38 Didakta november 2015 OD ZRNA DO PLATNA / Jožica Fükaš, učiteljica razrednega pouka in Lidija Navotnik, učiteljica razrednega pouka / OŠ Kuzma Le predi, dekle, predi, prav tanko nit naredi, da se ne bo krotičila in tud‘ ne tkalcu trgala in tud‘ ne tkalcu trgala, dr, dr, dr, dr, dr, dr. Poštena je predica in stara je pravica, da tisto dekle kaj velja, ki krilo s svoje preje ‚ma, ki krilo s svoje preje ‚ma, dr, dr, dr, dr, dr, dr. Le predi prav vesela, boš lepe pesmi pela, kolovrat pojde rad okrog, bo tekla lepša nit od rok, bo tekla lepša nit od rok, dr, dr, dr, dr, dr, dr. Boš tanko nit storila, glej, da se ne boš spomnila, kako življenje rahlo je, ki kakor nit pretrga se, ki kakor nit pretrga se, dr, dr, dr, dr, dr, dr. Anton Martin Slomšek NAMEN PROJEKTA – GLOBALNI CILJI Ko se učimo, se trudimo ohraniti vse, kar je dobrega in vrednega. Trudimo se, da bi oblikovali pravi odnos do pre- teklosti. Če ne poznaš svoje preteklosti in korenin, torej svojega izvora, le kako naj potem poznaš samega sebe in kako naj ustvarjaš prihodnost? Projekt nosi v sebi dvoje sporočil; to, da se je vredno potruditi in prispevati k temu, da bogato kulturno izročilo naših prednikov ne bo utonilo v poza- bo, ker nas še vedno bogati; in to, da se pred majhnimi ovirami v življenju ne smemo kar predati, ampak nositi v sebi močno voljo svojih prednikov. V tem hitrem tempu življenja naj čas nikoli ne mineva tako hitro, da si ne bi mogli ali hoteli vzeti trenutka za tiste, ki so ustvarili našo preteklost, ker potem bo naše življenje vedno bolj prazno in vedno manj srečno. Sreča pa se ne skriva v glasnih prostorih, nabito polnih z ljudmi, ki so na videz vesela prijateljska druščina, pa vendar so si tako daleč, temveč v varnem zavetju družine in prijateljev, kjer so se tudi ohranili in preživeli ljudski običaji. Ali jih še zares poznamo? Ohranimo jih! ETAPNI CILJI - Spoznajo zgodovino tkanja in lanu ter opis rastline. - Predstavitev pridelave lanu na šoli. - Prikaz postopka trenja, mikanja, predenja in tkanja. - Spoznajo uporabnost lanu, lanene- ga semena in lanenega olja. - Izdelajo praktična darila iz narav- nega materiala (glinene vaze z la- nom, vrečke z lanenim semenom). - Naučijo se igrico H. C. Andersena z naslovom LAN. - Priprava sklepne prireditve s pred- stavitvijo in pogostitvijo dobrot na- ših babic. NAČRT DELA Priprava zemlje. Na skrbno pripravlje- ni zemlji na šolskem vrtu smo pose- jali laneno seme. Posevek smo redno opazovali in ročno odstranjevali plevel zaradi naravovarstvenega vidika. Za spravilo smo se odločili proti koncu avgusta. Pri spravilu smo se odločili za drugo stopnjo spravila. Stebelce je bledo porumenelo in barva glavic se je prelila v svetlokostanjevo barvo. Po mnenju strokovnjakov daje tak lan 25% več preje in je zelo močna. Dobili pa smo tudi precej semena, ki smo ga pustili nekaj časa zoreti na izruvanem lanu. Lan smo ruvali tudi ročno. Pu- lili smo ga v šopih in izločali plevel ter kriva stebelca. Šope iz 30 do 50 Didakta november 2015 39 stebelc smo zlagali v vrsto. Ko so ra- stlinice nekoliko ovenele, smo zvezali več pesti z dolgim lanom v ruvače in jih zložili ob steno šole. Pustili smo jih sušiti tri tedne. Nato smo se lotili smukanja. Glavice lanu smo smukali na smukalniku. Pred smukanjem smo snope razvezali in stebelca lepo porav- nali z udarjanjem ob tla. Otepanje z lesenimi bati je bilo zelo zanimivo. Slamo smo razgrnili po tleh v rahlo, 7 cm debelo plast in nato smo tolkli po glavicah, da so odpadle. Seme smo še dodatno očistili. Nato je sledilo go- denje lanu. Najpreprostejše je godenje na rosišču, za katero smo se tudi mi odločili. Lan smo v tanki plasti razpro- strli na pokošeni travi in čakali, da je narava naredila svoje. Nekajkrat smo ga obrnili in orosili. Godli smo ga tri tedne. Postal je pepelnato sive barve. Ob suhem vremenu smo ga pobrali in ga zvezali v snope, kjer je čakal na podstrešju na TRENJE, MIKANJE, PREDENJE in TKANJE. Med tem smo pripravili še darilca za obiskovalce in točke za sklepno pri- reditev (glinene vaze, vrečke z lane- nim semenom, knjižica o lanu, člani dramskega krožka so pripravili igrico). OD ZRNA DO PLATNA Ko se učimo, se trudimo ohraniti vse, kar je dobrega in vrednega. Trudimo se, da bi oblikovali pravi odnos do pre- teklosti. Če ne poznaš svoje preteklosti in korenin, torej svojega izvora, le kako naj potem poznaš samega sebe in kako naj ustvarjaš prihodnost? Projekt nosi v sebi dvoje sporočil; to, da se je vredno potruditi in prispe- vati k temu, da bogato kulturno iz- ročilo naših prednikov ne bo utonilo v pozabo, ker nas še vedno bogati; in to, da se pred majhnimi ovirami v življenju ne smemo kar predati, am- pak nositi v sebi močno voljo svojih prednikov. LAN Saj človek ne more verjeti, da so te bil- ke, ki so povite v snope, lahko pozneje mehko blago, v katero so zaviti zvitki, iz katerega se da narediti srajce, hlače, rjuhe in še sto uporabnih stvari. Dolga 40 Didakta november 2015 je pot od semena do srajce in tudi zelo težka. Poznati jo moraš in imeti veliko orodja in potrpljenja. Midve ga še imava. O, pa tudi nekateri na OŠ Kuzma prav tako. PRIPRAVA ZEMLJE ZA SEJANJE Šolski vrt smo preorali, pobranali, po- brali debelejše kamne in z grabljami poravnali zemljo. Odločili smo se za setev jarega lanu, ki smo ga posejali v začetku aprila – stoti dan od novega leta. S črtalom smo vrisali veliko srce, ka- mor smo skrbno posejali lanena se- mena. Zagrebli smo jih z grabljami in čakali na prve poganjke. Ko smo opazili plevel med rastlinami, smo ga odstranili ročno zaradi naravo- varstvenega vidika. Grede smo skrbno zalivali. Modra barva lanu je privabila marsi- kateri pogled. SPRAVILO LANU Za spravilo lanu smo se odločiliv me- secu avgustu. To je bila druga stopnja. Stebelce je bledo porumenelo in se je barva glavic prelila v svetlokostanjevo. Lan smo pulili ročno v šopih, kjer smo izločili plevel in kriva stebelca. Šope iz 30 do 50 stebelc smo zlagali v šope. Ko so rastline nekoliko ovenele, smo jih dali v snope in jih zvezali. Snope smo zložili in jih pustili tri te- dne, da so se sušili. Malo rastlin je tako učinkovito upora- bljenih kot lan – semena zagotavljajo olje za barve, kozmetiko in slovijo po zdravilnih učinkovinah v živilski indu- striji. Lanena vlakna se uporabljajo v te- kstilni industriji. Lan je najbolj znan kot surovina za izredno trpežno tkanino. OBDELAVA LANU Glavice lanu smo smukali na lesenem smukalniku ali rihlu. Pred smukanjem smo snope razvezali in stebelca lepo poravnali. Glavice smo nasuli na laneno platno in jih pokrili. Potrebno je stopicanje po lanenih glavicah, da se odprejo vse bunkice s semeni. Delo poživi pesem, ki nastane ob spretnih prstih mladega harmonikarja. Seme smo dali v posodo in s pihanjem odstranili še plevel. Posušeno seme smo dali v darilne vrečke. Nato smo lan godli. Godimo ga lahko na več načinov. Najpreprostejši način je godenje na rosišču, za ta način smo se tudi odločili. Lanena stebelca smo v tanki plasti razprostrli na pokošenem travniku in čakali, da je narava naredila svoje. Nekajkrat smo ga obrnili in ga tudi orosili, ker ni bilo zadosti dežja. Godli smo ga tri tedne. Postal je pepelnato sive barve. Ob suhem vremenu smo ga pobrali in ga zvezali v snope, kjer je čakal na podstrešju. Tarica z velikim ročem na trlici tolče, da se ločijo oleseneli deli stebel od vlaken. S pomočjo trlic laneno vlakno tremo do prediva. Večkrat, ko ga streš, mehkejša postajajo stebelca. Didakta november 2015 41 Lan češejo na česalu, da se kakovo- stnejša prejaoddvoji od manj kakovo- stne. Kakovostna gre za blago, manj kakovostna pa za vrvi. KONČNO DO NITI Sledi postopek predenja. S pomočjo kolovrata naredimo najprej debelejše in nato tanke niti. Te navijemo na motalo in dobljeno štreno navijemo v klopčič. KONČNO DO LANENEGA BLAGA In na koncu pride najlepše. Tkalec začne tkati. Njegove roke potujejo po tkanem platnu, prsti vežejo skupaj niti, pošiljajo lesen gladek čolniček iz enestrani v drugo, zategujejo držalo in milimeter za milimetrom ustvarjajo novo laneno platno. BLAGODEJNE LASTNOSTI LANENEGA SEMENA - Preprečuje rakava obolenja. - Preprečuje srčno-žilne bolezni. - Krepi zdravje črevesja. Preprečuje zaprtost, vlaži stene in zmanjšuje verjetnost zapeke. - Krepi imunski sistem in preprečuje vnetje. - Uravnava krvni sladkor. - Lahko pomaga pri uravnavanju primerne telesne teže. - Lanena semena so dobra za zdravo kožo. Redno uživanje še posebej pomaga pri suhi koži, koži, obču- tljivi na sonce, ali ob pojavljanju ekcemov. - Maščobe lanu ugodno vplivajo na razvoj možganov, kar je še posebej pomembno v času nosečnosti in v prvih letih otrokovega razvoja. - Laneno seme pomaga tudi v me- nopavzi, tako da preprečujejo na- stanek vročinskih oblivanj. KAKO UŽIVATI LANENO SEME Laneno seme je priporočljivo uživati redno, lahko vsak dan, od eno do dve veliki žlici, ki ju pomešamo z desetkrat toliko vode. 25–30 gramov lanenega semena zmešamo z 250–300 gramov tekočine, lahko z mlekom ali vodo. La- neno seme je odličen in okusen doda- tek kosmičem, jogurtu ali kot posip na 42 Didakta november 2015 kruhu, lahko pa si ga privoščite tudi s sadjem. Najboljše ga je zaužiti zjutraj. Iz lane- nega semena lahko spečete tudi kruh. V tem hitrem tempu življenja naj čas nikoli ne mineva tako hitro, da si ne bi mogli ali hoteli vzeti trenutka za tiste, ki so ustvarili našo preteklost, ker potem bo naše življenje čedalje bolj prazno in čedalje manj srečno. Sreča pa se ne skriva v glasnih prostorih, nabito polnih z ljudmi, ki so na videz vesela prijateljska druščina, pa vendar so si tako daleč, temveč v varnem zave- tju družine in prijateljev, kjer so se tudi ohranili in preživeli ljudski običaji. Ali jih še zares poznamo? Ohranimo jih! Didakta november 2015 43 44 Didakta november 2015 Didakta november 2015 45 46 Didakta november 2015 Didakta november 2015 47