POSTRŽEK
RAZSTAVNA IN DRUGA DEJAVNOST SLOVENSKIH ETNOLOGOV MUZEALCEV V LETIH 1994 IN 1995
Posavski muzej Brežic«
Razstave.-
Ivanka Počkar je v OŠ Podbočje junija 1995 postav ila stalno razstavo z naslovom "Hiša naše preieklosti". Postavitev bo dopolnjevala vsako leto glede na izbrano aktualno tematiko.
Muzej novejše zgodovine Celje
Razstave:
-	Razstava z naslovom "Štore: od agrarnega zaselka do industrijskega krajah je bila odprta od 9, oktobra do 1 S. novembra 1995
Pokrajinski muzej Celje
V Pokrajinskem muzeju Celje v letu 1995 niso imeli nobene občasne etnološke razstave. Vladimir Šlibar prip ravlja novo stalno etnološko postavitev.
Mestni muzej Idrija
Razstave:
-	Na gradu Gevverkenegg so 6. aprila 1995 odprli stalno muzejsko razstavo
Pet stoletij živega srebra in mesta Ulrije", v okviru katere je tudi rekonstrukcija opreme rudarja i/ 17. stoletja. Dravo:
-	Mestni muzej Idrija vsako leto julija in avgusta sodeluje s čipkarsko šolo, ki v Galeriji Idrija razstavlja čipke svojih učenk
Muzej Jesenice
Razstave:
Kosovi graščini so avgusta 1995 od* Pri i razstavo etnološke fotografije l-oto kluba Andrej Prešeren z naslovom Obraz jeseniškega vsakdana", l.iznjekova domačija v Kranjski gori avgusta in septembra 1995 t razstavo 'z domačih korenin" gostila mojstra domače obrti iz Tržiča Jerneja in Mateja Kosmača.
• Od decembra 1995 do marca 1996 je ' >''u prav tako v l.iznjekovi domačiji v Kranjski gori odprta "Kranjska gostilna 12 19. stoletja", ki jo je Muzej Jesenice Pripravil v sodelovanju z Gorenjskim "luzejeni Kranj
~2. decembra 1995 je bila v Kosovi graščin; odprta razstava "Rimska ustvar-i:il'iost Milke in Metoda Badjure (1926-19f>9)" Arhiva Republike Slovenije, ki jo Jtj opremljala projekcija filmov "Tri gktvske stimine" in "Koledniki" v kinu Zelezar.
ČASNIK SED 36/1996, št. 1
Kulturni center Kamnik - muzej
Ker je kolegica ZoraTorkarvsepteinbna 1995 magistrirala, v letu 1995 ni utegnila pripraviti nobene etnološke razstave
Pokrajinski muzej Koper
Razstave.
V Pokrajinskem muzeju sta na oddelku za etnologijo kolega Zvona Ciglič in Jože liehberger v letu 1995 pripravila dve zanimiv i razstav i:
-	Od maja do septembra "škedenjsko krušarco" avtorja Andreja Furlana ki je razstavo prenesel iz Skedenjskega etnografskega muzeja iz Trsta:
-Od novembra 1995 do februarja 1996 "Kinematograf v Ljubljani in Gorici od leta 1896 do I91H" avtorice Lilijane Nedič iz Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja v Ljubljani.
-	Razstava "Kamniti svet" avtorice Zvone Ciglič je od maja do septembra gostovala v .Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, od septembra do novembra pa v Kulturnem domu Srečka Kosovela v Sežani.
Gorenjski muzej Kranj
Razstave
-	1'tnološki (iddelek je jeseni 199 1 postavil razstavo Spomeniki kmečkega slav harsiva na Gorenjskem avtorjev Anke \ovak in Ceneta Avguština. Razstava je zavzemala prostore v galeriji Mesine hiše, vežo Mesti p hiše. Stebriščno dvorano in Malo galerijo tel povezovalne prostore med njimi, tako da je bilo obiskovalcem na voljo celotno pritličje Mestne hiše. Razstavljen ill je bilo 166 fotografij stavb in načrtov iz muzejskega arhiva arhitekturnih meritev ter 176 predmetov, (ki 24 L do 12. 2 1995 je razstava gostovala v Jakopičevi galeriji v Ljubljani,
-	V juniju 1995 je bila v sodelovanju s študijskim krožkom ^Odkrivajmo svojo deželo" pri Univerzi za 3- življenjsko obdobje v Kranju postavljena razstava Kulturno-zgodovinske zanimivosti v Kranju in okolici ( )bcnem so bile predstavljene štiri zloženke na to temo.
Stalfie postavitve:
-	kinološki oddelek je skrbel za dve stalni postavitvi: Ljudska umetnost na Gorenjskem v Mestni hiši v Kranju in Planšarski muzejev Stari Fužini v Bohinju ter za več predmetov, izposojenih za stalne postavitve v upravljanju
drugih muzejev na Gorenjskem Zaradi nove organizacije občin so imeli pota in skrbi predvsem z urejanjem statusa Planšaiskega muzeja v Bohinju. Ob koncu leta 19(J5 so se z oKino Bohinj začeli po-govaijati o strokovnem nadzoru < )pleno-ve hiše. ki je kot muzej stanovanjske kulture odprta za javnost od 1991. vendar zanjo doslej ni skrbela nobena muzejska ustanova.
Nove pridobitve in dokumentacija v letih 1994 in 1995
-	Pridobljenih je bilo774 novih predmetov. v glavnem s podeželja, 302 od teli kot darilo, večina drugih z manjšo odškodnino, le nekaj posameznih kosov (bajt >čna poslikana skrinja, moška in ženska narodna noša. igralni avtomat, boben kmečkega ansambla, ki je igral na veseli cah v Gorrijesavski dolini) so odkupili za večje vsote.
Inventarizirali so 456 predmetov V obeh letih je potekalo vnašanje podatkov o predmetih v program Modes po eni strani sprotno (670 vnešenih im št.), po drugi pa iz inventamih knjig za nazaj (7SK v celoii vnešenih inv št vse druge pa delno).
-	Leta 1995 so izdelali izpis po posebnem imenu predmetov, ki se uporablja kol začasni predmetni katalog, dokler ne bodo v celoti vnesene vse invéntame štev ilke in bodo lahko izdelali pravega. V letu 1995 so načeti tudi preverjanje vnesenega glede termi nologije.
Dokumentirali so sedlarsko delavni co Joža Jagodica na I lujah v Kranju in te sarsko orodje Antona Omana v Gozdu Martuljku. Opravljen je bil pogovor > še živečima obitnikoma. narisal® vse tipično sedlarsko oz. tesarsko orodje in zbrana imena zanj ter sedlarska delavnici tudi fotografirana CD, I lolvnski)
-	V letu 1995 so uredili d i a teko diapozitivov velikosti leica. Narejena je inventura 1723 starih in vpisanih 744 novo pridobljenih fotografij.
Pedagoška dejan ¡ost:
-	Tatjana Dolžan |e v letu 1994 pridobila licenco za vodenje Študijskih krožkov, ki jo daje AndragoŠki centei Slovenije vsem. ki opravijo zahtevano usposabljanje. Licenco aktivno izkorišča z vodenjem študijskega krožka pri 1 niverzi za 3- življenjsko obdobje v K ranju
-	Leta 1994 so organizirali likovno de-
55
POSTRŽEK
lavnico oh razšla vi Kmečko stavbarstvo 111 izdelke razstavili. Pripravili so tudi delavnico Stare otroške igre za Deželo Igrarijo na Gorenjskem sejmu v decembru.
Raziskovalno delo: Leta 1994 jebila obnovljena raziskava A, Novak iz 1973-74 o Stanovanjskih kulturi v stari Kropi, aktualizirana z novimi podatki. Članek je bil objavljen v Kroparskem zborniku 1995.
-	Leta 1995 je Tatjana Dolžan za Kranjski zbornik pripravila članek o življenju na [ezeiskem v prvi polovici tega stoletja. Z domačinom Andrejem KamiČarjem so se povezali v projektu zbiranja ustnega izročila o načinu življenja na Jezer« skem.
V	sodelovanju s študijskim krožkom Odkrivajmb svojo deželo zbirajo gradivo za knjižno predstavitev Stražišanov in StnižiŠča pri Kranju.
-	V drugi polov ici leta 1995 je Tatjana Dolžan raziskovala delovanje in usodo trgovin z železnino na Gorenjskem pred drugo svetovno vojno.
Publicistično delo: Ob razstavi Spomeniki kmečkega stavbarstva 1994 so posneli na video vse elemente značilnega kmečkega stavbarstva pod Studorom v Bohinju ter izdelavo skodel in lesenega žlebu, kot to delajo v Bohinju Še danes. Iz. dveinpolurnega gradiva so zmonlirali dvajsetminulni film o kmečkem stavbarstvu pod Studorom in desetminutni film o dveh tradicionalnih stavbarskih spretnostih (snemala Nadja Valentinčic, strokovna priprava T. Dolžan) Oba sta hila predstavljena na razstavi o kmečkem stavbarstvu
-	Leta 1993 je avulovizualni center pri ZliC SAZL1, natančneje dr. Naško Knž-nar, z našim sodelovanjem posnel m izdelal lilm P od kova nje vola na Planini pod Golico.
V	sodelovanju z že omenjenim študijskim krožkom Tretje univerze so nastale štiri zloženke, ki predstavljajo zanimivosti Kranja in okolice: Gradovi, Stvaritve znanih arhitektov. Dediščina I.. Laver-ja in Stare obiti.
Sodelovanje na posvetovanjih:
-	Etnološki oddelek je sodeloval na mednarodnem posvetovanju Planšar-ske stavbe v vzhodnih Alpah, ki ga je v Bohinju od 7. do 9. junija 1995 organiziral IS\ SA/r. s prispevkom Planšarske stavbe v jugov zhodnem delu Karav ank
Drugo:
-	Računalnik delijo s kolegom, kustosom za umetnostno zgodovino, v letu 1995 so pridobili tudi tiskalnik.
Načrti za leto 1996:
-	Nadaljevanja dela na računalniški do-
kumentaciji predmetov in urejanju depo jev, priprava razstave Trgovina z železnino, poizkusno leto projekta Varovanje premične dediščine in situ (obnova poslikanega pohištva zasebnikom, izbranim z razpisom).
Mestni muzej Ljubljana
Razstavo:
V	letu 1995 je bila odprta razstava Potres v Ljubljani IS95-I995 v novem krilu Narodne galerije, ki jd je Mestni muzej odprl ob stoletnici potresa, ki je usodno vplival na razvoj Ljubljane. Kol strokovna sodelavka je pri ¡zboru gradiva iz depojev. pri fotografiranju in oblikovanju posa-meznili vsebinskih sklopov za diapipjek-cijo sodelovala Mojca l ede. V ta namen je bilo posnetih 1600 diapozitivov.
-	V Kulturno informacijskem centru Križanke so pripravili več razstav, med drugim Trnovo - kraj prijetnega spomina", ki jo je septembra 1995 pripravilo Turistično društvo Trnovo.
-	Kustodinja Mojca Perje je kot strokovna sodelavka in koordmalorka sodelovala pri nastajajoči razstavi "Kaj se skriva v nedrjih Mestnega muzeja" in pripravila dve besedili za zloženko.
Drug O:
-	V letu 1994 je bilo nekaj gladiva (175 predmetov, dokumentov, fotografij) posojenega iz planinske zbirke za razstave ob 100. obletnici Planinske zveze Slovenije.
Mestni muzej - etnološki oddelek je v 1994 pridobil 320 predmetov Med zanimivejšimi pridobitvami so: notranja oprema jedilnice družine Pni na Ksaver-ja Soin ana jn zbirka fotografij družine profesorja Ivana Beleta Evidentirana je bila notiauja oprema meščanskega stanovanja. ki jo bo muzej pi idobil z daril no pogodbo. Evidentiranih je bilo 511 predmetov. Inveniariziranih je bilo i2 predmetov in izdelani kartolečni zapisi za fot ote ko. V sodelovanju s fotografom je bilo sproti fotografirano vse na novo pridobljeno gradivo in s pomočjo honorarne sot lela vke urejena ncgoieka indiateka
Leta 1995 je muzej pripravil tiskovni konferenci ob izidu knjig Matjaža Jančarja Indijanskih pet stoletij ter Mar jete Tratnik Volasko in Matevža Koširja čarovnice, ki jo je pripravilo Znanstveno in publicistično središče d.o.o Ljubljana,
V	letu 1995 je einološki oddelek pri dobil 106 muzealij. invenlariziranih je bilo 584 predmetov. I Jrejeno je bilo fotografsko gradivo (negativi, diapozitiv i. fotografije), ki je nastalo ob inventari-zaciji predmetov, gradivo, ki je nastalo ob pripravi razsiavc Potres v Ljubljani in
fotodokumentiranju prenove hiš v Kri-ževniškem kareju S pomočjo honorarne sodelavke je bilo skupno urejenih 844-4 enot in izdelanih kartotečnih zapisov. Kustodinja Mojca Peric je iz. Zgodov inskega arhiva Ljubljana izpisala podatke iz popisov prebivalstva za leta IH69. 1880 in IS90 ter iz rojstnih, poroč-kih in mrliških matic za obdobje 1816 do 1898. ki jih hrani Nadškofijski arhiv
-	Kustodinja Mojca Ferle seje udeležila letne konference ICOM-ovega Medna-n«Inega komiteja za regionalne muzeje t ICR), ki je potekalo v Spittalu (Avstrija) in v Ljubljani na temo Muzeji v razdeljenih družbah
Slovenski etnografski muzej Ljubljana
Razstave:
-	Kamniti svet" avtorice Zvone Ciglič C od maja do septembra 1995).
-	(lostujoča razstava Skedenjskega etnografskega muzeja iz Trsta škedenjska krušarca avtorice Tanje Tomažič (september oktober 1993) V sklopu slednje razstave so 4. oktobra organizatorji pripravili tudi "Škedenjski večer v pesmi in besedi", v katerem je sodeloval Mešani pevski zbor iz Skednja poti vodstvom Aleksandra Sluge
Oselniki mag, Inje 3 me rde l so od avgusta do oktobra 1993 gostovali v Budimpešti.
-	Razstava Po sledeh vsakdana s podnaslovom Ptnologovo delo nekoč in danes od Streklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj avtoric Barbare Sosič Možina. Sonje Kogej Rus. Majde Fister, Mojce Račič Simončič in Bojane Rogelj škafar je bila odprta v času kongresa Razvoj slovenske etnologije od Streklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj od oktobra 1995 in je trajala do januarja 1996.
Drugo:
23. novembra 1995 je univerzitetna asistentka dr. Herta Maurer-Lausegger z Iiištituia z.a slavisliko Univerze v Celovcil s projekcijo dveh filmov (Narečje pod Vrtačo, mlini in žage in Barbara, Lucija pomoj...) skušala osvetliti raziskovanje in dokumentiranje ljudske kulture na av strijskem Koroškem v slovenskem narečju
-	Bruno Volpi Lisjak, Šolani mornar, pomorščak in dober poznavalec rihištva i'1 pomorskih ved pa je avtor knjige "Slovensko pomorsko ribištvo" skozi stoletja od Trsta do Timave, ki jo je skupaj ^ akademikom dr Milkom Matičetovini in kustodinjo Pomorskega muzeja Sergej Mašera Zoro Žagar predstavil 8. decembra.
56
GLASNIK SED 36/1 996, Št. '
:■.	J
■ ■■'.■ ■ SfJjlSl f|ff ... -v . .	s
Slovenski etnografski muzej -Muzej neevropskih kultur Goričane
Zaradi vseh gradbenih de) in čakanja je muzej Že štiri leta in pol zaprl za javnost. Stanji'.
-	Gradbena dela obnove gradu, ki so se začela v letu 1969, so zaradi nekonsistentne politike financiranja v letu 1994 počivala: nadaljevala so se šele v mesecu decembru 1994, januarju in februarju 1995 (kar je velik absurd). V muzeju .so pripravili vse potrebno za instalacije, v prvem nadstropju dvorca so očistili omet v vseh prostorih in jih na novo ometali.
-	Deloma pa so se nadaljevala restavratorska dela. Restavralor lesa g. Zupan je restavriral intarziran parket v treh prostorih.
-	Konec leta 1995 je pokazala za dvorec Goričane interes novoustanovljena občina Medvode in potrdila obnovo dvorca v svojem letnem proračunu. Z Ministrstvom za kulturo so se dogovorili za delitev stroškov obnove Vse kaže, da se bo s tem obnova goričan-skega dvorca bistveno pospešila in lahko upamo, da ho že v letu 1996 vsaj deloma spet odprt za javnost.
Kad t-ovske razmere Zaradi kadrovskega pomanjkanja je stanje v Muzeju Goričane nevzdržno. Muzej nujno potrebuje več novih delovnih mest. da bo v prihodnosti normalno funkcioniral.V perspektivi hi Slovenija potrebovala v svojem Muzeju neevropskih kultur 4-5 kustosov, ki bi pokrivali Afriko, Azijo, Oceanijo z Avstralijo ter SeVerno in Južno Ameriko. Za delovno mesto kustosa etnologa, ki bi hkrati Opravljal tudi enega od osnovnih muzejskih del (stiki z. javnostjo, vodstvo "Hizeja, skrb za zbirko, muzejsko pedagogiko itn.) so zaprosili želela 1990. Že štirikrat so bili zavrnjeni. A ¡popolnoma nerealno je, tla začne muzej s 3000 nT "i 20 000 muzealijami normalno funkcionirati v sedanji kadrovski sestav i tvodja oddelka, hišnik in snažibka). Razumejo in poznajo ležkiJ ekonomsko ^tuacijo, zato predlagajo, da se kadrov-j^a problematika v Muzeju neevropskih kultur rešuje postopoma. Druga,- Ker seje muzej v letu i991 dogovoril z diiusuMvom za kulturo za odkup IVt-KuvSkove afriške zbirke, ki je pomenila Zajeten finančni zalogaj, v letu 1992, y3, 1994 in 1995 ni prejel sredstev za novih predmetov, "ročno strokovno knjižnico so °polnjevali z manjkajočo literaturo.
-	«alf Čep lak Mencin je vodil Zvezo
Gl^SNIKSED 36/1 996, št. 1
muzejev Slovenije (v katero je vključenih 59 muzejev in galerij iz vse Slovenije). organiziral seje predsedstva, sodeloval v strokovni komisiji za podelitev Valvasorjeve nagrade In priznanj, sodeloval pri pripravah 2. Slovenskega muzejskega sejma ( 1994) in v ekspertni komisiji z a muzejska vprašanja na Ministrstvu za kulturo, ter pri delu Nacionalnega komiteja ICOM in Izvršnega odbora Muzejskega društva,
-	Kustos je nadaljeval z dvema raziskavama: "Nov i muzeološki koneepl Muzeja neevropskih kultur v Goricanah" in "Ki tajska zbirka Kondo Kavese - Marije Sku-šek". Z zadnjo je vključen v Projekt muki-kulturnih raziskav Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V kontekstu le-te so imeli junija 1994 na obisku generalnega sekretarja Kitajske zveze muzejev g. ji Hongzhanga, sicer strokovnjaka ki dela v bivši cesarski palači v "Prepovedanem mestu" v Beijingu /. njim so prečesali Skuškovo zbirko in posneli njegove komentarje za 'I V Slovenija.
Pokrajinski muzej Maribor
Razstave:
-	Za veliko noč je etnologinja-priprav nica Tatija Holmec v prostorih muzeja pripravila "Velikonočno mizo"
Julija 1995 je bila v Mariborski knjižnici razstava "Pohorje", ki jo je pripravil kustos Tone Petek.
-	Za božič je Tanja I lohnec priprav ila "Božično mizo."
Belokranjski muzej, Metlika
Razstave:
-	Andreja Brancelj Bednaršek je v letu 1995 pomagala pri postavitvi razstave Izdelki partizanskih delavnic ter pri delni preureditvi Župančičeve zbirke v Vinici.
-	Kustodinja je pripravila tudi koncept za občasno razstavo "Kaj delamo v Belokranjskem muzeju".
Drugo:
-	Oddelek je v letu 1994 pridobil 21. v letu 1995 pa 62 predmeti)v.
-	Za etnološko fototeko.so l< jtografirali IS osel ni kov,
-	Oddelek je leta 1994 začel izdajati zbirko knjig Belokranjska dediščina. Doslej sta izšli dve knjigi: Andreja Brancelj Bednaršek. Belokranjske pisanice in Jože Dular, Svetila v Beli krajini. Leta 1994 so izdali dve razglednici iz serije Muzejski predmeti (lehterni in pisanice).
-	Belokranjski muzej je sicer dokaj dobro tehnično opremljen (računalniki, modem, video), vendar etnološka dokumentacija trenutno še ni računalniško obdelana.
POSTRŽEK
jMfMMffiti l^i.V.l^ili	:. i^iJI	i .; h i i -.»k.
Slovenski gasilski muzej Metlika
V leni muzeju je bila od leta 1987 do i julija 1995 redno zaposlena le kustodinja etnologinja Z odprtjem nove in obnovo stare stavbe leta 1993 se je začelo intenzivnejše delovanje gasilskega muzeja. Razstave:
-	Obisk v letu 1994: muzej je obiskalo 11.441 ljudi, od tega 7.165 odraslih in 4.276 mladih. V letu 1995 je Slovenski gasilski muzej obiskalo 9.298 ljudi, od tega 5.677 odraslih in 3:621 mladih
Slovenski gasilski muzej je v letu 1994:
-	sodeloval z gradivom za razstavo Mladina na Slovenskem ki jo je sicer pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenije v mesecii marcu 1994 na Bledu;
-	pripravil predstavitveno razstavo in se udeležil turistične borze pod imenom Dolenjska m Bela krajina vabita, ki je bila v Novem mestu od 13. do 15. maja 1994,
-	Kustodinja Slovenskega gasilskega muzeja Marjetka Balkovec Debevec je sodelovala pri pripravi razstave ob predstavitvi Gasilske zveze Slovenije in Republiške uprave za zaščito in reševanje na sejmu Interschutz - der rote 1 iahn v Uan-novni od 3. do H, junija 1994 in sodelovala tudi na samem sejmu;
-	s sodelavcem Gasilske zveze Slovenije je v oktobru 1994 pripravila in postavila razstavo na sejmu civilne zaščite v Kranju in vodila obiskovalce razstave na sejmu.
-	sodelovala je pri postavitvi razstave Članica-gasilka, gasilka-usivarjalka ob posvetu članic gasilk Dobrni od 28, do 29. oktobra 1994.
-	Ob izrednem kongresu Gasilske zve ze Slovenije v hotelu Austrotel v I.¡ubija ni, 26. novembra 199 t, je kustodinja pripravila razstavo ob 125 letnici gasilstva na Slovenskem in sodelovala pri postavljanju fotografske razstave na temo Požar. Razstavo je spremljala tudi zloženka.
PntgO:
Kustodinja muzeja je sodelovala na srečanju mladih gasilcev Slovenije leta 1994 v Domžalah in leta 1995 v Skofji Loki.
Ob jubilejih v letu 1994: 125 letnici gasilstva na Slovenskem, i 5-let niči Gasil ske zveze Slovenije in 25-letnici Sloven skega gasilskega muzeja v Metliki je muzej skupaj z GZS in komisijo za kulturo požarnega varstva in gasilstva pripravil slavnostno sejo komisije, ki je bila 5. novembra 1994 v Metliki. Kustodinja muzeja je na seji podala pregled 25-lel-nega razvoja in delovanja Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki.
-1 'oleg rednega sodelovanja Slovenskega gasilskega muzeja z Belokranjskim
57
POSTRŽEK
muzejem v ¡Metliki je gasilski muzej občasno sodelov al tudi Z drugimi ustanovami Ln organizacijami. Tako so slovenski .sadjarji v času od 1 i. do 1H. oktobra 1994 v Metliki organizirali 1. vseslovensko sadjarsko razstavo. Poleg druge pomoči so imeli slovenski sadjarji razstavne prostore v belokranjskem in Slovenskem gasilskem muzeju,
-	Slovenski gasilski muzej. Gasilska zveza Slovenije in komisija za kulturo požarnega varstva so \ jubilejnem letu 199-i izdale Letopis Slovenskega Gasilskega Muzeja št, IV. Tekste zanj sta prispevala di. Branko Božič in Marjetka Balkovec Debevec
-	Slovenski gasilski muzej je sodeloval tudi pri zbiranju gradiva za gasilsko pesmarico Ko gasilski rog zapoje, ki je izšla leta 1994.
Predvsem v juliju in avgustu 1994 in v zimskih mesecih 1995 je v Slovenskem gasilskem muzeju v Metliki po tekalp urejanigi knjižnicno-aihivskega prostora Slov enskega gasilskega muzeja tako da so urejene najosnovnejše razmere za nadaljnje arhivsko in dokumentacijsko delo. Opravljen je bil tudi pregled kronik gasilskih društev in zvez. ki jih hrani Slovenski gasilski muzej. V juniju 1995 je kustosinja preselila del arhiva SGM iz neprimernih kletnih prostorov v ustreznejši depojski prostor.
-	Slovenski gasilski muzej in Gasilska zveza Slovenije sta v hotelu Austrolel v Ljubljani t. marca 1995 organizirala seminar o arhiviranju in shranjevanju zgodovinskega gasilskega gradiva za zbiralce zgdovinskega gradiva v gasilskih društvih na Slovenskem.
-	Slovenski gasilski muzej v letu 1995 še ni imel svojega računalnika ne druge pomembnejše tehnične opreme.
I julija 1995 se je dotedanja kUstodinja Slovenskega gasilskega muzeja Marjetka Balkovec Debevec zaposlila v foto-dokumentaciji Dela v Ljubljani in od tak iat naprej Slovenski gasilski muzej nima redno zaposlene osebe. Gasilska zveza Slovenije namerava novega kustosa Slovenskega gasilskega Muzeja v Metliki zaposlili v letu 1996. Slovenski gasilski muzej v Metliki pa je ob pomoči pogod beno zaposlene sodelavke normalno odprt za obiskovalcu.
Pokrajinski muzej Murska Sobota
V Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti leta 1995 ni bilo občasnih razstav. Podrli so staro stalno etnografsko razstavo. nova, s katalogom, pa naj bi bila povsem postavljena šele v letu 1997.
Goriški muzej Nova Gorica
V Goriškem muzeju je zaposlenih pet etnologov, trije kustosi na gradu Krom-berk. eden v Tolminski muzejski zbirki 111 knjižničar.
Razstave:
-	Inga Brezigar nadaljuje s pripravo stalne etnološke razstave v Trentarskem muzeju, ki se je v letu 1995 preselil v man-sardne prostore; Informativnega centra Triglavskega narodnega parka v "Domu Trenta". Del bodočega Trentarskega muzeja trenutno predstavljata trentarska hiša 111 planina.
-Sodelovala je tudi s kolegom Markom (1rego pi i postavitvi začasne etnološke postavitve v Tolminski muzejski zbirki v Tolminu.
-	Darja Skrt, dokumenlalistka, se trenutno ukvarja z zanimivim projektom -avdiovizualno dokumentacijo, ki bi jo rada vključila v razstavno delavnost. V zv ezi s tem je letos v septembru organizirala l >neve dokumentarnega filma, na katerih sta se predstavila dva avtorja NaŠko Križnar s petimi in Franci Slak s štirimi lastnimi filmi.
-	Filmska ustvarjalnost Milke in Metoda Bati 1 ure (1926-1969) je naslov gostujoče razstave, ki so jo pripravili na filmskem oddelku Arhiva Republike Slovenije ob 100-letnici bratov Lumiere in 90-leinici slovenskega filma Ra/.slava je bila na ogled od 15. novembra do 15. decembra v prostorih Goriškega muzeja.
Baragov dom v Ricmanjih pri Trstu je marca gostil razstavo, ki jo je postavil Andrej Malnič z naslovom Ricmanski pomniki.
-	Aprila je bila v prostorih muzeja na gradil Kromberk odprta razstava z iilis lovom Vinarske podobe, kletarstvo od sredine 19, do začetka 20. stoletja avtorja Andreja Malniča.
V maju 1995 je Andrej Malnič sodeloval pri postavitvi "l.okavške kulturne dediščine" v OŠ Lokavec.
-	V sodelovanju z bibliofilom Stanislavom Bačarjem je v- Kulturnem domu Marezige predstavil Vinarske tiske To razstavo si je nato bilo mogoče ogledati še v OŠ Lože pri Vipavi in v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini.
Dolenjski muzej Novo mesto
Razstave:
-	V Dolenjskem muzeju v Novem Mestu so pripravili tematsko razstavo Od antičnega vrča do majolke, avtorice h ite Križ. Pri razstavi so sodelovali arheologi tir. VerenaVidrihPei ko, dr. Vida Sla ¡e, l Iroš Bavcc s predstavitvami antičnega posotlja m črepinj ler elnotoginja Ljudmila Bras. ki je napisala splošen pregled
lončarstva na Slovenskem, b ita Križ je največjo ppzornost posvetila šentjernej-skemu lončarstvu od 19. stoletja do danes,
liLizstava je bila mi ogled od 17. novembra 1995 do 1. marca 1996 Katalog je še v pripravi.
Pomorski muzej Scrgej Mašera Piran
Razstavna dejavnost:
-	Maja in junija 1994 te bila v KiC-u v Ljubljani na ogled razstava o Kavčniko-vi domačiji in Muzeju solinarstv a - kandidatih za evropsko muzejsko nagrado (LMVA).
-	S prikazom klasičnega postopka pri dobivanja soli je Pomorski muzej leta 1994 sodeloval na veliki razstavi soli v Halleinu v Avstriji. Bil je edini predstavnik s prikazom postopka pridobivanja soli iz morske vode.
Pomorski muzej je ob Solinarskem prazniku v Strunjanu pripravit krajšo tematsko razstavo (1995)
-	lzoiani pa so si ob praznovanju Ribis-kega praznika vitrine mestnih trgovin Okrasili s predmeti iz zasebnega in in dustrijskega morskega ribištva, ki jih hrani Pomorski muzej ( 1995).
Dislocirani zbirki:
Tonina hiša:
-	Leta 1995 je izšla zloženka o zbirki v štit ili jezikih. Zbirka se vseskozi vsebinsko dopolnjuje; vsako pomlad pa opravijo \ njej tudi vzdrževalna dela
Muzej soiinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline:
-	Opravili so vsakoletna vzdrževalna tlela v muzejski hiši in na solnem polju (priprava solnega polja za pridobivanje soli).
Zaradi izredno slabega vremena v prvi polovici leta !995(lelo 199 t je bilo glede proizvedene soli zelo uspešno) so pričeli s proizvodnjo soli meseca julija; 24 kristaiizacijskih bazenov sta obdelovala dva solinarja,
-	Strokovno sodelovanje z MZVNKD Piran je bilo osredotočeno na rekonstrukcijo drugega solnega polja v sklopu Muzeja soiinarstva. Dela so se končala meseca oktobra, novembra pa je sprejel muzej v upravljanje drugo obnovljeno solinsko hišo in njej pripadajoče solno polje. Jeseni 1995 so pričeli Opremljati omenjeno hišo, katere pritličje bo namenjeno shranjevanju soli z obeh muzejskih solnih polj. kuhinja in sobi v nad-stropju pa bodo namenjene vsakdanjim potrebam solinarjev in morda (če se bodo odzvali) tudi študentom etnologije. V Muzeju soiinarstva l">odo lahko opravili obvezno študijsko terensko
30
GLASNIK SED 36/1 996, št. 1
POSTRŽEK
prakso ali pa se aktivno vključili v sezonsko poletno delo na obnovljenih solnih poljih. Druga muzejska hiša naj bi bila torej namenjena tudi pedagoškim in raziskovalnim namenom. Etnološka clokunientàcijci: Foloteka :
-	Terenska dokumentaciji (Črnoftele in barvne fotografije ter diapozitivi) v vaseh. krajih in mestih: Abitanti, Dekani, Drague, Koper. Piran, Portorož, Sečovelj-ske in Sirunjanske soline. Valdoltra, Piranski zaliv, vasi v zaledju Buzeta itd.
-	Vsebine, ki jih je zajelo terensko dokumentiranje: kmečko stavbarstvo in notranja oprema, poljedelstvo, vinogradništvo, oljarstvo, solinarstvo, moi -"-ko ribištvo (lov na eiplje v Portoroškem zalivu).
Hemeroteka:
Muzejska hemeroteka obsega članke s pomorsko vsebino s področij materialne. socialne in duhovne kulture,
Pridobitev novih muzejskih predmetov:
-	V letih 1994 in 1995 je bil poudarek na zbiranju gradiva o solinarstvu, ribištvu in oljarstvu. Odkupljeni ali darovani predmeti so bili konSërvirani v muzejski del avnici in vključeni v dislocirani muzejski etnološki zbirki
V i ki s tujina ustanovami:
-	Avgusta 1995 so navezali tesnejše stike s solinami Guerande v Bretagni. V omenjenih solinah se srečujejo s podobno tehnologijo pridobivanja soli. kot je poznana pri nas (gre za srednjeveški način pridobivanja soli), z Musée des Marais Salants pa posegajo v varovanje 'n prezeniacijo kulturne dediščine. Meseca novembra 1995 so bile soline ^'Uerande razglašene za Ramsarsko 'okaliteto z edinstvenimi krajinskimi dednostmi, floro in lavno (Sečoveljske s"iine kot prve v Sloveniji leta 1993) Mednje narekuje še tesnejše sodelovan-le Za posege na območjih, ovrednotenih - omenjeno konvencijo, veljajo namreč stroga pravila varovanja ambienta, kar Pa ¡t.- v slovenskem primeru posredno Povezano tudi s prežene a ci j o Muzeja mlinarstva. V program sodelovanja s slinami Guerande so vključili nalogo z "aslovom "Muzej solinarstva na prosim, revitalizacija starega postopka pri-
Obivanja soli in celostna podoba tu-l'silène ponudbe." Z omenjeno nalogo s" kandidirali tudi za sofinanciranje Projekta v okviru programa PI ÏARE. Strokovna vodstva-.
Strokovna vodstva so potekala v ma-Knenl muzeji) v Piranu, Muzeju soli-^,rstva v Krajinskem parku Sečoveljske J^ne ter etnološki zbirki Tunina hiša v
GLASNIK SED 36/1 996, št. 1
,Sv. Petru. Organizirana so bila za domače in tuje obiskovalce, udeležence simpozijev. domače in tuje študente itd Potekala so v slovenščini, italijanščini in angleščini.
-	Od 12. do 16 junija 1995 so otroci iz piranskega VVZ pod mentorstvom kus-todinje Zore Žagar spoznavali soline in Muzej solinarstva. Meseca novembra pa so se udeležili obiranja oljk ter z obiskom Tonine hiše in moderne oljarne v Novi vasi primerjali starin nov način pridobivanja olivnega olja,
-	Pri pedagoškem delu z najmlajšimi velja omeniti tudi 10. številko "Cicibana", ki je bila med drugim posvečena solinam in Muzeju solinarstva.
Strokovna srečanja in ekskurzije:
-	Maja 1994 se je kustodinja za etnologijo udeležila strokovne predstavitve I-MVA v Belfastu, kjer je predstavila Muzej solinarstva. enega od dveh slovenskih muzejskih kandidatov za naziv Evropski muzej leta 1994, nagrade, ki jo muzejem podeljuje Svet Evrope. Med vi kandidati iz evropskega prostora se je omenjeni muzej uvrstil v ožji krog petindvajsetih.
-	Septembra 1994 je potekalo v Buzelu 25. posvetovanje z naslovom "Buzetski dani". Tokrat je bilo posvečeno etnološkim in zgodovinskim vprašanjem Istre.
Muzej solinarstva je leta 1994 gostil udeležence posvetovanja na temo "Dragonja včeraj, danes, jutri", predstavnike 1COMA, študente in profesorje Filozofske fakultete iz Bratislave, Študente in profesorje t niverze iz Gradca, udeležence konservatorjev - naravovar-slvenikov iz mediteranskih dežel itd.
Prisoslvovanje na Zborovanju Slovenskega muzejskega društva v Idriji od 11. do 13 oktobra
-	Pnsostvovanje na kongresu z naslovom Razvoj slovenske etnologije od Šlreklja in Murka do sodobnih etn< iloskih prizadevanj, Ljubljana, 24. K), do 27. 10. 1995.
-	V letih 1994 in 1995 so se delavci Pomorskega muzeja udeležil slrokovnih ekskurzij v Benetke, Idrijo, Celje, ogledali so si Rogatec, muzej na prostem ter muzejske zbirke na Brionih in v Posočju
Izobraževalne in kulturne oddaje na
m
-	Muzej solinarstva je bil leta 1994 predstavljen na italijanski TV v ciklusu oddaj "Linea Verde", na TV Slovenija 1 in na TV Koper.
-	l.eta 1995 je makedonska TV posnela dokumentarno oddajo o Piranu in Ohridu. Pomorski muzej "SM" Piran je v oddaji sodeloval s prispevkom o Piranskih
solinah in Muzeju solinarstva.
-1 )okumeniarno gradivo o Muzeju soli-narsiva je bilo posnelo tudi za TV film Tuga Stiglica o G. Tartiniju.
Založniška dejavnost:
-	Izšel je katalog: MuseumOf Salt mak ing, Salzgartenmuseum. Piran 1995.
Tehnična oprema:
Delavci muzeja so opremljeni z nekaj IBM kompatibilnimi PC računalniki, od katerih so nekateri boljši in drugi malo slabši, nekaj pa jih je že prav zastarelih. Poleg tega ima bibliotekar na računalnik priključen tudi modem ter svoje uporabniško ime za dostop do Interneta pri ARNES-U. Prek tega računal nika je ob pomoči bibliotekarja omogočen dostop do interneta ter predvsem do OPAC-a tudi vsem drugim delavcem muzeja. V decembru 1995 je bibliotekar začel pripravljati tudi domačo stran muzeja, ki si jo že sedaj lahko ogledate na Internet naslovu: http://stenar.arnes.si/guest/kppoiii0iri> skim2 índex.html Prek le domače strani lahko kdorkoli pošlje morebitna sporočila bibliotekarju, ali pa 10 storite kar neposredno na elektronski naslov pe t er.ee rce® gu e st.a rnes. s i. Svoj elektronski naslov ima tudi direktor muzeja: flavio.lionin@gucsl.arncs.si.
Muzejska knjižnica je žal še vedno Opremljena zgolj s klasičnima AlK in l)DK katalogoma na kartončkih in za zdaj je možen le pasivni dostop do CO-BISS-a.
Načrti in projekti:
Nofranja oprema v obnovljeni muzejski hiši v Sečoveljskih solinah:
V letu 1996 MZVNKD Piran končuje obnovitvena dela na drugi muzejski hiši v Sečoveljskih solinah. Obnovljena stavba sodi v sklop Muzeja solinarstva, V njej se bo shranjevala sol z muzejskih solnih polj, v zgornjih - bivalnih prostorih pa bodo kuhinjo in sobi opremili za portrebe solinarjev ter študentov Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki bodo v Muzeju solinarstva lahko opravljali vsakoletno obvezno Studijsko prakso, Kuhinjsko in sobno pohištvo ter tekstil nam bodo v ta namen izdelali domači mojstri.
Model barke tipa "barkin":
-	Z modelom barke lipa "barkin" naj bi dopolnili zbirko Muzeja solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Pri omenjeni barki gre za značilno plovilo, ki so ga v preteklosti uporabljali za prevoz soli iz hišnih v državna skladišča. Z barkini so lahko zaradi plitvega ugreza pripluli do sleherne solinske hiše, tu naložili sol, ki so jokas-
59
POSTRŽEK
.' : V vv.-.-V. ' :: i.-:';1"? S- ««m.:": :": .v:V:::::: ;:r:;- =:=V:'.;?:'•i ■;•;;; * •; r :■■ ■-■■■--:- - ■ ■■ ■ ~ ■
neje pretovorili v državna skladišč^ Kustodinja za etnologijo bo sodelovala pri omenjeni akciji z zunanjim sodelavcem.
Zasebno morsko ribištvo v Piranu:
-	Priprave na obsežno interdiscipli narno razstavo "Zasebno morsko ribiš [vo v Piranu" naj bi trajale dve leti, spomladi leta 1996 pa naj bi razstavo predstavili domačemu občinstvu in jo kasneje posredovali širšemu krogu obiskovalcev. Z razstavo želijo opozorili na izredno zanimive tehnike morskega ribolova ter hkrati osvetliti način življenja piranskih ribičev na podlagi arhivskega in ustnega gradiva. Tako kot solinarstvo je tudi ribištvo igralo zelo pomembno vlogo v življenju Pirančanov. Od ribo lova sla imela korisii tako posameznik kot mestna uprava. V letu 1994 se bodo priprave osredotočile na zbiranje arhivskega gradiva v PAK, H noti v Piranu ter Državnem arhivu v Trstu; sledilo bo loto in video- dokumentiranje posameznih tehnik ribolova, restavriranje lovnih pripomočkov ter nakup že evidentiranih predmetov na terenu.
Notranjski muzej Postojna
Razst či i;) m 11cju vi i ost:
Notranjski muzej Postojna trenutno deluje v začasnih prostorih, zato si je kustodinja Magda Peršič pomagala z občasnimi razstavami na drugih lokacijah v občini
-	Z Aktivom kmečkih žena Postojna je leta 1994 sodelovala na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, izdelala koncept razstave, naredila izbor prazničnih kruhov poslojnsko-pivške regije ter oblikovala predstavitev domačih dobrot za celotno Primorsko.
-	V letu 1995 je Magda Peršič prenovila Polharsko zbirko na Pristavi gradu Snežnik, ki je pod etnološkim nadzorom in v lasii Turističnega društva Loška dolina
-	Skupaj s Kmetijsko svetovalno službo Postojna je pripravila razstavo Spomini za sedanjost. Vsebina razstave je bila razdeljena na tri teme: božični kruhki, božične jaslice in predstavitev delovanja Aktiva kmečkih žena Postojna ob 20-letnici delovanja, Postojnčani so si lahko ogledali razstavo od 15. do 23. decembra 1995 v Modrijanovem mlinu, Pivčani pa (od 20, do 22. decem bra) v Pivškem kulturnem domu.
-	Skupaj Z vaščani Stran so 8 januarja 1995 po 30-tih letih oživili "stransko tepežkanje" z licitacijo malih kruhkov. Nadja Valeniinčič je dogajanje posnela na videokaseto.
Drugo:
-	V letu 1995 se je Notranjski muzej zaradi obnove stavbe na Titovem trgu 2 postopoma in dokončno izselil v začasne prostore na Ljubljanski 10. Selitev etnološkega depoja je pogojevala revizijo etnoloških predmetov, zalo so za etnološko dokumentacijo v 1995 letu poiskali delavko prek javnih del v občini Postojna, ki je pod mentorstvom Magde Peršič opravila računalniški vnos podatkov s programom MODES; tako je bilo računalniško obdelanih 655 predmetov.
-	V letu 1994 je muzej skupaj s študenti 4. letnika etnologije in kulturne antropologije ter podiplomskih študentov ročno dokumentiral 70 predmetov zasebne zbirke na Turistični kmetiji 1 iudi-čevec, v letu 1995 pa Z delavci prek javnih del (3) ostalih 200 predmetov.
-	Magda Peršič je evidentirala etnološko premično dediščino v zasebni lasti na območju občin Cerknica, Loška dolina. Pivka, Postojna, V letu 1994 je največ raziskovala ribiško kulturo na Cerkniškem jezeru. Posnela je videoka-setoo današnjem reševanju rib in o kri vo-lovu v preteklosti, htnologinja Nadja Valeniinčič je posnela Cerkniško jezero v sušnem obdobju, Magda Peršič je naredila I 5 aeroposnetkov jezera, prav tako v sušnem obdobju;
-	Koi bibliotekarka skrbi zli knjižno gradivo, v letu 1994 in 1993 je inventa-rizirala 1800 bibliolečnih enot, pred vsem periodiko. Dostopa do COBISS-a muzej nima. Tudi drugače so po manj kij i vo tehnično opremljeni: nimajo TV, videa, modema. faxa...
V okviru pedagoške in propagandne dejavnosti je kustodinja sodelovala v Zgodovinski komisiji za ocenjevanje raziskovalnih nalog mladih zgodovinarjev pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Prav tako je sodelovala z Etnografskim krožkom na OŠ M. Vilhar iz Postojne, Zgodovinskim krožkom iz Cerknice, OŠ Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, Gledališko skupino na OŠ Preslranek, Gozdarsko in Glasbeno šolo iz Postojne, Kmetpiko svetovalno službo. Inštitutom za raziskovanje krasa, z muzeji in etnologi v Sloveniji in tujini
Pokrajinski muzej Ptuj
Razstave:
Aleš Gačnik je v Miheličevi galeriji na Ptuju postavil razstavo "Mitologija Žohar-jevega kurenta",- Odprta je bila od 23-lebruarja do 28. maja.
Muzeji radovljiške občine
V Kovaškem muzeju v Kropi, ki tudi
spada pod radovljiško občino, že ves čas skrbijo za ohranjanje stikov z doma čini. Zato sta v tem kraju vsako leto vsaj dve srečanji te vrste, razstava in spuščanje "barčic" na predvečer Svetega Gregorja (11, marca) in tečaj z razstavo v času ad-venta. Letos so priredili tečaj barvanja na svilo in izdali dnigo serijo razglednic z motivi kamnogoriškili jaslic Te bodo skupaj v treh serijah (še z jaslicami Lize I Irihar in drugimi kroparskimi jaslicami) predstavljene skupaj s katalogom v letu 1996-
Koroški muzej Ravne na Koroškem
Razstave:
-	Dr. Franc Kotnik (1882-1955) od 20. novembra do konca decembra 1995 v Likovnem salonu na Ravnah. Razstavo je postavila mag. Karla Oder
Slovenski verski muzej, Stična
Razstave.- Februarja 1995 Slovenski svelniki, avtorici Jana Tomažič Cvetko m Mirijam Behek.
-	Marca 1995 Podobice z marijansko ikonografijo, avtorici Jana Tomažič Cvetko in Mirijam Behek
-	Maja 1995 Metliški redovi na Slovenskem v sodelovanju z dr. Francetom Dolinarjem iz Arhiva Slovenije
Loški muzej Škotja Loka
Prvega januarja 1995 se je Mojca Šifrer Bulovec zaposlila na delovnem mestu kustodinje etnologinje v Loškem muzeju in nasledila svojo predhodnico Meto Sterle
Razstave:
-	V Okroglem stolpu Loškega gradu je bila v aprilu 1995 na ogled razstava Mojce Šifrer Bulovec Mali kruhek v žgani glini. Pred tem je organizirala predstavitev Malega kruhka v žgani glini avtorice Marjete Pikel in napisala zloženko Razstava je bila na ogled še za veliko noč v Ljubljani, v prostorih Družine
-	Mojca Šifrer Bulovec je v letu 1995 pripravila razstavo Barvarstvo, predstavitev barvarske obrti na Škofjeloškem, na Ogled je bila na Gorenjskem sejmu od 19 do 2!. maja. Ob tem je izšla tudi zloženka. Za to priložnost so izdelali rute, potiskane z vzorci, povzetimi s starih loških barvarskih modelov, ki s" tudi na prodaj.
-	S predmeti je muzej sodeloval tudi na razstavi Vse o srcu, ki je bila postavljena v,Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani
Drugo:
-	Zbirka "Izdelovanje umetnega cvetja je bila julija 1994 delno prenovljena i11
60
GLASNIK SED 36/1996, it. 1
dopolnjena Z naslednjimi predmeti: umetnimi listi in cvetovi, orodjem za Izdelovanje le-teh ter obrednimi kronicami in okraski za sveče, ki so jih pridobili iz nekdanjega Uršulinskega samostana v' Škofji Loki. Z Obširnim uvodnim besedilom o oblačilni kulturi na Loškem pa je bila dopolnjena tudi zbirka o noši.
-	Muzej je nadaljeval z zaščito posameznih objektov v muzeju na prostem. Obnovljena je bila "šlirna"- vodnjak (lesarska dela. prekrivanje s slamo), popravljena pa je bila tudi streha na kozolcu.
-	Konservatorskili posegov je bilo v letu 1994 deležno 114 predmetov
V letu 1994 je bi!o pridobljenih 252 predmetov (161 odkupljenih, 91 darovanih), med njimi je največ tekstilnih izdelkov iz obdobja med obema vojnama (namizni in stenski pnički, vrečke za shranjevanje krtač in glavnikov, posteljne prevleke in pregrinjala, okrašena s klekljano čipko lerpoličniki). Poleg novih pridobitev je bilo iz prejšnjih let obdelanih še 665 predmetov (nabožni predmeti, "blačila, uporabni predmeti različnih materialov..,).
-	V letu 1994 je muzej v zvezi z raziskovalno nalogo Šege in vraže na Loškem pridobil podatke pri informatorjih in iz Župnijskih kronik. Ti so bili sistematično urejeni s 130 kartotečnimi zapisi.
-	Fototeka se je povečala za 92 enot. (>re za preslikavo starih družinskih fotografij iz Dražgoš in fotografiranje muzejskih nabožnih predmetov ter šeg na dan sv Štefana v,Stari Loki. Iz preteklih let je bilo obdelano 881 fotografij.
Evidentiranih je bilo 90 negativov, 474 pa Obdelanih še iz let 1990-1993-
\ tem letu je bilo pridobljenih 22 diapozitivov nabožne plastike; hemeroteka pa "■'i je povečala za 192 objav iz časopisov Kmečki glas. Družina, Slovenske brazde "i brošure Ognjišče Gradivo iz fonda hišnega arhiva se je povečalo za 11 enot. Obdelano pa je bilo tudi arhivsko gradivo lz Preteklih let (618 enot), med njim je bilo največ voščilnic in kartic.
■ Terensko delo, ki je leta 1994 potekalo iia GodeŠiču Javorja h, Pu šla lu, Stari Loki, Ribnici in Železnikih, je bilo osredoto-ceno na zbiranje ustnega izročila o šegah na Loškem. Nadaljevalo se je s pregledom zapuščinskega gradiva, ki ga hrani Zgodovinski arhiv v Škofji Loki. • v letu 1995 je bilo pridobljenih 214 Predmetov Med njuni so posebno Zanimivi dodatki k Ženski pa tudi moški floši ter drugi predmeti iz zapuščine družine Šubic, ki omogočajo vpogled v Vsakodnevno življenje meščanske c ružine v Škofji Loki. Hemeroteka se je 10večala za 248 enot (časopisi Družina,
GLASNIKSED 36/1 996, št. 1
Ognjišče, Kmečki glas. Gorenjski glas... ). negativa teka za 472 in za 50 enot diateka. Posneli so 420 fotografij ter odkupili 3 videokasete (t) Davči, klavnici v Škofji Loki in utrinkih iz Selške doline),
-	Jeseni 1995 so v muzeju in v muzeju na prostem (Roparjeva hiša) napeljali alarmne naprave. Za muzej na prostem je bil to pogoj pred njegovo ponovno notranjo ureditvijo, saj je bil nenehno tarča "nočnih ljubiteljev muzeja na prostem".
-	Računalnik so dobili šele leta 1995.
Načrti:
-	V muzeju bodo pripravili spremna besedila v več evropskih jezikih in razis kovali nošo na Loškem.
-	V načrtu imajo tudi prenovo stalnih muzejskihzbirkinajprejglavnikarske in klobučarske). Slednjo naj bi pomagala financirati tovarna .Šešir.
Revirski muzej ljudske revolucije v Trbovljah
Zaradi adaptacije muzejske stavbe m bilo razstav.
Tržiški muzej Tržič
V	letu 1994 je kusiodinja Tita Porenta postavila tri razstave, dokumentirala 163 parov čevljarskih kopit in okrog400 fotografij, sodelovala s številnimi zunanjimi sodelavci in za muzej pridobila 7 predmetov,
Razstave v letu 1994:
-	Gregorjevo 1994
Kusiodinja fita Porenta od lela 1991 v Kurnikovi hiši v Tržiču pripravlja priložnostno informativno razstavo o Gregorjevem v Tržiču in drugod po (iorenj-skem. Razstava poleg sten čas a prikazuje ohranjene eksponate "gregorčke" oziroma gregorjeve hišice in peharje ter vsakoletne izdelke gregorjevih hišic učencev tržiških osnovnih šol in malčkov iz vrtcev. Razstavo odprejo teden dni pred prireditvijo na predvečer Sv. Gregorja, Prireditev I 1 marca vsako leto organizira Turistično društvo Tržič.
-	Čevljarsko kopito kot muzejski eksponat
V	Paviljonu NOI3 v Tržiču je vsako lelo pivi petek v septembru skupna otvoritev vseh prireditev ob Šuštarski nedelji. Pri tem Tržiški muzej sodeluje z manjšo razstavo v Razstavišču Abanke. V letu 1994 je bila tO predstavitev urejene zbirke čevljarskih kopit. Razstavljenih je bilo 7 različnih vrst kopit: od najstarejših, še ročno izdelanih modelov, prek modela "na gliho" (kopito je samo eno za izdelavo levega in desnega čevlja), do ustih "na zagozdo", kopit za teksano izdelavo,
POSTRZEK
moških, ženskih in otroških kopit, "ortopedskega kopita" in sodobnrga, industrijsko izdelanega kopita iz plastike Predstavljene si > bile tudi faze izdelovanja kopita v tovarni kopit iz Sevnice Zloženka vsebuje kratek zgodovinski razvoj izdelovanja čevljarskih kopii
-	Tržiška herštat
Na povabilo Muzeja Jesenice je kusiodinja pripravila razstavo "Tržiška berštat". Razstava je bila na eni strani predstavitev čevljarske delavnice iz stalne čevljarske zbirke vTržiškem muzeju, ki jo je popestril z "živo" demonstracijo ročnega izdelovanja obutve naš sodelavec čevljar Jože Zaploiilik, na drugi strani pa pregled zgodovinskega razvoja obutve in slovenskih ljudskih obuval, torej tematike, ki v našem muzeju še ni zastopana je pa tlel nastajajoče magistrske naloge. Eksponate slovenskih ljudskih obuval so za to priložnost posodili v Slovenskem etnografskem muzeju.
Dokumentacija muzealij:
-	Dokumentacija muzealij v Tržiškem muzeju poteka po zbirkah. V letu 199 \ je kusiodinja urejala zbirko čevljarskih kopit. Trenütno jih hranijo 136. Za to zbirko je določila nove inventarne številke, jih poslala v konservacijo. jih sortirala po tri-ventarnih številkah, jih začela klasificirati v računalniškem programu modes in jih fotografirala za predmetno fotoiekp in uredila fototečne kartone.
E>ritf>o:
V letu 1994 je muzej premogel le en računalnik za Sun kustose.
Razna sodelovanja izven muzeja.
-	V okviru 2, muzejskega salona v Ljubljani je I >il organiziran tudi manjši posvet o vlogi tovarniških muzejev. Ker muzej že od leta 1989 skuša vzpostaviti tesnejše stike s čevljarskimi tovarnami pO Sloveniji je kustodinja Tita Porenta pripravila krajše poročilo o njihovih izkušnjah.
-	Svoje eksponate so posodili za razstavo slovenske dediščine in sodobne ustvarjalnosti "Nachbar Slowenien - Gestern und Heute (Volkskunst, Handwerk, Industrie)" vMünchnu (marca in aprila 1994)in za snemanje videofilma "Obiskovalec" avtorice POKI M-Vidca Eine Kugler.
Razstave v letu 1995:
-	Zgodovinarka Mateja Gašpirc je pripra-\ ila razstavo Boriiovi vPuierhofu, ki so jo maja 1995 odprli v prostorih krajevne skupnosti Je len dol. Zaradi odsotnosti et-nologinjc Tite Porenta (porodniški dopust) je v stalno čevljarsko zbirko postavila tudi lutko čevljarja, ki gre "v šteto" in zraven napisala zloženko.
-	V Paviljonu NOB Tržič je bil novembra 1995 na ogled pano z rodovnikom
čevljarske družine Dobrin iz. Tržiča.
_
v _
POSTRZEK
Naslov razstave je bil "Rodovniki, viri in metode". Avtorica rodovnika je Nadjjl Gartner Lenac, eijiologinja, oblikovalec pa Miha Dobrin, arhitekt iz Ljubljane in potomec obravnavane dni zine. Pano z rodovnikom bo v letu 1996 prenesen v stalno čevljarsko zbirko v Pola ko vi kajži v Tržiču, njegovo prvo promocijo pa je omogočila Slovenska znanstvena fon-dacija v World Trade Centru oktobra 1995 v Ljubljani.
Muzej Velenje
V Muzeju Velenje v letu 1995 ni bilo etnoloških razstav.
Skupina etnologov muzealcev pri Slovenskem etnološkem društvu
Pri S i: D je pred leti muzejska sekcija delovala Zelo živahno. Na novo so jo obudili spomladi leta 1994 kot skupino etnologov muzealcev. Glavni cilj je bil ponovna vzpostavitev stikov med kolegi v muzejih in medsebojno spoznavanje, saj je bilo v zadnjih petih letih precej kolegov zaposlenih na novo, najstarejši kolegi - prva generacija etnologov v muzejih - pa so se tudi že upokojili. Vseh etnologov v muze jih po Sloveniji jedanes 45, kar predstavlja številčno najmočnejšo poklicno skupino v stroki, čeprav niso vsi zaposleni kot kustosi, pač pa tudi kot knjižničarji, dokumentalisti itd.
Skupina se je v letu 1994 sestala trikrat in v letu 1995 dvakrat Del pogovorov je bil namenjen medsebojnemu obveščanju o tem, kaj vsak posameznik dela na svojem službenem mestu, s kakšnimi pro blemi se srečuje in kaj načrtuje izpeljati. Etnologi muzealci so vsi močno vpeti v delo in projekte svojega muzeja. Zahteve na delovnem mestu kustosa etnologa so številne in mnogovrstne skrbi za stalne postavitve, pri čemer je najobsežnejše
vodenje skupin po muzeju, pripravlja nove razstave in publikacije ob njih, odgovarja na zahteve okolja ¡ni pripravi različnih lokalnih publikacij, zbornikov, turističnih in zabavnih prireditev, piše članke, svetuje organizatorjem in jim pomaga pri pripravljanju razstav, oh tem pa kar nekaj kolegov vpeljuje raeu-nalniško dokumentacijo predmetov, ob skrbi za predmete jim je pogosto nalo-žena tudi konsetvacija dk sponatov, ¡»manj- kanje depojskih prostorov pa jim otežuje iz.vajanje temeljne odgovornosti kustosa. Pogovori so pokazali, kako zelo specifi-čne so razmere v vsakem muzeju.
Na enem od srečanj je Alenka Sitnikič, ki se ukvarja z muzejsko dokumentacijo in sodeluje tudi v tovrstni mednarodni komisiji ((J DOK), predstavila svoje delo in načrte. Predstavila je anketo, ki jo je pripravljala za CIDOK in jo je Želela preveriti najprej v Sloveniji. Vendar pa ta anketa med kolegi ni obrodila pričakovanih sadov, ker je bila za naše razmere verjetno prezahtevna, V slovenskih muzejih je \ prašanje dokumentacije še vedno precej obstranska tema.
Etnologi muzealci so pretresali tudi možnosti za skupno delovanje bodisi pri praznovanju obletnic v stroki v letu 1995 ali pri oblikovanju skupnih stališč glede posebnosti etnologije v muzejih z ozirom na objavljene teme srečanja muzealcev v Idriji v oktobru 1995 (nove stalne postavitve, pridobivanje gradiva, vprašanje tehniške dediščine, interak-tivnost v pedagoški praksi, pridobivanje finančnih virov). Irena Keršič je predstavila delovanje evropske mreže etnoloških muzejev, kamor so se vključili tudi slovenski etnologi muzealci, ter možnosti za objavljanje v njenem biltenu Net,
Skupina etnologov muzealcev je v dveh
letih obstoja predvsem odprla pot za medsebojno sodelovanje, zbrali so. naslove vseh svojih kolegov in ugotovili, da jih je kar precej. Doživeli so tudi že prvo krizo, ko se v mitju 1995 niso odzvali povabilu kolegov iz ptujskega muzeja, ki so se z veliko skrbjo pripravili na velik obisk
Na srečanju jeseni leta 1994 so se dogovorili, da bodo pregledali, kaj je bilo dotlej že narejenega v etnološkem muzealstvu. Skupina etnologinj muzealk se je odločila, da bo zbrala m objavila podatke o Stalnih postavitvah z etnološko tematiko, o občasnih razstavah in izdanih publikacijah za lett) 1995. ter o razstavnih načrtih kolegov v letu 1996. Pomemben zdntževalni dejavnik bi lahko bilo tudi delo ob selitv i SEM v nove prostore oz. skupni pogovori o postavljanju njegove stalne razstave. Etnologi muzealci izSEM-a in drugih muzejev na Slovenskem naj bi se ustvarjalno povezali in prevzeli svoj del odgovornosti za razvoj etnologije.
Možnost načenjanja muzealsko-et-noloških problemov bodo ponudile tudi objave v tematskih številkah o muzealstvu (Etnolog) in materialni kulturi (Tra-ditiones) v letu 1996.
\ letu 1996 naj bi se skupina predvidoma sestala štirikrat:
-	IH 5 1996 - pogovor o opravljenem delu posameznih kustosov oz. etnoloških oddelkov v letu 1995 in o načrtih za leto 1996. pogovor z Mojco Terčelj o varstvu kulturne dediščine in njenem izvozu (organizirata I. Počkai in T Dolžan):
-	13- 5. 1996 - predavanje in pogovor o osnovnih konseivatorskih posegih na etnoloških predmetih (organizira i Gnilšak);
-7. 10.1996-aktualnosti (organizirata I. Počkar in T Dolžan);
-	25. 11. 1996 - predstavitev Etnologa, letnik 1996, v Novi Gorici (organizirata uredništvo Etnologa in 1, Brezigar).
DEJAVNOSTI ETNOLOGOV KONSERVATORJEV V LETIH 1994 IN 1995
Delovna skupina za etnološko konservatorstvo pri SED v letu 1994 in 1995
Etnologi kbnser vatorji se že od leta 1993 srečujejo enkrat mesečno na delovnih srečanjih - vsakič na območju drugega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine - kamor povabijo tudi tamkajšnje kustose etnologe. Na srečanjih se pogovorijo o izvajanju
skupnih nalog, ogledajo pa si tudi objekte in območja etnološke dediščine.
Od začetka osemdesetih let, ko so se zavodi okrepili z etnologi konset vatorji, je njihovo skupilo delo usmerjeno predvsem V:
-	izpopolnjevanje, nadgradnjo etnološke konservatorske metodologije;
-	usklajevanje projektov in akcij; reševanje praktičnih vprašanj varstva
in
- popularizacijo, zaokrožitev našega dela.
V letu 1994 so izvedli večji projekt, s katerim so sodelovali pri aktivnostih Sveta Evrope z naslovom Dnevi kulturne dediščine. Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, ki je nosilec omenjenega projekta za Slovenijo, leta 199'1 posvečenega ljudskemu stavbarstvu, i1* pripravil;rod 22. do 24. septembra skupni z etnologi konservatorji iz posameznih
62
GLASNIK SED 36/1996, št. 1	31