wood st., Je v torek zvečer ustrelil svojo ženo Mery In potem še sebe, potem ko mu je žene rekla, ds morda ne poj* de k spovedi ze veliko noč. Wler-nik, po narodnosti Poljak, ja po večerji rekel ženi, nsj gre v eer-kev k spovedi In Izvrši svojo versko dolžnost v velikonočnem tednu. Tsko pripoveduje njegov 12-letni sin Emil, ki je bil navzoč. Nato j s žens uporno odgovorilo: "Ksj ps če ne bi šls?"
VViernik nI ns njsne besede nič rekel. Vzel je revolver ln ustrslll. Zena Je lešsls ns tlsh. Drugi strel—in obležsl js še on.
Zepustils ste tri otroke od 4 do 14 let sterostl. Starejše dek-lica pravi, da sta ae oče in mati vedno prppirala. On je bil star 60 let. ona pa 82. Resllks v njuni starosti pojasnjuje nesporazum.
To je že tretje družinske trsgedljs U vrste, ki se je odigrala v teku enega tedna v Chicagu. Trije očetje in tri matere so mr. tvs ln otroci so ostali sami. V enem slučeju Je mo* ubil ženo In sebe redi propedlegp busines-. Prepirsls sta se redi denarja in dolgov. Značilno je, da je morilec žene v vseh treh slučs-Jih takoj Izvršil ssmomor.
V tem času bi bil ekoro Isvr-šen umor tudi v slovenski družini Johna Plenlnra, ki stanuje nedaleč od Wlernika v okolišu slovenske cerkve. Planine Je h<'t<*l
atruplti svojo ženo, de u lasti njene zavarovalnine, na je k sreči preprečile svojo smrt ln dsle moža zapreti.
Obenem ps prit lokajo tudi na msede.
Pstereon, N. Y. — "Prav žal ml je John, vi ate odslovljenl s današnjim dnem. Vaše delo je bilo izvrstno, ampak mi moramo hraniti in varčevati," je dejal preddelavec strojevodju John M/cCrawu, ki ima oblastveno spričevalo, da je napravil isplt za strojevodja.
Preddelavec ni razložil Mc-Oravvu, da je Wrlght Aeronatl-cal korporaclja Imela v letu 1928 skoraj dva milijona, pet sto tisoč dolarjev dobička. Rsvnotako nf razložil odslovljenemu delavcu, da Imajo delnice te družbe najvišjo ceno Izmed vseh eronavtlč-nih družb ln korporacij.
Eno leto, preden je pričel odslovljenl delavec delati za to družbo, je navedel v aplikaciji, da je pri volji dslatl za družbe, toda ne za nižjo mezdo, kot 7ft centov na uro. Se pred žest meseci je delal v neki elektrarni ln imel je stalno delo ln po 76 centov mezde na uro. Eronavtlčna družba ga je poivala telefonično in ga vprašala, ako hoče delati sa njo. Ponudili so mu 50, potem 60 in.aato 70 centov ns uro, ker je vztrajsl, ds ne gre cenejs delsti ko( >a 76 centov ns uro. Knočno Je pristel na 70 centov mesde na uro, ko so obljiiblli, da mu povišajo mezdo in ker Je sta novsl blizo tovsrne.
Ko je pričel delsti, so dsll pod njegovo * nadsorstvo vse parne
i«
C
kot goljuf.
New Vork Clty,—Neeh Rock-wood, star 60 let In že 15 let o-krojni sodnik v okraju Sersto-ge. Je bil to dni obsojen ss tri mesece zapore, ker Je ogoljufal
je list mesecev *s kompenfjo
Nikdar nI bilo pritožbe proti nJemu. Popravil Je stroj ss stiskanje srsks, ds gs js pohvalil celo tovsrniškl inženir.
Pred osem dnevi Je prišel pred-delsvec in pripeljal s sabo no-vlncs. DsJsl mu Je, de nsj novincu raskaže delo, kajti potrebno Je, ds Je v kotlarni še en delevoe, ako se slučsjno nJemu ksj pripeti. Novinec nI bil mlajši, ampak stsrsjžl ln Izssssn delsvec, nezmožen kurječ, ki nI nI-Aessr razumel o strojih ss stl-sksnje zrsks, tods bil Js pri volji dslsti ss 50 centov ns uro. John Js novines nsučil, kolikor ga je mogel naučiti v osmih dnsh, nato Je bil doslovljsn. Tako delajo s delavci, kjsr delavci niso orgsnlslrsnl.
Sahaiki amar razkril Ijadstvo v Aarori
Organizirani delavci protestira* jo in pojdejo ss pogrebe« ustreljene šene.
Aurora, III.—Zadnji pondeljek zvečer ao deputlšerifl ustrelili ženo Josepha De Kings v tukajšnji okolici ln teško ranili njenega soproga, ko Jim je prepovedal vatop v hišo. Pet deputf-Aerifov je udrlo v hišo, potem ko je vodja grupe, Roy Smlth, za-gnal bombo za solsenje skosl okno v sobo. 8mlth je s puškinim kopitom udaril Ds Kings po gls-vi, ds se je nessveston s valil ns tla. Njegova šene Lillsn, stara 42 let. Je planile proti Smlthu, toda ts je epreštl in pognal krog-lo ženi v trebuh. Psdla Je sra-ven mošs in v nekaj hipih je bila mrtva. Njen dvsnajstletnl sin Gersld Je pograbil ošstov revolver (n obstrelU Smlths v nogo.
Vss to ss Je ftgodllo ne ukas državnega pravdnlka G. D. Gar-baryjs, ki Je poslal dsputlšerlfe v De Klngovo hišo, ko je bil po nekem vohunu obveščen, ds De Klng prodaja opojno piječo. Ko so deputlšerifl preiskali hišo, so našli gslono vlns. To Js bilo vse. Radi ene galone vina je morels gospodinjs ln mstl položiti svoje šlvljonje ns žrtvsnlk suhsške-ga fanatizma ln tirsnstvs.
Ljudstvo Aurore ln daleč ns-okoll Je slino razburjeno redi tega škandalosnege člns. Roy Hmith ss izgovarja, ds je ustrelil ženo v—samobrenu In državni pravdnik Csrbary pravi, da js bil uboj upravičen. Deputlšerifl niso Imeli "search wsrrsnts" sli dovoljsnjs od sodiščs sa vlom
kotle ln oddelek, v katerem	. . A... -	. .
bil stroj z« stiskanje »raka. De- 'JŽSft Pfr	££
isl je Sest mesecev »a kompenfjo. **
ŠTIRI
NAJVBCJK TITRBINK NA SVETU,
Grede as v Ameriki se Sovjetsko Rusije.
New Vork, N. V. — lati. Electric kompenlje zgradi štiri nej večje turbine za reko Dnje-per v Sovjetski Rusiji. Tsko poroča Amtori, ameriške ruaka trgovska agencije. Turbine so večje kot pri slepu Niegara, ell pri Conowlngu ell Muecle Shoslsu.
Novi poleti les morje Is eoMne.
Rahla, Brazilija, 27. marcem-Spanaka letalca, Franclsco Jlml-nez In Ignsclo Iglsalas, ki sU v nedeljo poletela \t SevllU v Španiji v Rio de Jeneiro v Braziliji, sta morale včeraj zjutraj priste-ti v Behiji, 349 milj od dlje. Prsleteta sU 4100 milj deljeve.
Jeruzalem, 27. marca,—Nem-ški zrakoplov "Graf Zeppelin" Je včeraj plul nad Palestino ns ovoji 5000-mltJsk! turi. V Jefi je vrgel na tta pošto. Od tu je ss-vll proti Siriji In Turčiji.
letalec Okeh Bevlns Je v pon-
IU vstgpe.
Delsvske unije v Aurori so Sklicale protestno zborovsnje In sranžirale, da v znsk protesta pošljejo deputeclje h pogrebu neerečne žene.
V Rusiji aa mmU iadvatrijaka aazgada
•rnrnmmmmmmase	%
Sovjetske vleds uvedle obvssnn zavarovanje.
mmmmmrne
Moskve, 27. msros.—"Isveet-Js," uradno glssllo sovjstsks vladi', so objsvlls ststlstlčns po-datks, !s katerih Je rstvldno, ds delsvsks nezgode v sovjetskih Industrljsh naraščajo. V letu 1926 Je bilo 169 nezgod ns tisoč delevcev, v letu 1927 je ps bilo 176 nezgod. Li«t dalje poroča, da Je sovjetski savsrovalni trust Izdal police za 1,745,000 Industrijskih delsfcev, Ker je to zavarovanje obligatorlčno sa vse-kega delevce, tedaj gornje šte-vilo keže, koliko delsvcev je sdsj upoelenih v sovjetskih tndustri-Jeh, Število brespoeelnlh Je ve. Uko večje.
KANADSKI ZKLKZNiSKI PISARJI ZAHTEVAJO POVIŠANJE MEZDK.
Formalna zahteva je že
Ottsws, IU. — Bratovščina še-lezniških piserjev je obveetile kenedako peciflčno ln kanadeke nerodna železnice, ds zahteva povišanje mezde ss svoje člene. V amialu postave sahteve, de se vrši konference glede te sehtevs med zestopnikikl želesnlških družb ln železniških piserjev.
zvezno vledo ne dohodninskem
davku. Zadnja štiri leU Je ta- deljek popoldne priletel Iz I>is An
molčal vse svoje dohodke.
geleee proti Nrw Vorku, da Is-_	_- vojuje nov rekord bralne v bres-
ravno so ti delavci prišli s fsrm 1 presUnem poMu preko amerl-v Industrijo.	Akege kontlnenU.
Delavci v tukajšnjem meetu, Medtem pa ne počivajo neera-so ponosni na koncesije, ki so jih če. V pondeljek so se ubili trije
pridobili s desetdnevno stavko Zenje je U stsvke velik nauk, ki jih uči, ako se sdruži jo In so sloš-si, da eo močni.
paaažlrjl ln pilot, ko je veliko ps-mož irsko letalo ns poletu Is Co-lumbuse v New Vork padlo pri Mount Gretni, Pa.
200,000 oaoh ko deportiranih 7
MontreeJ, Que., 27, marea^-AaierUki naselnlškl komisar H. R. Landis je IsJsvU, ds po 1. juliju, ko stopi v veljevo novi ns-selnlškl zakon v Združenih dr-že veh. bodo deportirani vel ke-nadakl Francoei, Id so se neeelUl Is Kanade v državi New Hemp-ahlre ln Rhode laland od 1921 Is ki ne bodo Imeli poetevne naselitve. Teh ouaov Je okrog 300,000.
PROSVETA
OLAStLO 1I/)VEN8K Bit A EODNE PODPOBNE JRPNOTg LASTNINA BLOVKNSKB NA KODNE PODPORNB JEDNOTE
C«u oi?1»»ov rx' dogovoru. Itoknpici ao oo vrsfaijg,
Naročnin«: Zediojene drteve (itvos Chleaga) ffl.OO no teto. |S.OO M H CkkAgo in Cicero 87 40 aa teto. 18.71 m pol lote, te 80 * •rao 80.00	__:T|
plobvttg
G. Trunk pa želi ohraniti kapitalizem, ki je oče vsega tega z}a,*in dvigniti človeško družbo na višjo moralno in etično ftopnicp. 0, ganeta simplicitas! Pa ne samo to, ampak tudi: Uboga sirota!	✓
Neelov ae vee, kar laaa otik s iotoast
"PB08VETA"
M87-88 So. Lairedsle Aveaaa. CblcefO, fUtaete.
THE ENUG9TENMENT
Organ of tka Slevcae Nctteaol BcaefH Sedet*.
—	i^tiiMi r J	• —	r
Owaed by tka Slovoao Estioaol Boaoflt Sodpty.
AdvertUJnf rateo on _ayroem«nt.
Sobecrlptleat U ni tod Siatea (recept Chicngo) and roar; Chicago 87-80, anrt tetoiga ooote^jp |MP BST JS8f»
MBMKB OP tn FEDEBATKD PUBt
80 00 por
188
Uiturn v oklepaju n. \>r (Kei». 28-ll»2l») poleg valsgS imena na nmiovu da ve nje a Um dnevom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, ča ee vam ne oetevi li»t	1 . -----------
g^g, mm—n—	1 m lW ""-'ex. .	-	.lapama ai^aa Meiap mm m
ZAKAJ JE DIPLOMACIJA TAKA, KAKEpSNA JE?
Zakaj je diplomacija taka kakeršna je in zakaj ta diplomacija ne more biti drugačna v človeški družbi, ki sloni na gospodarskem sistemu kapitalistične blagovne produkcije 1n distribucije, razlaga knjiga "Economic Foreign Poli!cy of the United States," ki jo je spisal dr. B. H. William», profesor politične znanosti na Andrew Mellonovi univerzi v Pittsburghu, založila pa McGraw-Hill, izdajatelja in založnika v New Yorku. Knjiga sta-ne štiri dolarje in obsega 400 strani. Dejstva v knjigi so oblečena v akademični jezik in tvorijo silno obtožbo kapitalističnega sistema blagovne produkcije Jn distrir bucije.
Pisateljev namen ni bil napisati obtožbo proti kapitalističnemu gospodarskemu sistemu, ampak samo mirno, trezno in hladno razpravlja o akvizatoričnih (pridobival-nih) instinktih trgovcev, bankirjev, vlagateljev, brodo-lastnikov in to prizadevanje popolnoma pravilno imenuje "realnosti dolarjev in centov v svetovni politiki."
Ta profesor je odkril, kar so ekonomska dognanj* in raziskavanja že zdavnej dognala, to je, di"je glavni vzrok v tujezemskih stikih komercijalnf dobiček. Pisatelj prinaša in navaja skoraj same vladne dokumente.in ve-rojetne uradne vire in tako skoraj cinično odkriva hinav-ščino ciljev, ki jih izravnavajo ameriški diplortatje, kadar je odposlana kakšna križarka s pomorščaki za za ščito ameriških vlagateljev ali koncesijonarjev v Latinsko Ameriko in v Kitaj.
«tHt
Razumen človek Be iz teh dejstev uči, da v drugih deželah ni nič boljše, dokler je na svetu pripoznan za gospodarsko podlago kapitalistični sistem blagovne produk cije in distribucije. Razumen človek se iz teh dejstev uči še več in sicer, da se najgolejši in najostudnejši ma . terijalizem še ni nikdar tako šopiril med ljudmi, kot ob času uveljavljenega kapitalističnega gospodarskega si Btema v človeški družbi.
Gospod Trunk mrzi in sovraži materijalizem, kajti ta nima nič moralnega in etičnega na sebi. Saj tako je razumeti njegove spise in članke. Nič bi mu ne škodilo ako bi si nabavil knjigo dr. D. H. VVilliamsa, profesorja politične znanosti na univerzi v Pittsburghu, in jo pazno preštudiral, ker bi po paznem študiranju mogoče prišel do zaključka, da je kapitalizem tista grda pošast, ki ubija v ljudeh vb$ nipralne In etične čute ter jih sili, da so ma terijalistL Odpravi naj se zlo, pa bodo odpravljeni tudi njegovi izrodki. Ce je kapitalizem tisto zlo, ki ubija v ljudeh mortjlnČ in etične čute, tedaj je treba odpraviti kapitalistični gnspodarski sistem in ga nadomestiti z bolj šim gospodarskim sistemom — socializmom, da se poviša morala in etika med ljudstvom. Socializem ni tisti nauk ki ubija v ljudstvu moralo in etiko, ampak ta nauk je nauk sedaj uveljavljenega kapitalističnega gospodarskega sistema—kapitalizma, ki je dete nauka starega man chesterskega liberalizma o svobodni igri sil. * /Tako je G. Trunk. In o tej resnici se lahko prepričat«/ ako ste bistrega duha, iz knjig, ki so jih spisali učiliščni profesorji, poznani kot nasprotniki socializma in znanstveniki ako znate samostojno misliti in delati pravilne zaključke o tem, kar ste čitali.
Profesor VViUiams nam pokazuje, kako so zahtevali posojila v Latinski Ameriki, da se tako izvrši potrebno preddelo proti državljanom drugih narodov, ki so kaj posodili tem latinskim narodom. Ta profesor nam dalje predočuje, kako so finančni in komercijalni interesi vplivali na washingtonsko vlado, da jim pomaga dobiti kon-ci>aije iz vznikov, da se posodi denar, pobirajo obresti od tega posojenega denarja za privatne vlagatelje in da se drie tujezemaki državljani proč od tega teritorija, ki ss ima izkoriščati, da se odpravijo omejitve, ki jih mogoče vlade teh latinskih dežel skušajo vpostaviti. Dalje, da se potlačijo revolte in vspostavlta red in zakon v interesu vlagateljev.
Profesor dalje pokazuje, kako so gladki in prilagod-ni političarji obeh strank — republikanske in demokratične — v rokah bankirjev in vlagateljev.
GLASOVI IZ NASELBIN
Jugoslavija in mi v AperJU Avtna industrija. Ifctroit, Mick.—Na dopis "Ju
goslavija in mi v Ameriki" v 47. številki Prosvete sem dobil mnogo odgovorov. Nemogoče mi je odgovarjati posameznikom. Potrudil se bom. da javno podam kar najtočnejšo sliko zamišljena projekt, da bo vsakemu možno dobiti najboljii vpogled v vso zadevo in si ustvariti jasno sodbe: Je-ll uspph mogoč.
Pronjetne razmere v Jugoslaviji so danes približno take, kot so bile v Amerj|d pred 25 leti. Prevozite,sredstva se polagoma motorozirajo, kljub temu da avtomobil nima tako ugodnih pogojev kot v drugih naprednih drŽavah. Avtomobil na Balkanu je zastopan takole: Romunska 18,777, t. j., na 852 prebivalcev po en avtomobil; Grško ima 16,210, ali en avto na 377 prebivalcev; Jugoslavija ima 10,840, po eden na vsakih 1150 prebivalcev; Bolgarska 2262, na 2210 prebivalcev po en avto.
V	Jugoslavijo se povprečno dovaŽa letno 2500 novih osebnih avtomobilov Iz inozemstva (Italije, Avstrije, Francije, Nemčije in Amerike.) Glavnih zastopstev v Jugoslaviji n); večja mesta imajo le zastopnike zunanjih agencij. Kupec avtomobila pl*~ Ča poleg provizije glavni agenciji ie do 40% domačemu posredovalcu vse prevozne tarife, carino, skupno okrog 65% več kot stane avto v državi, v kateri je narejen.
Avtna tvornica se bo ustanovila v Jugoslaviji v bližnji bodočnosti. Prilike so ugodne; če jih ne bomo izrabili mi, jih bo tuji kapital, da si vloženi denar podeseteri.
Tvornica bi ae morala zgraditi kje ob Donavi na vodni poti v Cmo morje. Računati moramo, da izpečamo ves produkt; kar bi ne absorbiral domači trg, treba je eksportirati. Izdelovali bi oeebne, tovorne, avtobuse, po potrebi tudi poljedelske stroje. Ker bi se uporabljalo do 90'/ lomečega materijala, ter naročalo v inozemstvu Is one dele, ki nosUo svetovne pstente, ter gu-mije (dokler bi jih ne proizvajali sami), bi bil naš avtomobil 40% cenejši kot oni. ki se gs dobsvljs is inozemstva. Osebni svto bi bil 6-clllnderski. motor sa tovorni in poljedelski pogon pa 4-cilinderski. Vosila drugih vrst bi se gradilo po naročilu.
Vpoštevajoč cenejši materijal nI manjše proizvodne stroške, bi samogli uspešno izpodbijati tujo konkurenco, ter si pridobivati domači in vnanjl trg, ker naš produkt bi ne bil le cenejši, am pak tudi boljil in solidne jšlji drugih evropskih tvornic.
Tvornica bi bila tako zgrajena, da bi odgovarjala najmoder nejšlm produktivnim metodam. Vaa inšenjerska dela, vse predpriprave, kakor tudi prvi model in 8 gotova avtomobila bi se zgradila tu, radi manjših stro-Ikov in drugih ugodnosti.
Organiziranje in financiranje \
Podjetje bi bilo organizirano kot delniška druiba 8 omejeno »avezo, t. j., vaak član (delničar) bi bil odgovoren sa druftbo le toliko, kolikor snsšs njegov detel Vssk dobavitelj materi-iala in vsak usluibenec mora biti član drušbe.
V	Detroitu bi ae oenoval glav nI pripravljalni odbor s najmanj 10 člani. Vsaka jugoalovanaka aaaelbina bi morala Imeti pododbor a najmanj S člani, ki bi pridobival delničarje In vodil propagando v svojem okroAju.
V	odborih naj bi biN aaatopeni val. 8rhi, Hrvati in Slovenci; po motooeti tudi Bolgari.
Val iMHiodbori bi bili v stalnem stiku « glavnim odborom v (Detroitu). ta pa 8 odborom v damo-vini, ki bi pridobival delničarje v Jugoslaviji, skrbel za nakup zemljišča. pridobil potrebne koncesije. davčne In cartnake olajša-ve, ter druge ugodnosti, ki jih nmemo pričakovati od Jugoak>-vaneke vlade. Odbor v domovini bi tudi zgradil tvornilka poslopja po naših načrtih.
Za ustanovitev avtne induatri-ji a sorazmerno produkcije (tet-
5
CETBJEK, 28. MARCA. '
nih 2§00—8000 avtomobilov) bi jicer zadostovalo 25 milijonov dinarjev, toda če hočemo biti popolnoma neodvisni od vsakega bančnega posojila, ter imeti potreben delavni kapital, morali bi vsoto podvojiti, t. j., zbrati §0 milijonov din. Morda se kdo u-straši te velike številke, če & pomislimo, da nas je 665,000 v Združenih državah, ne bo treba velike žrtve posamezniku — in osamosvojili bi se.
"Vloženi kapital bi se bogato obrestoval, a kar je glavno: gospodarji bi bili sami, ne več hlapci in sužnji, ki se jih lahko požene na ceato.
Delnice bi morale biti po *5.00 ali 280 Din., nomingla 250 Din., da se omogoči vsakemu Jugoslovanu postati član (delničar), solastnik podjetja.
Ce hočemo, bomo uspeli na celi Črti, samo otresti se moramo vsega malodušja. Treba je predvsem, da si povsod v vsaki naselbini izberemo poštene odbore, ki bodo požrtvovalno in zveato delovali za dobro stvar, ne da bi pričakovali kakih osebnih nagrad.
Prosim vse one, ki se zavedajo dalekosežnosti te za nas vele-pomembne akcije in so priprav Ijenl delovati v krajevnih odborih, da se javijo na naalov: 16824 Normandjr Ave., Detroit, Mich. Umestno bi tudi bilo, da vsak, ki je zmoten razpravljati v javnosti, to stori, da pride vsa zadeva čim več v javnost ln so temeljito obdela.
Joe. B. Men t on
Šesta aH z*lnja točka, ples prpsta zabava.
Vabljeni ste vsi od blizu ip daleč, da se naše veselice ali 25-letnice SNPJ udeležite. Taktnega programa kakor bo omenjeni večer, se ne vidi vsaki dan. Imeli bomo tudi izvrstno godbo, namreč tamburaše iz Buffala. N. Y. Za vse druge dobrote bo skrbel v to izvoljeni odbor.—Povedati moram, da se bodo servi rale tudi kranjske klobase z ze-Ijem.—Vabljeni ste še enkrat vsi, tudi društvi it. 89 JSKJ in it. 211 SSPZ.—Vstopnina bo za moške 75c, ženske 50c. Člani in Članice morajo plačati omenjeno svoto, če se udeleže ali ne.—Pri-četek|ob 8. zvečer; dvorana bo odprta že ob 7.' Na svidenje!
Leo Staven ja, tajnik in igrovodja.
OPAZOVANJA
iiti z glasovanjem, ki nič ne pomeni. Njegove poslance, ki « že bili izvoljeni, naj potrdi ubogi ljudje s pokimanjem!
Ali so milijoni pokimali ? y(>v bet your boots! Pokimali 8(1 ker so — morali. Da so poki mali skoro soglasno vsi odbran milijoni, je poskrbel papež at 2, Mussolmijev partner, ki jI pofašistil cerkev. Vsi katolik
Subelj v Penni. Canonsburg—Strabane, Pa^— Cenjeno občinstvo v Strabanu in okolici je uljudno vabljeno, da se udeleži pomembnega opernega koncerta, ki ga izvaja A. Subelj, bariton, Član narodne opere v Ljubljani, pod pokroviteljstvom dramskega društva 'Soča' nedeljo, 7. aprila, ob 3. popoldne v dvorani društva "Postojnska jama" št. 18* SNPJ.
Omeniti moram, da bo pevec nastopil v narodni noši, in v ariji iz opere "Pagliacci" v kostumu.—Rojaki in rojakinje ne zamudite te prilike, ki se vam nudi zopet sedaj. Okoliškim naselbinam priporočam, da izrabijo to priliko in posetljo koncert v velikem številu. Slišali bomo slovensko pesem našega opernega pevca. Udeležite se torej, ne bo vam žal.
Na svidenje 7. aprila!
John Troha.
( onaedia divlna.
V Rimu. kjer kraljuje faši-stovaki bog v dveh osebah, so si zadnjo nedeljo privoščili zelo originalno komedijo, ki mora zabavati ves resni svet.
Mussolini je lastnoročno iz-
Iiral 400 kandidatov izmed tteoč men, ki so mu jih predložili fa-iietovski sindikati. Teh 0 kandidatov ima tvoriti bodočo ita- .
lijansko zbornico. Beseda ''kan- mUijoiT moškega spola so m(J didat" je v tem slučaju smešna.^mb na volišče. Fašisti, posvet Kajti v tistem hipu, ko je papež ni in duhovniški, so odgnali i Mussolini podčrtal ime, je bil glasovališča vse, kar nima kik kandidat že izvoljen. Vseh 400 U«» krempljev in parkljev. Mw poslancev je izvolil Mussolini soliuijeva plebiscitna komedij sam Beseda "poslanec" bo ie je bil* mogoča le s pomočjo cei na mestu, ker ga je poslal pa- kve, ki se je spojila s fašia pež Mussolini, da kima v njego- mom in dala diktaturi svoj u vem imenu v zbornici.	«en. Socialisti, komunisti i
Ce bi bil papež Mussolini republikanci nimajo več volil« iskren in pošteiT™aj kot dikta-	Goliti smejo le katol
tor, bi se ne igral s to komedijo. ** fa*l8tl in	Prakti
Zbornica mu ni potrebna; oq lahko izhaja brez kake zbornice. Zbornica itak ne stori drugega kakor to, kar on hoče. Zbornica, ki kima za diktatorjem in diktatorji, je monstrum prve vrste. Parlamenti skrahirane politične demokracije so sicer kljub terorju. Drugi so večin tudi kimavski, toda povsod ima- ma stisnili figo v žepu, na t jo več ali manj manjšinske opo- hem "madonali in gosjakali i zicije, ki krtači kimavce, če že glasovglišče, da bodo imeli mi ne more drugega.	Strah v Italiji je danes groz<
Toda Mussolini je še 60 pro- — zlasti odkar sta se združi centov barbar pod kožo. Kot .tak oba papeža. Spočetka je faS ljubi parado in perje. Zato ho- zem tiraniziral samo polento če tudi on parado kimanja. Da pasjo eksistenco tega svet pa bo procedura kimanja v Ita- z<iaj pa tiranizira Italijane tu liji kompletna, ni papež Musso- po smrti. Faiizem je dosej lini zaključil komedije z lastno- tudi nebesa, ki jih imajo Ita ročno izvolitvijo "kandidatov", jeni že od nekdaj v zakup pač pa je dekretirai, da se mora Alala! Pomilovanja vredna it devet milijonov Italijanov osme- lijanska človeška žival!
ni katoliki, nihče drugi, zato ] bila farsa stoprocentna.
V vsej Italiji se je našlo sam 186,198 mož, ki so se upali gh sovati, da ne marajo Mussolin ja in njegove zbornice. En m lijon "volilcev" je ostalo don
Proslava 25-letnice SNPJ r Gowandl.
(iowanda, N. Y—Tukajšnje društvo "Zarja svobode" št. 825 SNPJ bo praznovalo 25-letnico SNPJ dne 6. aprila. V ta namen bo društvo priredilo veselico! primernim programom.
Prva točk8f'bo kratek govor društvenega 1 predsednika br. John MatekoVicha, druga točka, tamburaši zaigrajo < ameriško himno. Tretja točka, deklama-cija in živa slika SNPJ, katero bodo predstavljali sestra Nellle Vehar ter dva člana mladinskega oddelka, Joe in Adeline Pau-he. Nadvse ganljiv prizor bo, ko bosts člana mladinskega oddelka čltala "Mladinski list." pa se kar naenkrat zasliši koračnico SNPJ, nato pa petje:
jo ree po d«->Hi. kjer moji otroci Itve/' Jaz ae asaje epaadajsm r potrebi, njih erre po bije aaiee.M
Nato ae bo prikazala Jednote v beli obleki, s zlato krono na glavi, ki bo pela: '
"INtadravljeai, Mero. otaevl! Z vesolje P *<teJ otepom prod vsa. Ob dvajset pet letaki aioji ae« s verni vooota tudi jaa."
Kako se bo pogovarjala a svojimi člani, vam ne bom povedal, ker boste lahko vae slišali dne 6. aprila sami.
Ko se bo poslovila od članov, bo zopet zapela:
"Kjerkoli le ekapoj oedlte.
sil aovoss fleaa dobite
la k sieal pripeljite ga.
Seeako v »love Veai pedaai. , Ho kreleke ee Klecate IjeMU. lat v Sabo oetsaoai mo4 Vaai.
Glas iz Chtehoima. Chteholm, Minn. — Na belo nedeljo, dne 7. sprils, uprizore pri nas člani dramskega odseka iz Qilberta, Minn., zanimivo igro "Prisega oj^blnoči." Igra bo uprizorjena pod pokroviteljstvom društva "Lilija v vrtu" št. 322 SNPJ. ~
Omenjena drama je povzeta iz slovenskega življenja in je izredno zanimive vsebine, zato bi ne smelo nikogar manjkati ob njeni uprizoritvi na Chisholmu dne 7. aprila. Po igri bo ples in prosta zabava v Mahnetovi dvorani.. Uljudno vabimo vsa okoliška društva na veliko udeležbo.
Mary Smoltz, tajnica druitva 322.
Četrta točka, tamburaši i igrajo jugoslovansko himno "Le. pa aaia domovina"—Peta točka, igra 'Trije tički." Je am« na od sačetka od konca. Videli boste, kako se bodo Trije tički, namreč krojač urar iippiskroves pošteno napi I i in najedli v k-stilni, ne da bi kaj plačali, na-sadnje pa še krčmarja dobro pretepo, piskroves mu pa ie lonec na glavo pettene. Nato priteče njegova lena Apela in mu lonec 8 kladivom razbije na flsvi
Kaj se bo potem 8 "Tremi tld-■T vodik), vam ne bom pove-dal. ker boste lahko videli dne i aprila v Slovanskem domu. Igralci ae pridne učijo la tm vloge so v dobrih rokah, zato upam. da bo občinstvo zadox oljno, kajti Imelo be obilo sabave.
Katolifeai imajo tudi m| majski praznik
WIUUun Green ga seveda pozdravlja. Prvega mejnika —• mednarodnega delavskega praznika pa dosdaj še ni pozdravil.
Baltimore, Md. — Revija "Bal-timore Catholic Review" poroča, da bo Will|am Green, predsednik Ameriške delavske federacije se pridružil praznovanju katoliškega mednarodnega delavskega praznika dne 15. maja. Green in njegov prednik Samuel Gompers sta se vedno vpirala praznovati prvi majnik kot mednarodni de-lavaki praznik, dasi ga v Evropi Jiot takega priznajo prave delavske strokovne organizaelifcl
Katoliški delavaki mednarodni praznik je v Evropi poznan le na papirju. Ta praznik so praznovale le žolte katoliške delavske organizacije, pa niti ne na ta način, da so na ta dan uataviie delo v tovarnah, ampak, da so v nedeljo okolo 16. maja šli člani teh žoltih organizacij skupaj k maši in pridigi. Na U način ao ga praznovali le manjše skupine delaveev, ki eo delale v tovarnah, v katerih ni bila priznana delavska organizacija.
Voditelji delavskih strokovnih organizacij v Evropi bode debelo čitali, da ae je Wi!liam Green. predeedaik Ameriške delavske i« iranie. pridružil praznovanju katoliškega mednarodnega praznika dne 16. maja.
Proslava mednarodnega katoliškega delavakega praznika dne petnajstega maja pomeni obletnico izdaje enelklike "rerum po-varum" papeža Leona XIII. Ta enciklika "rerum novarum" je bite znamenje, da kaplani ia župniki ustanovijo Mte delavske ali duatae delavake organizacije, ker ao cerkveni oblast venikl smatrali prave delavake »trokovne or-ranizacije sa prenevarne kep*ta-lističnemu
Trideset let Kreditnega druitva
Pite Aotop griatan. (LJubljana.)
nameravala ustanoviti lastno c narno zadrugo pod imenc "Splošno hranilno in posojil društvo v Ljubljani."
Nova skupina Je tskoj prir sla v zadrugo 58 zadrugarjev
rih. Leta 1928. meseca septe bra pa sta se zavoda prešel vsak v svoje prostore. Početkom leta 1928. je Sp
Splošno kreditno društvo se je porodilo v dobi, v kateri se je v Ljubljani kazala težnja po smotreni organizaciji domačega kapitala. Jtfed prvmi člani vidimo med drugimi sledeča imena:
dr. D. Majaron, Ivan Hribar, dr.	80 deleži a 200 kron.
Ivan Tavčar, R. Kollmann, dr.	Občni zbor 19. aprila 1914.
Val. Krisper, Ferd. Stare, Joaip	rezultat razgovorov potrdil
Lenarčič, dr. Fran Mayer, Ivan	izvolil v nafielstvo za novo skui
Valenčič, Ivan Jelačin, Filip Su-	no zadr. Josipa KiteKa, I™
pančič, Viktor Jtohrman — te-	Klemenčiča, Antona Krista
daj imena mož, ki so zlasti pri	t<ff (ir. Josip Topiiiča poleg j
Ljubljanski kreditpi banki igra-	stopnikov prelnje skupine: <
li važno vlogo. Za njeno usta-	B. Majorana, Ferd. Stareta, Iv
novitev so se istodobno vršile	na Lenarčiča in Antona Bučar
predpriprave in povabilo se je	Statistika let od 1914. do 192
tudi grupo Splošnega kreditnega	kaže razvoj in uspehe skupne
društva, da vstopi v novo osno-	dela.
vano banko. Zanimavo je, da	Uta 1921. se je Splošno ki je znani Veršec, ki>je bil naprej	ditno društvo pridružilo Inicij na Spodnjim Štajerskem pod	tivi delavskih zadrug, da se usl vodstvom bratov Vošnjakov,	novi Zadružna banka, ki je pozneje pa pomočnik dr. Sušter-	l 1922. do septembra 1928. ( šiča, kot član njegove pisarne in	lovala z njim v skupnih pros celo ravnatelj ljudske posojilnice, tudi deloval kot prvi uradnik Splošnega kreditnega društva, odkoder pa je kmalu odšel v pisarno dr. M. Hudnika, v kateri	šno kreditno društvo, ker mu Z so se napravila vsa preddela, za	družna banka naravnim pot< bankarsko koncesijo prve slo-	prevzela skoro vse zadružne [ venske bsnke, sedanje LJubljan-	sle in se je omejila skoro le ske kreditne banke, ki jo je kon-	zasebne kreditae potrebe zadi čno ustanovil Ivan Hribar; dr.	garjev, začelo razgovore za sku M. Hudnik z Vericem sta pa	no delovanje f. delavskimi sti osnovala nato — Glavno posojil-	kovnimi organizacijami, ds nico žalostnega spomina.	postalo v splošnem središče
-TViA^ i a. l . „ . . nančnlh potreb ln operac
Trideset let bo od takrat.	tega je bila izvolitev
Prva bilanca Splošnega kre- načelstvo in nadzorstvo na o ditnega društva obsega leto čnem z^oru tega lete; izvolje 1899. Koj prvo leto se je prija- je bilo v načelstvo 6 zadruga vilo 208 zadružnikov. Promet jev in 6 strokovničarjev — prvega leta je znašal nad 5 mili- predaednika zadrugar, v nadzc jonov 200 tisoč zlatih kron! Za stvo pa zopet 3 zadrugar ji in tiste čaee res velika vsote 1 Po- strokovničarji, predsednik I ■asje ae je promet zmanjšal ter strokovničar. ao nove uatanovitve odcepile ne- Napredek v letu 1928. iivi kaj interesentov, vendar do leta iz tega dejstva. 1910. — do žalostnega poloma Trideset let obstoja Splošne) Glavne poeojilnice — je društvo kreditna društva pripovedu stalno izkazovalo lep promet In zanimive dogodke. Usoda I vteoko stanje vlog. LeU 1911., je is rok premoinih ssnesla m 1918. in 191S. pomenijo reakcijo one, ki eo ob njegovem rojst' tedajnega finančnega stanja na še ponižno stali v kotu. da ji sploh, kajti afera Glavne poao-| nlnie«. je za več let oetrašila branilce in garante, oziroma dolžnike Splošno kreditno društvo je to prav občutno sedelo. Številke, ki jih iskanje štatiati-ka. ao zgovoren dokaz za to. Upravni odbor je videl, da je treba najti pot te stanja, ker temelj
sluti in pomaga pri njih raiv ju. Razvoj gre svojo pot C sar is delavci in nastavljen nteo ie 1. 1900 upali, je v td zadnjih tet postalo doJsnje Pr js v nezavesti moči, ki tiči štedljlvosti malega človeka ■ eto: v razvoju delavskih gosp apatičnega darakih organtenelj dokaze. < društva je je ▼ slogi moč ie v delu pet k r
»drav. ta m VSfce m JPUtfe. Šltvi najtežjih problemov. Zato je koncem leta 1918. stopil Dr. D. Majaron. prvi če* v razgovore 8 delavskimi zadru doktor tehniške fakultete garji za kooperacijo, in rea leta Ljubljani, dolgoletni predsedo 1914. m je U dejanako izvršila odvetniške zbornice v LJubljs« Uko, da je v Splošno kreditno js bil med ustsnovIteUi in k i društvo korporativno vstopila danes med nami; dr Msjaroa; vaa zadrugarska skupina, ki je	(DaUo aa S. otcaaLj
fETBTEK. 2». MAEC*.
Nortyjsv sasprstalk
lifaM šriavljasslvs
Razprave o pravilh S. N. P. J.
Litija. 28. febr. 1929. — Krepak . dokaz paaji svestobi ja dogodek. I ki ae je pripetil te dni v okolic Litij«. Neki kmet is Paajeka »ae je vračal s svojim psom domov. Jug je bil še nastopil tist (lan. sneg se je topil, osvobojeval se jt krepkih veki s zemljo in drčal v dolino po pobočjih. N bila bal varna pot. vsak hip se lahko usuje plaz in zagrebe možak« in psa. In ras je imel smolo. Z Gračanovega hriba se je usul plaz in zagrebel mota popolnoma. pes pa se je zadnji hip rešil s skokom v stran. Ce« par hipov je priletel pes k najbližjim h|šam in lajal in cviiii na vse više, da so vsi vsdeli: 'Neka: se je moralo kjerkoli zgoditi Morda nae ho pes vodil tja, od koder je prišel z lajanjem.1' Sli so za njim in pes je cvileč in lajajoč vodil naravnost do plazu. Tam je obstal in lajal. Ljudje so zaslutili, da se je morala nekaj zgoditi, da je mogoče plaz zasul človeka, ki je šel s psom. Začeli so razkopavati sneg, da bi videli, koliko je na pasjem lajanju. Kmalu so res naleteli na nekaj črnega. Izkopali so iz snega gospodarja, ki j>i ga bil sloj snega kmalu še omotil. Prepeljali so ga v prvo hišo ter mu postregli. A psa ni bilo nikjer. Sele drugI dan so ga našli, kako še vedno lefti na plazu, na gospodarjevemu klobuku, ki so ga bili pozabili vzeti s seboj. Vso noč je pač prečepel, saj se je pod njegovim lešlščem topil sneg, da so našli psa kar v nekaki ko-tanjici.
V Liki i« umrlo v neki vaal 25 ljudi od gladu. — Vas Zavaljt v Liki je bila radi zimo odrezana od U. do 24. februarja popolnoma od sveti;. Po 13 dneh je bil obnovljen poštni promet, ki pa so ga opravljali sli Deš. V Kar-lovec so dospele pred dnevi strašne vesti o siromaštvu in strs-danju te vasi. Snega so dobili toliko, da jim udIVal strehe in je porušil mnogo hiš. Zmanjkalo je hrane ljudem tfi žlvini. Od bolezni, ki so se pojavili v zvezi s stradanjem in smrzovanjcm jih je doslej umrlo 25 oseb. Občina sama pa je brez sredstev, ker je v zadnjih lasih zaporedoma nastavila dvoje blagajnikov, ki sta poneverila mnogo denarja iz obč. blagajne.
Ledene plošče, ki jih nosijo reke s seboj, - ogrožajo mostove. Tako so morali v Slavoniji v Osjeku delavci razbiti In razstrelit) led, ki se je bil nabral ob mostu ter je r?snq ogrožal, da ga razbije.. Ves dan in vso noč so bili zaposleivl s tem delom. Veliki župan je izdal posameznim občinam navodila, kako se naj ravnajo v slučaju povodnjl. Vendar doslej nI poročil o kakih novih nevarnostih, ker je nastopil, spet mraz, sicer ne v taki meri kot pred 14 dnevi, vendar toliko, da se sneg ne topi In da ,se je prva voda kopnečega snega že odtekla v struge.
dole, ki so bile skoro po celi Sloveniji ukinjene radi žametov in mraza, so s tem tednom spet pričele s poukom. Mraz je prenehal, tudi ni žametov — in deca lahko obiskuje šolo. •
TRIDESET LET
(Nadaljevanja s f. »treni.) bil, ki nas je povabil na skupno delo in se nam končno pri delu ves pridružil. Z redko požrtvo-valnojatvo stoji od 1. 1914. z nami pri skupnem delu.
Zgodovina delavakfga zadružnega gibanja bo nJafovo sodelovanje zabeležila v posebnem poglavju. Hvaležnost |o vdanost pobornikov v pokretu temu odličnemu možu je brez primere.
Mikveukee. V le.—V vsaki obligut-ni Številki Prosvete čiUrn vsakejake polemike in kritike, »osebno v ras-prevali o pravilih* Niaem le imel v rokah proviatrlčnlh pravil ln jih tudi Ae niaotn čitaJ, ampak, kakor je raa-vidno, kot jih drugi tolmačijo, niso
Kar m tiče delegacije sa bodočo konvencijo SNPJ se strinjam s bratom Gardnom is Clsvelande, ki pravi, da se naj jed nota v svrho volitev delegatov nadeli v dlstrlkte, In koliko Članstva naj bo v enem diatrlVtu, da si bodo izvolili po enega delegata iS vsakega poeameeuage distrikta, naj določi glavni odbor. Seveda, če je le mogoče take, ds ne bodo društva v distriktu preveč oddaljene eden od drugega. Ker ss strinjsm s Gsrdnovlm načrtom,»doutavim k temu še tole: Vsak distrtkt aaj si organizira svoj glavni stan, kje v sredini In v t* glavni stan l*J isvoll vsaki dlstrikt 5 <Manov, katerim naj se rede Mdiitrlktni odbor", ki pa mo-ra biti v neprestani svesi s glevnlm odborom In društvi, knr Jih spada v njegovo področje. Društva ss imajo obračati v vseh sadevah le na dl-striktns odbore in Um naj bo tudi druga instanca porote, tretja pa glavni odbor. Društva nimajo nobene druge stike ii glavnim odborom,j kakor da sama pošiljajo direktno na glavni urad asssmente ln bolniške na-basnioe. Kar ss t|Šs novo pristoptlh članov, sprememb in umrlih Alahov, naj gre pa najprvo na dlstrikt-nl odbor, potem pa ta odbor, kadar vse pregleda In uredi, pošlje na glavni urad. H tem bi ss olajšalo delo v glavnem uradu in glavni odbor bi imel ve< priloinosti presojati In študirati v korist Jednote. V dlstrikt-1 nih odborih naj bodo predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik ia grtsnlsstor, kstsrp pa mor* vadršs-vati vsaki possmosni distrtkt sam is svaje blagajne, ker ga dlstrtktao blagajno ns bo treba isrednlh naklad, smpak dlstrikt ukrene lahko kako drugače, da ni njegova blagajna prašna, seveda kake veselice, Igre,
kš^m^mJi
venci Je v maju, kskor Je določeno sedsj. nsj vsaki dlstrikt sase ima no-mlnscijske vola ve v mesecu januarju koiivančnega leta In na nomkia-cljski glssovnici Je lahko kandidatov, kolikor ss Jih i priglasi, nomlsirani
K ne smejp biti več kot 9 kandidati.
veda proglasijo ss nominlrantm tisti trije, |ti dobijo ,eaj*l »lasov. Prsvs volitve,MS delegeta naj ss pa vršijo v mesecu maršu kaavanšaaga leta. Is ns glssovnlsl so omanj«ni trije nominiran} kandidati, tssied katerih ja ii voljen samo sdtn, seveda k-^C^HPt ^pM' Af^vt^ (pHNNHP si delegatom pa bližajočo ss konvencijo, Ce se bo vpeljsl tak sistem, kskor ga tu>sj navajam, as be mnogo denarja prthranilp sa konv«ncU«» sato kar delegacij« be manj kakor sedsj, in bo bofcj rasumns, Uko da JI ns ke trebe misliti prssne slame po več ur ali c«le dni, ampak bodo presoj si I 1n pravilno študirali sakarte bolj hitro, kakor jih ssdsj is sprejeli nsJboU koristne m SNPJ
Bom prepričan, da Ofebe. ki dva-krat premisli In ankrat reče, Js več vredne kskor pa oseba, ki nič premisli In doeti govori, ker šal, da se je U prt dosedanjih konvencijah dogajalo v mnogo slučajih, ssksr ss Je konvencije savlpkla sa vsi dal In U ■lana jsdnoto precej tisolakpv več kakor Jo hi moralo.
Mnogo kritike je tudi e glavnsm odboru, da Ims prevelik« plsča Itd. Jas ps rešem to, ds Uki brstje kskor Jih imsmo dsnee v glavnem odboru, niso nikoli prevel plačani, sakaj sa listo plešo, ki j« sprnjemsjo, se sadostno trudijo sa korist In pitospah HNPJ, Uko Radostno, da po mojem mnenju jim Sf bi smel nlčeesr u-govsrjstl noben član, da vlečejo pla-šp Raftonj, ker U Je vsakemu snano, da ss trudijo, študirajo la prosojno I
kako bi bilo boljše sa dobrobit jed-noU In aj«nage •ianeive, ter to so laške stv*rt. ki as pa poemneemku »dljo lahk« Uliko časa, dokler jfh ne
Iskusi.
Ksr sa tiče bolniška podpore, sem imiraj istega maeuja kskor sem bil ob sadnjl kpnvencljl, da as apslje pri Bolniški podpori samo aa rened. In U resred naj bo ne manj ko $2. in ne več kot 99. če ss U upelje, bo prav fotovo koristilo veemu Članstvu, sekaj tisti, ki je na bolniški listi, potrebne dnevno % J dolarje, har v resred po en dolar se dsnss ia Varujejo sama mladi člani, ker aa Jim edl. da bode »miraj adrsvi ln s tem Jim ni treba plsčevstl vellkegs asesmen-U. Oe st pa upelj« en raared I ali 9 dolarja, potem borna poalah šale pravi bratje. Kladi beatj« hoda po-masa u V bol eeni »Urim, ho bod» sUrt ti, ki SO dsnes mlsdi. U>do po msstll nJim ps drugi ml»dl. če se ps sgodl, ds Je mlad član na bolniški llati, mu tudi ne ho preveč t aH 9 dolarja dnevne bolniške podpore Ud.
Glavni odbor naj iavoM konvencija
Ozmerjal je svojega brata, ker
ae je pridružil beli gardi aa
Ogrskem.
New York, N. V. — John Ta polczyani je leU 1921 pisal svojemu bratu na Ogrskem pismo, v katerem ga je oštel, ker se jf pridružil beli pardi. ki je srušila komunistično sovjetsko republiko na Ogrskem. Zdaj je zveaao sodišče v Pittsburghu preklicalo državljanstvo John TapolczyauI-ja.
Ta pravda je preitkuševalna. pri kateri ae gre za vprašanje, ako lahko v tujezemstvu rojeni državljan ostane še državljan, ako postane komunist. Ameriška unija ss civilne svobodščine je vložila prlslv na višjo insUn-co. Pomaga jI Mednarodna delavska obrana.
Tapolcsyanijevo pismo je prišlo v roke Horthyjevim cenaor-jem in ti so ga zopst izročili ameriškemu poslaniku, ki je pismo poslal v Waahington. Dr žavnl department je sopet izročil to pismo justičnemu departmen-tu. Ta je pa takoj podvsel akcijo, da ss prekliče dršavljanatvo Tapolcsyanija, češ, da je poaabll na svojo prisego, da podpira usUvo Zdrušenih držav.
Tapolczyani pa jt izpovedal na sodišču, da je sa delsvsko-kmeUko republiko, toda on s* vzemu stališče, da se vposUvi r. legalnimi sredstvi. Za plttsbur-škega sodnika ni pomenile U izjava nič in adaj je vlošen prlslv na okrožno sodišče saradi vaš-nosti tega vprašanja.
KAMPANJA ZA ORGANIZIRANJE DELAVCEV NA ZAPADU.
E ^	J^* oAivtilo
delavsko gibanje.
Seat tir, Waah. — Konferenca« na kateri je bilo 150 zastopnikov strokovpo organiziranega delavstva, je izvolila poseben odbor, da študira rasmere in izda Izreden poziv za organiziranje delavcev na zapadu.
Konferenca it dalje zaključila, da se priporoči vsaki delavak mednarodni centrali, da pošlje po enega organizatorja, da pomaga v UJ kampanji. Mili se bodo leUki, sklicevali shodi, ns katerih bodo dobri govorniki tolmačili delavcem pomen delavske strokovne organizacija ia delavstvo.
Na tej konferenci je bilo za-stopsno strokovno organizirano delavstvo iz mest Seattle, Bel-lingham, Tacoma, Bremerton, 0-lympis in Everett. ^
mmmmmmmmm^mmm—mmmm A
Cena železne rude raste, kaj pa
New York Clty. — Železna ruda v Minnesotl In Mlcnlganu je poskočila v ceni za 25 centov na trgu rudnin. Vsled tega se napoveduje porast produkcije in velika aktivnost na Mesaba Ran-gu. Rudniški uradniki pravijo, da bo produkcija železne ruds v Minnesotl in Mlchlganu letos nadkrilila 58 milijonov ton. — Baker danes prodajajo po %4c funt. Magnatjs bakra žanjejo kakor niso še nikdar. Koliko pa so rudarji na boljeroT Zlasti rudarji v železnem okrožju?
Originalno plamo Mmemertlcs.
Newark, N. J. - Albert Cka-po, ki se je usmrtil s plinom, je IMiatil ženi pismo sledeče vsebine: "Odšel sem v pekel, kjer pripravim prostor ss v«e moje prijatelje Pridem po njs ki vaškega posebej odpeljem s seboj. Povej jim, da ni tršo* jemati efc-leke s seboj, ker jih se bo seblo. Zbogom, dumbell (oeumnioa) I"
MeatUe, Waak. — "Prav niš ae ni treba izgovarjati zaradi brezposelnosti. Mi vam plačamo za klaftro drv. Mi vam damo les zastonj. Vas ksr potrebujeta sta žsga in močna roka. T<xIm kupiti morate sv^» plačati sanj majhno vsoto in majhna mesena odplačila." Tako se člta ogla* v nekem tukajšnjem listu. N« sramnost bizniških interesov presega vse na svetu.
WHITE STAR LINE
VAM NUDI POTOVANJE V JUGOSLAVIJO r udobnosti In bro* skrbi
IZLETU V JUGOSLAVIJO 22. juniji 11M, ns S. MAJESTIC
največjem parniku sveta
Aiburqueryue. Nova Mehika. — T. H Borteli. župnik tukajšnje katoliške fare St. FeDpe d« Nvri. je pred nekaj dnevi tMtre lil 2S-ieioega Uumesindo Mar« sa pri cerkvi misleč, da je tat. Fant je bil nedolžen. Župnika so aretirali ia potem izpustili, ko k pojasnil pomoto. V |M>ndelJek jr bU Mares pokopan in župnik, ki ga je ubil, mu je pel slovesno tt-
PSI DKMTUt HA S S (Zekrejšefc i Caearfcl } 49ad MtmMIw Yerk. K. T,
WHITE STAR LINE
remonJje._
NAROČITE 81 KNJIGO "AMERIŠKI SLOVENCI"
pkobveta
Hedley Barke« .
. Dvoboj RS KoitlMilii
Sedela eva pred malo kavarno v Rue de Tantin. Adolf je naročil abaint, prižgal ai je cigareta in mi začel razkazovati okolico:
— No torej, monaieur, tole je Montmartre. Vidite ta atrme, ozke ulice? Tam dalje je Rue de la Barre z baziliko Sacre Coeur. Bil aem tu ie neštetokrat To je akoro moj dom, kakor pravite vi. želite ie abnlnta? Lahko tu malo poaediva in če hočete, vam povem reanično zgodbo iz življenja Montmartra.
Nanaša ae na kavarno, pred katero sediva in na ono drugo tam naaproti. Bilo je v času, ko na Mortmartru še ni bilo kabaretov In velikih hotelov. _ Takrat je bil lastnik te-le kavarne Ari-atide de Dechappe. Bil je grand homme, monsieur. Imeniten dečko, vam pravim.
Toda pripovedati vam hočem o njegovem kuharju. To vam je bil pravlj genij. Skoda, da ne morete pokusiti njegovih "kraljevskih klobas." Lahko vam samo rečem, da so ae kar same topile v ustih. Skratka, bile so divne, l>ožsnatvene. Prodajali so jih po pet tarokov in izdeloval jih Rou! tfubeic. ResUvracija "Pri mali rdeči podgani" — tako sTje imendvala takrat tele ka-varna -tf je bila vedno polna gostov, ki so hddfli pokušat te raj ake klobase ln Dechappe je Imenitno zaslutil. Razširil je svojo kavarno in začel je nositi triin-
CETRTBK, 28. MARCA.
štiridesetkaratni dijsmsnt na levem mezincu.
Rou! Dubec je vae to videl in dejal je svojemu gospodarju:
—	Gospod, to aem jaz, Dubec. ki je izumil "kraljevake klobase" in privabil s njimi množico gostov v vašo restavracijo.
Dechappe je na to skomignil z rameni in končno se je omehčsl ter povišal Dubecu plačo za deset frankov. Rou! Dubec ga je mirno poslušal, nekam čudno se j« nasmehnil in odšel v kuhinjo.
Drugi teden sta ae pojavila na Mortmartru dva moža in sta izobesila na nasprotni hiši obvestilo, da se otvori na onem kraju nova restavracija. In prišel je slikar. A ko je bilo že vse gotovo, se Je zaleskatal na pročeju pod dvema lepo rejenims prašičkoma napis: Rectavracijs "Pri dveh pltaalh pujskih."
Ko ja nastopil dan otvoritve, ss je razkoračil Dechappe pred svojo kavarno in s škodoželjnim nasmehom je motril novo restavracijo. Tedaj je stopil Iz nje sam lastnik, postavil je pred vrata nekako stojalo z napisom ln jesnovaodšeL Dechappe je gledal in gledal, toda zdelo se je, da ne veruje lastnim očem. Končno je zakričal na svojega natakarje:
. — Cuj, stopi in poglej, kaj je tam napisano!
—	Gospod, napisano je, da se dobe v novi restavraciji prav take "kraljevske klobase," kakor "Pri rdeči podgani" in sicer po štiri franke.
Tu sam prekinil Adolfovo pri-
povedovanje: Upam, da je bila razlika med njimi.
—	O, prav nobene, gospod! Mi, Parižani, imamo zelo dobro rszvit okus, toda med obema klobasama ni bilo niti najmanjše razlika.
—	Gotovo je tudi Dechappe znižal ceno na štiri franka sem pripomnil.
—	Da, res Je, toda a tem gostov ni privabil, kajti lastnik restavracije "Pri dveh pitanih pujskih" je takoj znižal ceno na tri in pol franka in je začel dajati večje porcije. Ves obupan je Dechappe poklical svojega kuharja:
—- Gospod Dubec — mu Je dejal — v stiski sem, a vi ste umetnik. VI ote genij. Mar n^T
—	Oh, ne, samo malo talentiran aem, to je vse — je odgovoril Dubec skromno.
—	Cuj te, morate me rešiti —• je nadaljeval Dechappe. — Ali morate izumiti kako novo jed, ki bi MU višek vaše umetnosti?
—	Morda, gospod, toda taka jed zahteva zvišanje moje plače.
—	Za koliko?
—	Za petdeset frankov.
—	Petindvajset!
—	Petdeset!
In tako se je rodila "riba Vener* Mlloške." To je bila umetnina. Niti misliti si ne morete, kako božanstvena je bila. Mislim, da se maste zdaj z njo svetniki v nebesih. Porclja je stala deset frankov, kar je bilo zelo poceni. In kaj mislite, da se je sgodllo? Iste "riba Venere Mlloške" ae je pojavila "Pri
Pri Jadrih sam moral nekoliko rezati In Jadrovina, težka od vode, je bila huda preizkušnje sa mojo moč. Vendar se mi js do noči posrečilo, da sam mogel vsa jadra razgrniti po obali, da so sa sušila. Obadva sva bila močno utrujena, ko ava se podala k večerji; izvršila ava obilo dela, daal Je bilo za oči videti neznatno.
Drugo jutro sem se podal s Maudo, ki se je bila Izkazala vrlo pomocnico, v notranjo ladijo, da bi odstranil čoke jambor. Komaj pa ava pričela s delom, je glaa mojega kladiva privajalo U apodaj!" je zavpit.
Ob njegovem glasu je Maud stopila tik poleg mene, kakor da bl iskalavars tva, In polotila ja eno roko na mojo laket, ko ava aa pogovarjala s Larsenom."
"Halo, zgoraj!" aem odvrnil. "Dobro jutro!"
"Kaj pa delaš tam apodaj r je vprašal. "Ladijo mi skušaš navrtati, kaj?"
"Baš nasprotno; popravljam jo," ae Js gla-all moj odgovor*
"Kaj sa zlodja pa popravljaš r Iz njegova giaau js zvenelo neko začudenje.
"Pripravljam vas potrebno, da noto aa-mcetlm jambore," aem odvrnil, kakor da bl bilo to nekaj povsem enostavnega.
"Videti Je. da navaezadnje ras stojiš na laatnlh nogah, Klada," ava ga allšala reči; nato pa je bil nekaj čaaa Uho.
"Ampak, kaj, Klada." ae Je zopet oglaatl. "Tega ne moreš storiti."
"EJ, da morem," sem odgovoril. "Pravkar delam.*''i*
"Ampak, U ladlja Je moja, moja osebna last. Kaj pa, 4ko ti prepovem?"
"Ns nbkaj pozabite," aem odvrnil. "Sedaj niste več kajvečji kos kvssa. Bili ate nekoč, resnica, lii ste me mogli pojesti, kot se vam Je zljubtlo reči; ampak stvar se Je preobrnila In sedaj lahko jas vaa pojem. Kvas Je postal star In ae pokvaril."
.Naamejal ae je kratko, odurna "Kakor vidim, me obdeluješ aedaj » mojo laatno modrostjo. Ampak ne zagreši te pogrešks, da bi me podcenjevsl. V tvojo korist te svarim."
"Od kedaj pa ste postali človekoljub?" sem vprašal. "Ker me evarite v mojo korist, kar prisnajte, da ste jako nedosledni."
Ns meneč ae za moje zbadanje Je rekel: "Kaj pa, če bl aedaj saprl lino? Ne boš me uka-nll, kot al me v akladlšču."
"Wolf Laraen," aem rekel reanobno, nagovori vši ga prvikrat a tem imenom, "ne morem ustreliti človeka, ki Je brez pomoči in ae ml ne ustavlja. To ste dokaaali v avoje in moje zadovoljstvo. Ampak evarim vas, ne toliko v vašo korist kot v svojo, ds vas uatrellm v trenut-ku. čim poakualte kako sovražno dejanje. Lahko vaa ustrelim pri tej priči, kakor stojim tukaj. Ako vas je volja, kar naprej, pa poakualte zapreti lino."
"Vallc temu ti prepovedujem, odločno prepovedujem. da bl ae količkaj ukvarjal z mojo ladijo."	*
"EJ, človek!" aem vzkliknil. "Vi navajate dejstvo, da je ladlja vaša. kakor da bl bila to kaka naravna pravica. VI niate pri svojem ravnanju z drugimi nikdar vpoštevali n ravne pravice. Menda ae vam vendar ne aanja, da Jo bom Jaz v ravnanju s vami, kaj?"
Stopil sem pod odprto lino, ds aem videl njega. Pomanjkanje vaškega Izraza na njegovem obrazu, ki je bil docela drugačen kot tedaj, ko aem ga neopatfen opaeoval. so še hujše delale njegove nepremične, buleče oči. Neprijetno je bilo pogledati ta ebraa.
"Nikdo nI tako beden, niti Klada, da mu izkažem spoštovanje," ae je roga!.
"Kako ae imata, gouplca Brewster?" je is-ncnada vprašal čas nekaj časa.
Zganil sem se. Ona je bila popolnoma tiho, niti ganila se ni. Ali je bilo mogoče, da ja jpndarle nekoliko videl? Ali se mu je vid vra-
"Kako se počutite, kapitan Laraen r je odgovorila. "Kako veste, prosim, da sem tukaj V
"Slišal sem vas vendar dihati. Veste, Klada se boljša mar ne?"
"Ne vem," ja odgovorila in ae meni nasmejala. "Drugačnega nisem nikdar videla."
"Torej bl ga bili morali prej videti."
"Wolf Laraen, v velikih zaloških," sem za-mrmral, "predno vaamete in potem."
'Vnovič U povem, Klada," ja rekel preteča, "da najboljše storiš, če pustiš ladijo pri miru."
"Ali pa vam nI do tega, da bi se rešili s nama?" sam vprašl neverjetno.
"Na," je odgovoril. "Tukaj hočem
asMMešI W
umreti.
• "No, midva pa ne,H sem kljubovalno saklju-čll razgovor in isoova začel s delom.
Petlntrldeeeto poglavje.
DrugI dan, ko ao bili ležaji sa jambore izpraznjeni In js bilo vae pripravljeno, sva šla, da bi spravila obe vrhnji jambori na krov. Glavni vrhnja jambora je bila več kot trideset čevljev dolga, sprednja akoraj trideset; s pomočjo teh aem nameraval narediti škarje. De-
dveh pitanih pujakih" frankov.
Dechappe je bil uničen. Zvišal je Dubecu plačo še za petdeset frankov, ko mu je kuhar s\ e-Čano obljubil da napravi "nar-stek boginje Psihe."
Seveda je lastnik restavracije "Pri dveh pitanih pujskih" takoj poklical glavnega kuharja, zelo mlado in dražesCno damo, in ji dejal:
—	Madame, ali bi znali napraviti enak "naraatek boginje Psihe"?
—	Seveda, samo če mi zvišate plačo sa dvajset frankov.
Tako se je zgodilo, da sta tekmovali obe restavraciji celih pet let in premoženje obeh kuharjev ie zelo naraslo. Tedenska plača kuharja "Pri rdeči podgani" in kuharice "Pri dveh pitanih pujakih" je znašala že 500 frankov, kar nieo mačkine solze
Nekega dne je pa prihitel Dechappe v svojo restavracijo vea prerojen in takoj je poslal nata-carja po Dubeea.
—	Dubec, res je, da sem zasluti nekai denarja, toda našel sem
pot, po kateri bi ga lahko še več. 2e mi hočete pomagati, vam dam tritiaoč frankov nagrade. Zvedel aem, da je kuhar "Pri dveh pitanih pujakih" ženska
—	Da, gospod.
—	In mlada je, Dubec, draže-stna je, vam pravim.
—	Da, gospod.
—	Oženite se z njo, dragi Dubec! Odvedite jo iz alužbe "Pri dveh pitanih pujskih" in takoj vam dam tri tisoč frankov kot poročno darilo.
—	Saj mi jih lahko daste takoj, goapod. Ta zakon ml ne bo delal preglavic.
—	Kaj jo poznate?
—	Seveda, goapod. In mo to, tudi ljubim jo.
—	Kaj pa ona, vaa tudi ljubi?
—	Seveda, pa še kako! In ko mti je izročil Dechappe
tri tisoč frankov, je pripomnil smeje:
—	Veste, goapod, poročena že detet let
aprednje Maud Js i
lo Je bilo sitno. Privezal sem en konec teške k motovilu, drugi konce sa debelejši del vrhnje jambore In začel vsdigovati. držala ročaj motovila In zvijala prosti konec vrvi.
Čudila sva ss, kako lahko se ja dvigal drog. Ko pa je bil spodnji konec vrhnje Jambore v isti višini s ograjo, je vse obstalo.
"Lahko bi bil prej vedel, aem rekel nepotr-pežljlvo. "Sedaj morava vse zopet znova pričeti."
"Zakaj ne bl pritrdili vrv nekoliko nižje ob Jambori f ja nasvetovala Maud.
"To bi bil moral še v začetku storiti," aem odgovoril močno nevoljen aam na ssbe.
Odstranil aam en ročaj, spustil jamboro nazaj v vodo In privesal vrv nekako tretjino dolžine nitje od spodnjem koncu. V eni uri sam jo bU vzdignil do točke, kjer nisem mogel nič dvigniti. Osem čevljev spodnjega konca ja viselo nad ograjo, celega droga pa nisem mogel spraviti na krov kot prej. Sedal aem In premišljeval. NI trajalo dolgo. Od veselja sam planil na noge.
"Sedaj jo Imam!" sem vzkliknil. "Ob točki ravnovesja bi bil moral privezati vrv. Kar se pri tem naučiva, nama bo koristilo pri vsaki drugI rsči, katero morava vsdigniti na krov."
Zopet sem brezuspešil vae delo in spustil jamboro v vodo. Vendar sem ee uračunal glade točke ravnovesja, tako da se je namesto spodnjega dela jambore prikazal zgornji, ko sera jo bil vzdignil In rakci, da bo tako tudi dobro.
U potil sem jo. kako naj drftl ročaj In naj bo pripravljena, ds na dano znamenje spušča vrv, prijel aa jamboro In jo skušal uravnovesiti preko ograje na krov. Ko sem mislil, da jo stvsr V redu, sem JI saklicai. da naj apuati vrv. Toda drog se je vaHc vsem mojim naporom po-stavil pokonci In padel naaaj v vodo. Zopet ssm ga vzdignil v prejšnjo lego; Imel aem namreč novo misel. Spomnil aem se na škripec In ga prinesel.
Ko sem ga priveaoval med vrhom draga in nasprotno ograjo, se je prikazal Wolf Laraen. Voščila sva si samo dobro jutro. Dasi nI mogel alčesar videti. Je sedel na ograjo, tako da ni bil napoti, in aaaledoval po glasu vae, kar sem
Minister go je potrepljal po rami: "VI ste genijalen človek; iznajti tak top, to ni šala."
"Nič posebnega ni na tem, gospod minister. Sedaj, ko ste ga kupili, Vam lahko zaupam malo skrivnost: iznašel sem za svoj zrakoplov tak oklopni ovoj, da ga niti krogle Iz mojega topa ne prodre."
Minister se Je zagrabil za glu vo in obupano vzklinil: "Gospod, ali me hočete spraviti v blaznico? Zakaj mi niste takoj ponudili tega oklopnega ovoja?"
Nekaj čaaa sta molče sedele ln kadila svoje cigare. Nato vpraša minister: "Kolikor "Eno milijardo." "Ne morem, gospod minister, neka druga država mi ponuja tudi milijardo, toda jaz bi rad sklenil kupčijo z Vami."
No, pa Bog z Vami! Tu imate svojo milijardo. Toda Vi boste učlnili našo deželo."
Iznajditelj je vzel denar, sti snil ministru roko In stopil zs korak proti vratom. "Poslušajte," pravi minister, ali je oklopni ovoj res nepro-doren?"
"Seveda," ja odvrnil iznajditelj, "toliko časa, dokler ne iz-
I been kot apotekar.
Kakor znano je bil slavni norveški dramatik Ibsen v mladih letih apotekar v nekem majhnem norveškem mestu. Neko jutro je prišel k njemu neki kmet z dvema receptoma. Eden je bil za njegov^ ženo, drugi za kravo. Žena in krava, obe sta bolehali na revmatizmu. je pripravil oba zdravila, jih dal kmetu in pripomnil:
"Zdaj dobro pazite. To zdravilo v visoki steklenici je za ženo, a to v nizki stekleničid je sa, kravo. Mojbog, dobro pazite, da ju ne zamenjate, da se kravi ne pripeti kaj hudega."
ITALIJANSKE HARMOVrr
sest om »jnift
lli&HFriief, 29jmt6I Hlap.
(Ofc piMI
PARIŠ, 5. aprila - 26. aprila
(os iiimui
FRANCE, 3. aaja - 24. maja
ne
-4-
Arkadi j Averčenko:
fZMflK
Ns v žele je

inistratvo neke dc-nekoč mož prebrisanega obraza in dejal:
"Prosim/peljite me takoj k vodji oddenui za zrakoplovstvo. Iznašal sem nekaj silno važnega na tem polju in Želim svojo iznajdbo prodati. Povzročila bo popoln preobrat v zrakoplovstvu In država, ki jo kupi, bo Imela od tega velike koristi."
Peljali ao lsnajdltslja k vojnemu ministru. Ta js bil telo vzra-doščen in je vprašal:
"VI trdite, da ste napravili važno isnajdto
"Goapod minister, sestavil sem srakoplov, ki se lahko drži 10. 000 ur v zraku ln ima v njem cela stotnlja prostor. Odkupite mi to Iznajdbo!"
Bistroumni mož je pokazal ministru risbe In načrte. Ko jih je ta pregledal, je dejal: "Res, to je, kar iščemo. Koliko hočete sa svojo iznajdbo r "Eno milijardo." "Dobro," sakliče minister, "tu imate nakaznico sa državno ban ko. Zahvaljujem sa Vam. V slučaju, da še kaj novega Iznajdete, pridite spet"
"Goapod minister," da Iznajditelj, "še nekaj Imam sa Vas. Nekaj čudovitega, nezaslišanega." "Kaj takega r "Goepod minister, napravil sem top, ki s lahkoto In popolno natančnostjo zadene moj srakoplov med poletom, tako da takoj pade na tla."
'To je pa vendar od sile," pra vi minister, iznašli ate tak aija-jen zrakoplov, aedaj pa pridete a tam topom, ki ga uničuje!"
"Gospod minister, moj zrakoplov Je pravo čudo tehnike, toda dobiti je vendar treba tudi zanj kak protjatrep."
"Gotovo, toda ljubše bi mi bilo, ko bl kdo drugi ta top Isna-
najdejo krogel posebno uničujoče moči"
"In bo kdo take krogle iznašel r
"Jih je že."
'Kaj? Kdo je iznajditelj T
'Jaz, Koapod minister."
"Vrag Vas poberi! Zakaj o tem molčite T'
"Saj ne molčim," de skromno čudoviti gospod, "saj vendar pravim, da sem jih iznašel."
Minister se je zlobno nasmejal in rekel: "Tako ... in potem pridete k meni s predlogom, naj Vam to krogi je odkupim. Da? In ko bi jih kupil, bi se spet ironično smehljali in dejali, da ste izumili proti tem krog-ljam spet nov oklopni ovoj.
"Da," de izumitelj.
"Pa nam boste ta oklop prodali in nato spet iznašli nove kroglje proti njemu?"
"Gotovo, gospod minister."
Ta si je v divji jezi izpulil šop las in besno zaklical: "Gospod, VI ste me spravili v tako zagato, da ne vem iz nje ne naprej, ne Kdo ste? Povejte
FRENGH URE
"»'■»al	m ^
ras*
atJATVA saasNSLLi « Co
Am D«L "S, a*^
Ustavi srbež?
Ur k m.
Za httr«
SISN.
Ava.
m.
St littfl
S» * «aii
severa',
kCSKOl
Psfisti m sisbsis ji iztrpn
"Bil
1» lairpan prWa« ' Pravi Sr. H. Porabil Mm ni
la aatej
Al
Čitati
NanS d| katere
k las ss »atlca «- N. P. I.
Ss 1»
Dilton. klnlc Nusa-Taa*. dracaten itotak."
Ta Ja ■plotno poročilo at-b. ki m u, Uala Kar« IsnnSan > iaboijiaio u ia milo mtoi la atlSJonim moiem ia k Nusa-To«« y»»|Ai> do Mi. poman bral, odpravi omaSeo. %fevobol Ur u la «Mhoraa aaradaoatl v par dnak. i
tele In Kopit«
aa Ma«k ta paarna Fo.ku.ita Nusa-Tor
• tela Mo llvltoi
lahko	Tona
Tona. Ono vaa k ftlvljraja valim om Ton* T lak ar n i, ia aa vaai teaar povrne.
(4
"Goapod minister, to je pač Ce Selite —» gram ven, obrijera svojo brado, obleče drug plašč in ae vrnem k Vam kot popolnoma drug človek, ki ga še nikdar niste videli."
Minister al Ml zabit Oovek la je sato smehljaje de/al : "Prav Imate. Ta ee ne da pomagati. Moramo kupiti Udi Vaš top. SIcer pojdote k drugI drtavt la ga njej prodale. V tam aiučaju M Vaš zrakoplov bres ksaka kupili Koliko stane topr
mi svoje na vsaker
Ime, da ga bom lahko sakem vogalu preklinjal..."
Razdražen je skočil izumitelj po koncu: "Gospod minister, svojega imena Vam ne bom imenoval. toda če bl logično mislili, bi spoznali, da sem zdrav razum na dveh nogah!"
Zaloputni! je duri in puztil presenečenega ministra samega v sobi.
Al ate že aaročiH Praaveto aH Mladiarfd liat svojem« prijatelj« ali asrsdaik« v
To Js edini dar trajna vradneatl, ki ga za mal denar lahko pošljete Bfoicaaa v
IZVRSTNA PRILIKA
Chud In članka S. N. P. J. Seda j lahko dobite list Praeveta vsak dan sa om leto te knjigo AMSRldKI SLOVENCI, vredno $5.00—ake
pošljete bres odbitka sveto $6.30. AH pa tri knjige: SLQV.-ANGLE8KA SLOVNICA, vredna $2.00,' gAKON BIOGR-NEZIJE, vredna $1.50, te PATRU MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna $1.50, *«paj $5.00 in dnevnik Praeveta sa ene leto
M
M
Ts valja sa člane S.NPJ. sa vas stare in nove naročnike. Ne člani plačajo $7.50.
Lahko dobite psi Iste dnevnik Praeveta te vradneatl m $2J0 knjig. n. pr. JIMMT HIGGIN3, ZA-KOM BIOGENEZIJE, aH pa ZAJEDALCE te HRBTENICO in INFORMATOR ake nam pošljete sveto $3.00. Nečlani pošljejo $4.50. AH pa sa $2.00 pol Ista Hat Praeveta in knjigo JIMMT HIGGINS. Nečlani
Vaak te
Te vae velja sa ilara te novo naročnike, poslati celo svoto bres odbitka. Denar pošljite na opravnlštvo na naslov:
PR06VETA, 2657 So. Ufrndals Ave, Chicago, UL PoAfljam
IWWIW.>HMW..M.....M„iw...wmiM»M.W.»W.MMMM.>MMmlMW

...........
Tiskarna S. N. P. J.
»fi. ar
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Ttoka vabila n veselice in shode, viritnice, časnike, knjige, koledarje, letaka Itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaškem, MVf™, nem-ikem, angleškem jeziku in drugih
.VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJfJU., DA TISKOVINE NAROČA Y SVOJI TISKARNI
ITI	•
Mo vrata. Vaa pojaaalk 4afa vodatv«
S. N. P. J. PRINTERY
M67-60 So. Lawndale Avenoe
CHICAGO, ILLa
TAM 8S DOBE NA tSUO TUDI VSA U8TMKNA POJASNILA