GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE »VERIG« LESCE iz NA^e redine j DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV ; .........................». i j Ođ izida zadnje številke našega gla-I sila je imel upravni odbor 3 seje j in centralni delavski svet 1 sejo. I Sprejeti so bili mnogi pomembni j sklepi. j Na sejah upravnega odbora je bilo ! sklenjeno: j 1. V zadnjem času se je delovna \ disciplina občutno-poslabšala^ J Posamezni sodelavci nimajo do ! svojih predpostavljenih - moj- ! s tirov, obratovodij, vodij sektor- jev in šefov oddelkov pravilnega ! odnosa, kar vsekakor moti normalno sodelovanje v procesu proizvodnje in se negativno odraža tudi na uspehu kolektiva v posa-I meznihekonomskih enotah, j Pojavljajo se tudi primeri "kri-! tikastrstva", to je,:da posamez- niki neutemeljeno kritizirajo ; bodisi upravo ali organe upravlja nja, dalje; dajejo neresnične izjave o svojem zaslužku, bodisi v samem kolektivu ali celo zunaj v javnosti in s tem spravljajo podjetje ob dobro ime glede stanja j odnosov v podjetju. I Zato se sklene, da se vsak tak • primer razišče in o krivcih najprej razpravlja na sindikatu ali I tovarniškem komiteju in na osno- vi njihovih priporočil ustrezno ukrepa, j I 2. Za strojne vijake z "Whithworth" navojem, za katere ni tolikega j povpraševanja na trgu, se znižajo ! cene za IG»-* -din pri 10Q -komadih j , od 1. julija 196£jialdč. 3. Od pritožb, ki so jih posamezni sodelavci vložili zaradi ocenitve delovnega mesta po novem pravilniku o OD, se ugodno rešijo samo pritožbe 4 delavcev, ki so bili iz zdravstvenih razlogov 'premeščeni na delovno mesto nižje grupe-dola^. in 3 sodelavcem z dolgoletno "prakso. Dodatek-po 31. členu pravilnika^o-^OIkae^ pri- zna: 1» Joiu uumeroi vijačni od- de l ek za 12 f 2. Avgustu Pirkoviču vijačni od- delek za 20 fo 3, Jožetu Jesenku kovačnica za 20 fo 4. Matevžu Rakovcu kovačnica za 20 fo Dodatek po členu 8 pravilnika o OD pa se prizna: 1. Janezu Plemlju orodjarna za 10 fo 2. Francu Žemvi kovačnica za 8 fo 3. Hildi Bišof bolničarki za 15 fo Vse ostale pritožbe pa glede na to, da se je predvidevala sprememba pravilnika o OD, upravni odbor za sedaj- ni ugodno rešil. 4. Vodjem ekonomskih enot in šefom oddelkov se priporoča, da znižajo število nadur. V odobritev n$j ^Jiii -pi-Gdl-aga j o le v izredna. ui»-^ mel j Qni]r-i«fiHreT±£r^ Odobri se uporaba tovarniškega avtobusa in "Combija" za izlete kolektiva le na krajše relacije, do največ 100 km v eno smer, in to le za relacije, kjer ni večjih vzponov. merj.e-'đ.al it v.s- -cu^e-cL&tav " dohodke in sklade od sedanjega-70 : 30 na 78 : 22 netto, torej za 8 ?i> v korist osebnih dohodkov, s čimer bomo pridobili za bruto plačni fond ca 4>800.000.-, mesečno Utemeljitev za ti dve spremembi je naslednja: 6. Ker sta bili pri obdaritvi upokojencev ob proslavi 40. obletnice podjetja pomotoma izpuščeni bivši naši sodelavki tov. Jerca Černe in Francka Potočnik, obe iz Radovljice, se ju naknadne obdari s praktičnimi darili kot o-stale jubilante. 7. Ker je v podjetju več nezgod po 'krivdi posameznih delavcev, ki ne upoštevajo- predpisanih varnostnih predpisov pri rokovanju s stroji ali nočejo uporabljati zaščitnih sredstev, ki so jim dodeljena, je proti takim uvesti disciplinski postopek. V primeru* da bo ugotovljena nezgoda po lastni krivdi, bo prizadeti obremenjen za stroške zdravljenja in izplačanega nadomestila ali vsaj za del teh. 8. Pri prodaji matičnih in strojnih vijakov iz obstoječe zaloge se odobri kupcem dodatni 5 rabat. NA SEJI CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA JE BILO SKLENJENO: 1. DS je potrdil predlog upravnega odbora za spremembo Pravilnika o osebnih dohodkih in delitvi čistega dohodka, in sicer: a) da se vrednost točke v pravilniku za osebne dohodke zniža od 100.- din na 90.- din. b) da se v pravilniku, za delitev" čistega dohodka spremeni raz- Pri izplačevanju osebnih dohodkov po novem pravilniku je bilo ugotovljeno, da bi v podjetju pri se- j; danjih tržnih razmerah na tržišču, }\ če hoče poslovati s skrbnostjo do- \\ brega gospodarja in kriti plačni fond v predvidenem razmerju delit- \ ve, realna vrednost izplačane toč- ; ke znasàla do konca leta v primeru, da se bo dvignila proizvodnja j in izrabil pretežni del kapacitet, v najboljšem primeru le din 90»-. i Zato ni potrebno, da bi izkazova- ! li v pravilniku vrednost točke din j 100.-, kar napačno prikazuje vred- i nost posameznih delovnih mest, am- i pak je to vrednost treba znižati : vsaj na din 90.-, da bi se nekako ; približali dejanskemu izplačilu po novera pravilniku. j1 2. S spremenjeno delitvijo sredstev za osebne dohodke in sklade za 8 $ j v dobro osebnih prejemkov delavcev ; bi se povišal plačni fond mesečno 1 za ca din 4?800.000.- brutto, S tem in nekoliko še s povečanjem proizvodnje in realizacije bi pri- j dobili toliko na plačnem fondu, da j ne bi bilo za realizacijo Od po novem pravilniku jemati v posamez- ; ne EE posojil iz obratnih sredstev j in bomo pri obračunu plač od 1. julija dalje prešli na čisti obra- i čun osebnih dohodkov, ki jih bo j posamezna EE dosegla v posameznem ! obračunskem mesecu, j Navedeni spremembi veljaia od I/7-I962 dalje. ! 3 v Po.planu nat ave .noykir-strc jev se je pokazala prioritetna potroba po 2 obdelovalnih strojih za o-rodjarno in vzdrževanje» Zato je DS odobril nabavo sledečih strojev: ZA VZDRŽEVANJE: Eno stružni'co TES-3xl250 za potrebe remonta strojev za din 4j000.000o-. Vzdrževanje ima sedaj samo 1 stružnico, zaradi česar morata ca 50 % njihovih stru-garskih del prevzemati orodjarna in kovačnica» kar obremenjuje proizvodnjo, teh dveh obratov in delo zaostaja« ZA ORODJARNO: Eno. tračno žago za kovine, izdelek "Pobeda1’ Novi Sni, za din 1,750,000,-» Žaga je potrebna za . izdelavo matric in izrezovanje drugih strojnih delov in orodij, r " 4. Glede na to, da bo vzgojno-vàr-stvena ustanova (otroški vrtec) v Lescah s pričetkom šole izgubila svoje delovne prostore v osnovni šoli v Lescah, je DS na priporočilo terenskih organizacij in šole sprejel sklep, da odstopi v te namene stanovanjske prostore tov, Leopolda Pretnarja, ki že dalj časa ni več zaposlen v podjetju, pod pogojem, da pristojni stanovanjski organ dodeli imenovanemu primerno stanovanje. 5. Zaradi spremenjenih pogojev dela v splošni verigami, predvsem zaradi premestitve strojev za proizvodnjo tehničnih verig (Henan in MRP), se odobri predlog UO za spremembo razmerja pri delitvi sredstev za sklade ir osebne dohodke, tako eia se v verigami popravi razmerje delitve' čistega dohodka 65 : 35 na 63 : 32, v OTV pa z 72 ! 28 na 69 : 3-1. S tem pridobi_ekonomaka—en.crtsL_3 varigarno 3 i° na plačnem fondu v~ brema,..ekonomske enote OTV, Ta sprememba delitve naj velja že od 1, maja dalje za ve rigamo, medtem ko za OTV šele od 1, julija, ko se je zaradi naročil za sidrne verige proizvodnja tega obrata zboljšala, 6, Po navodilih za sestavljanje in korekturo pravilnikov o delitvi osebni::.. ! liodkov v letu 1962 je DS obi. .naval delitev čistega dohodka iz. leta I96I po zaključnem računu in ugotovil sledeče: Z analizo in ugotovitvijo občinske komisije, da je podjetje izplačalo za leto 1961 ca 27 miljo-nov osebnih dohodkov več, kot hi jih na osnovi dosežene produktivnosti snelo, se je izkazalo, da je komisija uporabljala način za ugotavljanje produktivnosti, ki sicer ni predpisan z uredbo o sestavljanju obrazcev. Prav tako je komisija upoštevala, da je doseženi dohodek izraz produktivnosti, kar pa v našem primeru ne drži, ker v letu i960, ki v tej analizi služi za primerjavo, podjetje ni poslovalo pod enakimi pogoji kot v letu I96I» Zato smo poslali komisiji nov obrazec s popravkom, v katerem so vk&lkuli-raui vsi osebni dohodki, Pc pr-a. -,:ciZou Je realiziranih or za . 453,848.600.r po drugem pa le za din 422,821»981.-, . Razlika je ostala v nedokončani proizvodnji in gotovih izdelkih. S tem bi bili OD v letu I960 in I96I enaki. Komisija je bila dne 8/6-1962 dostavljena tudi posebna obrazložitev, v kateri so na- vedeni razlogi za občutno zvišanje-lastne oene,nir-višijii-Jr08^^ in to samo za porabo materiala^-—Ole— de na to, da so znašali skladi v le- ^~4_tnJ^SO-14'7»4GO.000.-din in leta 1961 din 237»200.000,- ter da smo dosegli povprečno izplačan OD na 1 zaposlenega v letu 1961 ca 26.000.-din, ne moremo govoriti o nepravilni delitvi čistega dohodka v razmerju 70 : 30, kot ga je DS določil s pravilnikom. - : ! j Upoštevati je treba predvsem to, da I ~ t"s«—sa__v_tem času bistveno spremenili '■ pogoji tržišča, tako doma kot v i- ? nozemstvu, da je treba izdelovati Joni j.š.a„_kval i t e t o, da smo znižali cene mnogim izdeUconn..in. zato doaeg-li tudi nižji dohodek. Iz vseh t-h razlogov ugotavlja CDS, da je bila delitev čistega dohodka za leto I96I, izkazana v zaključnem računu, pravilna in da kolektiv nima ničesar vračati, ker je bil čisti dohodek deljen s skrbnostjo dobrega gospodarja. Iz pisarne splošnega sektorja TUDI V JULIJU DOBRA PROIZVODNJA Izvršeni proizvodni plan v juliju je bil po količini približno enak dobri proizvodnji v juniju. Po vrednosti prodane proizvodnje pa je bil še nekoliko boljši, tako da je bilo prodanih več izdelkov kot narejenih, to je, da so se nekoliko znižale zaloge gotovih izdelkov. Skratka, v juliju smo dosegli najvišji prodajni rezultat po količini in vrednosti. Najboljši proizvodni rezultat je v juliju dosegel obrat kovačnica, ki je oblo presegel osnovni proizvodni plan za 3 %* Tudi v ostalih obratih bi bila proizvodnja kar zadovoljiva, če ne bi bilo pomanjkanja naročil za nekatere proizvode, kot v OTV za sidrne verige, v verigami za opremljene elektrovarjene verige in v vijakar ni za nekatere vijačne proizvode. Vendar smo z močnejšo preusmeritvijo na prodajo naših proizvodov „na zunanja tržišča že v juliju lahko bolje poslovali oziroma bolje izkoriščali našo sicer proste kapacitete. Z večjim količinskim izvozom smo tudi dosegli, da imamo že sedaj močno prekoračen količinski in vrednostni plan izvoza, kar je za našo gospodar- sko •situacijo vsekakor pozitivno. Pričakujemo, da bomo v naslednjih mesecih izvozne količine še povečali, predvsem z vijačnimi izdelki, ker je domači trg s temi proizvodi prenasi-čen. V obratu OTV, kjer smo vse mesece do sedaj imeli premalo naročil za sidrne verige, se situacija bistveno spreminja in bomo že v tekočem mesecu morali vpeljati še drugo izmeno na skupini Schlatter, ker vse kaže, da bomo že v kratkem imeli polno zasedene kapacitete. V obratu kovačnica nam tudi že primanjkuje predvsem strojnih kapacitet v obdelovalnici, potrebno bo iskati kooperante izven podjetja 0-ziroma povečati domače kapacitete in povečati število zaposlenih, da bomo lahko zadostili naročilom in terminom dobave. Skratka, upi za drugo polletje so dobri in pričakujemo, da se bodo proizvodni uspehi še iz meseca v mesec večali. Grafikon količinske proizvodnje NADOMESTNE VOLITVE V ZBOR PROIZVA-/' JAVCEV OBLO RADOVLJICA Dne 30/8-1962 Bodo nadomestne volitve v zBor proizvajavcev OBLO Radovljica, ih sicer samo v ekonomskih e-notah kovačnice in režije skupaj z • uslužbenci. Nadomestne volitve morajo Biti zato, ker je tov. Ivan Zorko, ki je Bil pred leti v omenjenih ekonomskih enotah izvoljen, zapustil naše podjetje in se zaposlil v trgovskem podjetju "Merkur" Kranj. Na zhoru volivcev ekonomskih enot kovačnice in režije skupaj z uslužBenci so Bili že predlagani in potrjeni kandidati, izmed katerih Bodo volivci teh ekonomskih enot izbirali najboljšega, ker se voli samo en kandidat. Volitve in vse ostalo v zvezi z volitvami se mora izvršiti po veljavnih predpisih prav tako, kot da Bi bile redne splošne volitve v ob- činski zbor proizvajavcev. Na volilnih listih Bodo napisana imena predlaganih oziroma potrjenih kandidatov in volilo se Bo tako, da kot po navadi obkrožimo številko pred imenom kandidata, katerega želimo voliti. Obkrožiti je torej treba samo eno številko oziroma samo enega kandidata. Dolžnost vsakega člana kolektiva navedene volilne enote je, da pride na volišče in izvrši svojo državljansko dolžnost. Volitve Bodo za obe ekonomski enoti in uslužbence v sindikalni dvorani in sicer od 5 ure zjutraj do I7 ure popoldan. N.Bulut DELO KOMISIJE ZA RACIONALIZACIJO Na 1. zasedanju CDS je Lila med i-menovanjem komisij izvoljena tudi komisija za racionalizacijo. Naloga te komisije je, da na osnovi predlo-gov oziroma prijav za izboljšanje katere koli faze dela ugotavlja koristnost predlogov, ki so jih dali člani našega kolektiva, in te predloge tudi oceni in s to oceno po lestvici, katera je predpisana za vso državo, tudi avtorja primerno nagradi. Z dneva v dan se pojavljajo novi problemi pri proizvodnji, zato sem mnenja, da bi tudi ostali člani kolektiva sodelovali z vodstvi obratov v posameznih primerih težko izvedljivih operacij posameznih elementov. Navedel bi samo primer, ki bi bil vreden razprave širšega značaja. Neko podjetje želi občutno poceniti proizvodnjo svojih izdelkov, vendar želi, da se osnovni element njihove ga izdelka spremeni v toliko, da se stavljen navidezno ne izgubi svojo vrednost. V tem primeru gre za povsem drugo obliko tečajne zakovice od teh,! kakršne mi sedaj izdelujemo. Podjet- I je hoče s to spremembo doseči, da bi j skrajšali postopek od dosedanjih 7 ! operacij na 4 operacije. ŽELJE NAŠIH KUPCEV Pred kratkim sem se udeležil posveta v tovarni pohištva "Brest" Cerknica glede izdelave lesnih vijakov za montažo kovinskih delov na iver plošče. Z razvojem sodobne predelave lesnih surovin terja to področje tudi nove kovinske elemente za te vrste izdelkov. V poštev pridejo spone, vijaki, plastični elementi ter drugo. Predvsem se postavlja naloga Eprememha-'fcd^ajnih zakovic je v tem, ! da ima pod glave j kot ga kaže skica. j Dosedanja izdelava; : / : i -----■-----■— - > !.(......................... Zahtevana izdelava; (želena) i ! fSM / 1 ! i' x¥//A \ \ V zvezi s tem je bilo že napravljenih nekaj poizkusov in to z eno o-peracijo« To pa zaradi tega, ker je proizvodnja toliko cenejša, ako je to delo opravljeno z eno operacijo. Vemo, da z '.rugo operacijo občutno podražimo svoj izdelek. Kdor koli v kolektivu pozna delovanje tega stroja, naj si žamisli svoj predlog in naj ga posreduje komisiji. Sodim, da bi ta način sodelovanja zajel vse tiste, ki so si pridobili strokovnega znanja skozi večletno prakso. Tozadevna pojasnila dobite v tehnični pripravi dela. Posluži-te se tega načina sodelovanja, ker s tem bomo skupno reševali marsikateri problem. J.Kralj pred .proizvajavce lesnih vijakov, da svojo proizvodnjo usmerjajo na druge oblike navojev oziroma stopnjo navoja in pa obliko konic. To pa. iz sledečih ozirov; IVER plošča je izdelana iz vseh vrst lesnih odpa ' :c v, ki se pri predelavi zmeljejo v uakomerne delce. Ta ža-govina se v posebnih napravah suši tako* da ne vsebuje vlage; zatem--se— ta žagovina z lepilom namoči in stisne v folije večjih formatov. Pri dokončnem oblikovanju folije dobi ta različno strukturo lesnih vlaken, ki ležijo križem drugo poleg drugega. Trdnost te folije se primerja trdemu lesu z ozirom na strukturo in je zato potreben tudi lesni vijak z drugo stopnjo navoja in konico. Z zgoščenim navojem se ne doseže kvalitetni prijem vijaka v les, ker se pri slabi stopnji navoja in topi konici delci drobijo in zvez zgubi na vrednosti. Lesni vijak z večjo stopnjo navoja in lepo izpeljano konico pa zadostuje potrebam te nove proizvodnje. Naše postrojenje za izdelavo lesnih vijakov popolnoma zadostuje tem po— j KAJ UKRENITI, DA Bi SE V NASLEDNJIH ! MESECIH POVEČALI PRODUKCIJA IN PRO- jBDETIVBOST V mesecu juliju je bila v primerjavi z mesecem junijem produkcija slabša. To pa je v veliki meri neupravičeno, ker so bili v mesecu juliju pogoji boljši kot pa v prejšnjem mesecu in to v vseh ekonomskih enotah. V mesecu juliju je bilo cela vrsta raznih slabosti v posameznih ekonomskih enotah. Od teh prednjači OTV, slede kovačnica, vijačni obrat itd. S stalnim in intenzivnim ugotavljanjem pomanjkljivosti in s predčasnimi ukrepi za njihovo odklonitev, bi mnoge pomanjkljivosti lahko odpadle. Vsekakor pa je tega manjkalo. Boljša je situacija s prodajo v mesecu juliju, in to za 16 d/o. Za na-daljnih 15 $ pa bi bil rezultat lahko boljši, če ne bi bilo zgoraj o-menjenih slabosti. trBbam-.,±a. jaolrn&nlki ^zadnyolj— ni z izdelavo lesnih vijaicov^-naše proizvodnje. Njih želja je, da bi pri nas začeli s proizvodnjo lesnih vijakov z navojem do glavv. Ta izvedba je za pogoje, katero .imamo, nemogoča, ker naši avtomati ne dopuščajo vrezovanje navoja do glave, To bi lahko dosegli edino z valjanjem vijakov, zato se v našem vijačnem obratu dela na tem, da se valjani navoj izpopolni do kra ja, tako da bo valjani vijak za les dobil svoj pravi namen. Glede na to, da je valjanje lesnega navoja pri nas že popolno, nam ne bo težko v naprej razvijati še spremanj^nru-slop njo navoja za uporabnost pri montaži kovinskih—delev na iver plošče. J.Kralj Orientacija usmerjanja produkcije, kakor tudi orientacija usmerjanja prodaja bi morala biti stalna in dosledna tar odločna. Proučevanje slabosti iz preteklega meseca bi moralo biti napotilo za izboljšanje stanja v'prihodnjem obdobju, to je zakon v gospodarstvu. Slabosti in popuščanje v produkciji do posameznih primerov močno vpliva na rezultate prihodnjega obdobja. Vodstvo posameznih ekonomskih enot bi morala predvsem proučiti terminsko službo, ki lahko zelo mnogo prispeva k pozitivnim rezultatom in o-bratno. Ugotavljanje uspehov in neuspehov iz preteklosti je orožje za boljši uspeh. To pa se dobi s primerjalnimi analizami, s katerimi bi morali biti seznanjeni, ne samo obratovod- :je, pač pa vse operativne osebe, : Takoj I, ali 2. v mesecu morajo bi-: ti v rokah. ti jprimerjalni podatki in j jih je creba obravnavati z operaiiv— Ìnimi ljudmi v ekonomski enoti. Ti : se potem naknadno posredujejo tudi Ids - EE, : Po sklepu zadnjega zasedanja central j nega D3 se ne bo dajalo posameznim jEE niti posojil niti dotacij več« ! Takrat pa bodo prišla taka in podob-ina vprašanja, kot so navedena zgoraj ; za obrat OTV in druge, bolj do izra-* iza» 0 tem’pa bo treba.svojemu kolek-; tivù pokazati odprte karte in ugoto-iviti pravi vzrok, kar pa običajno j privede do nezadovoljstva» j Perspektive za naslednje mesece so ; dobre, v OTV prihajajo naročila in I bomo v teku meseca avgusta bolj iz-; koristili celotno postroj-"'n j e, Po-: dobno je v ES kovačnica. Tudi v ES verigama se stanje popravlja, ker prihajajo naročila za izvoz, isto-.. suo pa prihajamo v sezono za dela snežnih verig. Za EE vijačno pa p- stane še odprto vprašanje za neka- I tere artikle in zato je povečati proizvodnjo drugih idočih artiklov, •: predvoam v- oazoni. dopustov. t i Gornje je bilo nujno prikazati za- i radi tega, ker čestokrat nekatere S osebe hočejo uveljavljati drugačna ; mnenja, 1 l I Navedene ugotovitve naj bi bile kot ; smernice.-;S . pravočasno odstranjeva- j nje -slabos i in napotilo za nadalj- I ne usmerjanje vseh odgovornih služb j v proizvodnji, I Prikazane je bilo, da je bila skup- ; na realizacija prodaje v juliju za i 16 °/o večja od junija. V avgustu pa j so pogoji, da se tudi v tem mesecu I poveča za nadaljnih 15 % v primer- j javi z julijem, tako da bi več ali I manj šli v normalno stanje oziroma j se konkretno bolj približali postav •• 1jenim planom prodaje. I Vse pristojne službe pa morajo pra- j vočasno ukrepati za odstranitev po- \ manjkljivosti, alco se te pojavijo. } V.M. ; Ultrazvok je dragocen pomočnik v j tehničnem napredku, Uporablja se v j številnih panogah znanosti in tehni-jke, zato si oglejmo najprej njegovo j bistvo. ! Kadar neko telo enakomerno niha, se : to nihanje širi kot valovanje ps ; snovi, ki ga obdaja - najsi bo to j plin, tekočina ali trdno telo. Uho ! zazna tako valovanje kot zvok. Čim 'Ihitrejše je nihanje, to je čim več inihajev si sledi v sekundi, tem j višji je zvok in tem večja je nje-:gova frekvenca (frekvenca je stevi-j lo nihajev v sekundi). Človeško uho ; sliši frekvence od 16 do skoraj j 20*000 nihajev v sekundi. Onstran j frekvence 20.000 nihajev v sekundi j loži neslišno področje ultrazvoka. ; Ta meja med slišnim zvokom ina ne~ ! slišnim ultrazvokom velja le za j človeško uho. Nekatere živali kot. in,pr. netopir slišijo tudi ultrazvok : Nenavadne lastnosti ultrazvoka so iposledica fizikalnega zakona, čigar j bistvo je sledeče, zvok, ki ima j dvakrat večjo frekvenco, je štiri-ikrat močnejši, oni s trikrat večjo j frekvenco je devetkrat močnejši j itd. Iz tega tudi izvira velika e-jnergija visokofrekvenčnih ultrazvoč-•nih valovanj. Dandanes proizvajajo iže ultrazvoke s frekvenco preko 10 jmiljonov nihajev v sekundi, [Ultrazvoke višjih frekvenc lahko istrnemo v ozke snope ali žarke. Če i spustimo takšen žarek ultrazvočnega j valovanja skozi tekočino, nastane j pojav tako imenovane kavitaoije. Za j valovanje je namreč značilen pojav zgoščevanja pri.zelo visokih ih razredčevanje pri zelo nizkih pritiskih. Na mestih razredčevanja v tekočini je pritisk tako nizek, . da nastajajo drobni mehurčki pare, ki pa prav tako naglo razpadejo kakor nastajajo. Vendar so ti razpadi tako siloviti, da povzročajo -udarce /'kanskih pritiskov, ki znašajo c ... 10.000 do 100.000 atmosfer. .Razumljivo je zato, da ti udarci močno načenjajo snovi, potopljene v tekočini. Na tem pojavu temelje ultrazvočni obdelovalni stroji, je pa to tudi glavni vzrok, da se obrabijo lopatice vodnih turbin. Oglejmo si sedaj izvor ultrazvočnih valovanj. Najpreprostejše naprave so ultrazvočne sirene, ki pa so primerne le za nižje frekvence - n.pr, razprševanje megle na letališčih. Višja ultrazvočna valovanja pa dobimo s tako imenovanimi magnetostrikcijskimi ali piezoelektričnimi generatorji. Magnetostrikcijski (pojav magnetnega krčenja) generatorji temelje na lastnosti nekaterih kovin, da se v magnetnem polju skrčijo, če okrog palice takšne kovine navijemo tuljavo in spustimo skoznjo izmenični električni tok, se nam inducira .-nično magnetno polje, ki vpliv., na palioo, da se ta ustrezno krči in razširja - z drugo 'besedo niha. Omenjena palioa je torej izvor zvočnih valovanj s frekvenco enako frekvenci izmeničnega toka, katerega smo spustili skozi tuljavo. TiÄ&oÄl^Jctnri-cni^-gÄrLai^ixrr^i.pa^sl o— -ne na naravnem pojavu nekaterih kristalov in to -predvsem kremenčevih, da se pod vplivom električne napetosti krčijo. V načelu je torej ta pojav podoben prej omenjenemu. Kristal pod polivom izmenične napetosti niha in proizvaja zvočne valove. Čim večja je frekvenca električne napetosti, tem večja je frek venoa proizvedenih ultrazvočnih valovanj . Poglejmo sedaj, kje in kako se uporablja ultrazvok. Ena najstarejših uporab je ultrazvočno merjenje globin v morju. Pod ladjo je nameščen oddajnik ultrazvočnih valov, ki potujejo od njega v globino, se odbijajo od dna in jih ujame sprejemnik, ki je nameščen ob oddajniku. Iz časa, ki ga porabi valovanje, da prepotuje razdaljo do morskega dna in nazaj, se izračuna globina. Seveda ni treba tega posebej računati, ampak je rezultat viden že na posebnem pomožnem aparatu. Postopek je torej podoben onemu pri radarju; radar dela z elektromagnetnimi valovi, sonar, kakor pravijo temu Ultrazvočnemu aparatu, pa z ultrazvočnimi. Kakor z radarjem tako je mogoče tudi s sonarjem ugotavljati različne plavajoče predmete! podmornice, potopljene ladje, jate rib in podobno. Ultrazvočne valove uporabljajo tudi v tehniki za preiskavo materialov. Ultrazvočni valovi, ki prodirajo skozi preiskovani kovinski komad,se odbijajo do vsake napake, nastale pri bitju, od razpok v notranjosti ali drugih motenj v materialu. Zlasti je' ta postopek važen pri napravah, ki sicer niso dostopne za opazovanje, n.pr. pri cevovodih. Nadvse pomembno je tudi industrijsko pranje z ultrazvokom. Pranega -mBtnria-i—, ~.t poti>Ikno..mieharLičttc drgniti niti gibati, ker ultrazvočna valovanja pralno tekočino -tako temeljito pregibljejo, da odstranijo tudi najmanjše drobce nesnage, ki jih z nobenim drugim postopkom ne bi bilo mogoče dd-straniti. Kavitacija kot posledica ultrazvočnega valovanja omogoča tudi spajkanje nekaterih kovin in zlitin, ki jih doslej ni bilo mogoče spajkati. N.pr. pri spajkanju aluminija ali magnezija se na razta-Ijeni površini teh kovin v hipu stvori tanka plast oksidov, ki preprečuje sprijetje, Ultrazvočni spajkalnik pa z naglim nihanjem površino sproti čisti in tako o-mogoči dobro zlitje in trdno sprijetje. Pravo revolucijo pa je sprožila uporaba ultrazvoka v obdelovalni industrij' , novih strojih je de- jansko "o, - ovalno orodje" malenkost brusnega prahu, ki ga požene ultrazvok v silovito nihanje. Pojav kavitacije, ki nastopa tudi v trdnih telesih, povzroči močno ob-rabljanje materiala. Na ta način je mogoče izdelke poljubno obdelovati. Ultrazvočni "svedri" morejo vrtati trikotne, kvadratne ali poljubno oblikovane luknje. Novi orodni stroji obdelujejo izdelke najbolj zamotanih profilov, za katere so potrebne na klasičnih obdelovalnih strojih zelo komplicirane operacije. Značilna pa je še ena lastnost ultrazvočnih obdelovalnih strojev. Zlahka namreč obdelujejo najbolj trde materiale, kot n.pr. trda jekla, borove in wolframove zlitine, steklo, kristale keramične snovi in podobno. Obdelovanje teh materialov po starem načinu je težavno velile© "trdote., .ampak.- bxonuLcla.. vvže-la-iialjul*»,. ne samo zaradi tudi zaradi njihove krhkosti. Tem težavam pa je ultrazvok z lahkoto kos. V metalurgiji se n.pr. uporablja ultrazvok za utrditev strukture zlitin, ki naj bo čimbolj drobno kristalinič na. Po drugi strani pa se z ultrazvokom pospešuje zlitje dveh kovin, ki po navadi tvorita zlitine, kot n.pr. aluminij in svinec. Dragooena je tudi uporaba ultrazvoka za čiščenje dimnih plinov v industriji. Ultrazvok pomaga tudi razprševati v tekočinah snovi, ki sioer v le-teh niso topne, n.pr* živo srebro v vodi ali vazelin v olju, Ta postopek-je rešil mnoge probleme v industriji maziv in tudi pocenil industrijsko izdelavo nekaterih kemičnih izdelkov kakor DDT. Tudi pri izdelovanju fotografske emulzije, tanko razpršeni drobni delci srebrovega HLADNO STISKANJE VIJAKOV Pri celotnem tehnološkem poteku izdelave vijakov ima stiskanje najvažnejši pomen za kvalitetno izdelavo. V naši proizvodnji je stiskanje prva strojna operacija. V nadaljnem postopku se pri v^eh operacijah dela negativno ddraža, ako je ta operacija nekvalitetno izvršena. Vsako nadaljnje delo pri slabo stiskanem vinjaku' je jalovo. Zelo mnogo napravimo tudi za zmanjšanje stroškov proizvodnje ali večjo produktivnost, če stiskamo res kvalitetne vijake. Kadar proučujemo vse činitelje, ki imajo vpliv na kvaliteto proizvodov hladnega stiskanja, moramo vsekakor upoštevati naslednje najvažnejše tri pogoje; 1) proizvodnost stroja, trazvok k temu, da je razpršitev popolnejša in zavoljo tega poznejša slika čistejša. Ultrazvok ima še druge vrline, pospešuje namreč hitrost nekaterih kemičnih reakcij. Industrija uporablja to njegovo lastnost za u-metno zorenje alkoholnih pijač in za razbarvanje tekočin. Nadalje se uporablja ultrazvok še v rudarstvu za ločevanje rude od jalovine, v farmaciji za dobivanje nekaterih zdravil, v biologiji za uničevanje bakterij in končno tudi v medicini za ugotavljanje rakastih tvorb, Gotpvo je, da se bo z izpopolnitvijo postopkov ultrazvok v prihodnosti še.mnogo bolj uveljavil v raznih območjih človekovega delovanja. Ing, Vinko Rozman 2) kakovost orodja, ; 3-) kakovost materiala. 1) DELOVANJE STROJA j Na pravilno kvaliteto stiskanja j zelo vpliva delovanje stroja. To j mora biti natančno, enakomerno in v odgovarjajoči hitrosti. Me- I hanizmi stroja morajo delovati ; brezhibno v gibajočih delih ozi- j roma na vseh drsnih mestih, kjer ! nikakor ne sme biti nedopustne zračnosti niti prevelikega tre- j nja. Najvažnejša strojna eleman- ! ta sta nihalna udarna glava in orodna glava za čeljusti ali je- j dra. Nikakor ne sme biti v stro- j ju nikakih tresljajev ali nasprot j nih premikov v trenutku obeh u- ; darcev. Tudi napake v izbijalnem I in podajnem mehanizmu ne sme hiti. Vsaka taka napaka v mehanizmu močno vpliva na kvaliteto stiskanega izdelka. Hladno stiskanje nastopa v odvisnosti od hitrosti in velikosti stiskanja ter od kvalitete materiala in njegove odpornosti. Pri stiskanju nastaja močno segrevanje na mestih hladnega preoblikovanja. Toplota, ki nastaja med preoblikovanjem, narašča vzporedno s povečanjem števila obratov stroja. Med stiskanjem se pri občutljivem materialu mora vršiti celo hlajGnje zaradi orodja. Razvija se' temperatura do 300°C, pri kateri nastopa že področje plavega loma: zaradi tega pada trdnost materiala v jedru ali: čeljusti in istočasno nastajajo odpornosti proti preoblikovanju. Preoblikovalni material, v našem primeru stiskana glava vijaka, postane proti koncu udarca zelo občutljiva, na ostrih prehodih nastajajo oziroma se pojavljajo razpoke. V kolikor bi v takem primeru zmanjšali hitrost, bi dobili manj toplote in verjetno-tudi ne bi nastale razpoke preoblikovanega materiala. 2) KAKOVOST ORODJA Poleg stroja je drugi najvaženk-ši faktor za kakovostno izdelavo kakovost orodja. Od kakovosti o-rodja zavisi natančnost izdelave, že predno pričnemo obravnavati oblike orodja, je nujno pojasniti nekaj osnovnih pojmov hladnega stiskanja. Hladno stiskanje je tehnološka obdelava kovin s pretakanjem delcev pri izdelova-n ju velikih sil. Delci se v hladnem stanju premikajo in spreminja jo medsebojno lego ter s tem napolnijo izdolbino orodja. Pri hladnem oblikovanju je zaželeno, da material obdrži žilavost. 3) KAKOVOST MATERIALA Kakovost materiala za hladno ob- delavo je predpisana po standardih. Vse lastnosti materiala morajo ustrezati odgovarjajočemu kvalitetnemu preizkusu. Ugotavljanje kvalitete materiala so naslednje: analiza kemične strukture, preizkušanje trdote, trd-., nosti, raztezka, tlačni preizkusi, obrezovanje in upogibanje in ostala preizkušanja. Prav med • pripravo materialov je nujno, da so vrči laliza lužine, merjenje "trdoto in trdnosti, nadzor nad termično obdelavo.itd. Nekvali-- teten material pravzaprav ne sme priti do stroja. Imamo več načinov stiskanja, katere z ozirom na velikost ter oblikovanja delimo na stiskanje z enim u-darcem, z dvema, s tremi in tudi več. Stiskanje je odvisno v glavnem od stiskalnega razmerja.- Razmerje stiskanja je razmerje med dolžino, žice, ki gre v glavo izdelka, in premerom žice. N.pr. . S = stiskalno razmerje 1 = dolžina žice, ki gre v glavo d - premer žice. S = ^ Razmerje stiskanja zavisi potemtakem od oblike izdelka, oblike orodja, premera žice in kvalitete materiala. Z ozirom na stiskanje z enim udarcem je možno stiskati v maksimalnem razmerju do 2,5 d. Od 2,5 d do 4,5 d p.otr.obut c dvoudarčno stiskalko. Od 4,5 ^ navzgor pa večudarčno stiskanje. Pri stiskanju iz bočnega premera ..žice je nujno, da se stiska glava v spodnji meji tolerance (ogelna mera in višina glave), da s tem pridobimo možnost stiskanja pri maksimalnem razmerju. L.Celic ; VLAK "BRATSTVA IR EROTBOSTI" PRIDE / ! TUDI RA GORERJSKO Po zelo uspelem obisku vlaka "Bratstva in enotnosti" iz Srbije v Mariboru v začetku spomladi letošnjega leta so se začele priprave in organizacija obiska tudi na Gorenjskem« Gosti iz -bratske republike Srbije, ki so v najtežjih dneh revolucije ob začetku ROB že nudili gostoljubnost deset tisočim Slovencem, ki so jih preganjali nemški fašist}., bodo v mesecu septembru tega leta obiskali Gorenjsko«, Program o-biska so izdelali sporazumno s pristojnimi 'organizacijami ljudske republike Srbije na Okrajni zvezi borcev v Kranju skupno s predstavniki organizacij ZB posameznih občin kranjskega okraja« Vlak "Bratstva in enotnosti" iz ljudske republike Srbije z 275 gosti bo po programu prispel v Kranj dne 14. septembra 1962 dopoldan« Tu bo slavnosten sprejem in pozdrav gostov« Po sprejemu se bodo gostje odpeljali na Trg revolucije v Kranju, kjer jih bodo sprejeli prebi-vavci Kranja. Sprejem bo tudi na okrajnem ljudskem odboru, sledilo -bo polaganje vencev na razne spomenike, ogled zanimivosti Kranja in podobno. Po svečanem Sprejemu v Kranju se bodo gostje razdelili po skupinah tako, da bodo odšli po posameznih občinah, kjer jim bodo prirejeni sprejemi s posebnimi.programi, ki jih pripravljajo po posameznih občinah organizacije ZB. Gostje se bodo nastanili pri tistih, ki so bili med okupacijo izseljeni v ljud- sko republiko Srbijo. Dne 15. sep- • tembra 1962 bodo pri vseh občinah i slavnostni sprejemi, nato pa popol- j dan ob 17 uri skupno slikanje na Bledu. Tukaj se bodo zbrali vsi . gostje kakor tudi gostitelji, na kar bodo odšli v Podvin, kjer jim j bo prirejen poseben sprejem v pod- j vinskem . i, Obenem bo tudi par— I tizansko . -Čanje. Raslednji dan, 1 to je 16. septembra, bodo gostje skupaj z gostitelji obiskali Begunje in ogledali muzej ROB, obiskali grobišča na graščinskem vrtu in v Dragi, nato pa bodo odšli na Jesenice, kjer bo skupno kosilo. Popoldan bodo naredili skupni izlet v Vrata pod Triglavom, zvečer pa bodo z Jesenic z vlakom "Bratstva in enotnosti" odpotovali nazaj v Srbijo. Gostje iz Srbije, ki bodo obiskali Gorenjsko, so iz treh okrajev, in sicer iz Valjeva, Kruševca in Smedereva, torej iz krajev, kamor so bili med okupacijo Slovenci povečini izseljeni. V Valjevu je bila leta 1941 osnovana prva partizanska četa v Jugoslaviji, kateri so se pridružili tudi mnogi pregnani Slovenci, od katerih so pozneje nekateri, ki so se pridružili tej četi, uspešno vodili partizanske enoto tudi v Sloveniji, pa sc bili pregia . .ini tudi za narodne heroje. Prebivavstvo omenjenih okrajev v Srbiji, zlasti pa iz okraja Valjevo, je v veliki večini sodelovalo v narodnoosvobodilnem gi- ■banju, kar dokazuje đej.s't'vo, da je bila tam ustanovljena prva partizanska žeta. Kraji, iz katerih prihajajo gostje, so za časa protiljudskih režimov v stari Jugoslaviji bili pasivni, industrija se v teh krajih, če izvzamemo nekatera središča, sploh ni razvijala. Ti kraji so tudi za časa NOV mnogo trpeli. Po vojni je sicer tudi v teh krajih dosežen velik na-jpredek, razvila se je industrija in j ostalo gospodarstvo, ni pa še na talki ravni, kot je v Sloveniji oziroma na Gorenjskem. Gostje bodo imeli— prilcižnjost^.in ee-jonepri— Sati o napredku in Uspehih, povojne izgradnje na Gorenjskem, Gorenjci i pripravljajo gostem najsvečanejši j in bratski sprejem, da se jim vsaj delno oddolžijo za gostoljubnost, v času narodnoosvobodilnega boja,, j Vlak "Bratstva in enotnosti" bo ! torej ponoven dokaz o nerazdruž-j Ijivem bratstvu, ki je bilo sko-i vano v Času NOB med našimi narodi» ; N.Bulut -KAJ NAM PRINAŠAJO NOVI PREDPISI 0 ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU ; Zvezna ljudska skupščina je spreje-! la konec maja t.l. zakon o zdravstve-! nem zavarovanju in zakon o organiza-iciji in financiranju sooialnega za-, ivarovanja. Oba zakona vsebujeta vr-jsto novosti, od katerih nekatere veil jajo od I/7-I962, druge pa se bodo. [pričele uvajati s 1. januarjem 1963. IPrav je, da so vsi zavarovanci pra-! vočasno seznanjeni s pravicami in [dolžnostmi, ki jih prinašata ta dva [zakona in zaradi tega objavljamo [glavne značilnosti teh sprememb, j Zdravstveno zavarovanje je postalo ikcmunalna služba, ki jo bodo urejali [zavarovanci v okviru skupnosti zava- varovancev, ustanovljene posebej jr za delavsko in posebej za zdrav- i stveno zavarovanje kmetijskih pro- j izvajavcev. Zavarovanci, zaposle- i ni na področju ene komune, tvori- j jo samostojno skupnost v zdrav- j. stvenem zavarovanju, to se pravi, da bodo stroški zdravstvenega za- i varovani ■ celoti krili sami z dodatni prispevki ali pa morebitne viške delili med seboj oziroma odločali, kje in kako se bo- [ do uporabili. Podana je tudi možnost združevanja več komun v eno skupnost. Tak primer sta Jesenice in Radovljica. Za združitev teh dveh se že intenzivno dela. Zavarovanci, podjetja in komuna bodo veliko bolj zainteresirani pri trošenju sredstev za zdravstveno zavarovanje, kajti posledice nesmotrnega trošenja se bodo neposredno odražale na osebnih dohodkih delavcev, na skladih gospodarskih in drugih organizacij, s tem pa tudi neposredno vplivale na družbeni standard vseh državljanov v komuni * Za sredstva, če bodo izdatki za zdravstveno zavarovanje presegali dohodke, bo družbeni organ skupnosti moral predpisati posebne prispevke v breme osebnih dohodkov zavarovancev ali pa skladov gospodarskih organizacij* Zakon je med zdravstvene zavarovance od 1/7-1962 dalje' vključil tudi obrtnike in njihove družinske člane, ki imajo enake pravice kot delavci - zavarovanci, z edino izjemo, da jim gre nadomestilo osebnega dohodka v primeru bolezni ali poškodbe • šele od 61* dneva daljs» Enake pravice iz zdravstvenega zavarovanja, kakor osebe, ki so zaposlene v dveh ali več delovnih razmerjih, če.dosega jo skupen delovni čas najmanj polovico rednega delovnega časa, to je štiri ure, defektne in invalidne osebe, ki delajo toliko časa, kolikor jim dopušča njihova delovna' zmožnost; zdravstveno zavarovani so tudi družinski člani zavarovanca, ki je zaposlen najmanj polovico rednega delovnega časa - 4 ure.. , Zavarovancem za1 ožje družinske člane, kot s-o zakonec, zakonski in nezakonski otroci ter posvojenci ali pastorki odslej ni treba več dokazovati, da jih preživljajo* Praktično to pomeni, da je po možu (ali ženi), ki je v delovnem razmerju najmanj polovico delovnega časa, lahko zavarovana tudi žena (ali mož), ki se na primer havi z obrtjo, kmetijstvom itd*, pa č..prav je mož (žena) ne preživlja* Dokaz o preživljanju pa je tudi po novih predpisih potreben pri zavarovanju širšega kroga družinskih članov - bratov-, sester, staršev itd. Spremenjena je tudi starostna meja, od katere so lahko zavarovani otroci. Odslej so lahko zavarovani otroci, ki se ne šolajo do 15. (prej do 16.) leta oziroma do 26. (prej do 25.) leta, če se šolajo, lahko so zavarovani tudi otroci, ki so postali - nezmožni za delo po 15. oziroma po 26. letu starosti, dokler traja nezmožnost (kar ugotavlja invalidska komisija) če jih zavarovanec preživlja. Zavarovan je lahko tudi oče, ki je dopolnil 65 let starosti in mati po dopolnjenem 55 letu ne glede na to, če sta za delo zmožna ali ne, oziroma tudi če sta mlajša, pa sta za delo nezmožna. Iz tega sledi, da je novi zakon glede kroga zavarovancev prač ; ugodnejši od prejšnjega* Pravice iz zdravstvenega varstva -niso bistveno drugačne kot prej. Pomembnejše - spremembe so naslednje; uvedena j.e nova oblika zdravstvenega varstva, tako imenovana individualna - osebna preventiva, katere namen je, da se z medicinskimi u-krepi izboljša oziroma prepreči 0-bolenja; posebna oblika zdravstvenega varstva, ki je bila dosedaj v veljavi; kopališko-klimatsko zdravljenje se ukinja, s tem pa ni rečeno, da se zavarovane osebe ne bodo mogle, več zdraviti v naravnih zdraviliščih, ki bodo odslej organizirana kot zdravstveni zavodi, se bodo mogle zdraviti osebe v primerih, ko bodo zbolele za boleznimi, za katere je potrebno bolniško zdravljenje ob uporabi naravnih faktorjev.;,(blato, voda* podnebje in po- dotino). Za večji interes-zavarovanih oseh, za smotrno trošenje skladov zdravstvenega zavarovanja določa zakon peposredno sodelovanje zavarovancev pri stroških za zdravila, predpisana na recept. Zavarovane osebe so od I/7-I962 dalje delžne prispevati k vsakemu predpisanemu zdravilu na recept 60.- dinarjev, če pa je zdravilo cenejše kot 60,- din, ga pa zavarovanci plačajo po dejanski vrednosti. Tega prispevka pa zavarovana oseba ne plača, ko prejme zdravilo v zdravstvenem domu, ambulanti, bolnici in ob neposredni intervenciji zdravstvenega delavca - zdravnika ali medicinske sestre (n.pr. inekcije, obveze in podobno); uvaja se tudi prispevek k neobveznemu cepljenju (n.pr. za cepljenje zoper otroško paralizo), ki bo smel znašati najmanj 25 i oziroma največ 50 i stroškov, kar pa bo naknadno določil samoupravni organ, to je skupščina zavarovancev. Še nekaj pomembnih sprememb v korist zavarovancev prinaša zakon tudi na področju denarnih dajatev zdravstvenega zavarovanja. Doslej se je v vseh primerih računala osnova za nadomestilo osebnega dohodka (v čašu bolovanja) na podlagi povprečnega zaslužka zavarovanca v zadnjih treh mesecih, pred mesecem, v katerem je nastopila delovna zmožnost. Novi zakon prilagaja izračun osnove obračunskem obdobju v gospodarski ali drugi organizaciji. Po tem predpisu se 0-snova za nadomestilo osebnega dohodka lahko izračuna: v organizacijah, ki obračunavajo in izplačujejo čisti dohodek. mesečno, na podlagi osebnega dohodka v zadnjih trefa mesecih pred nezmožnostjo za delo; v organizacijah, ki obračunavajo čisti dohodek tromesečno, na podlagi obračunanega osebnega dohodka za prejšnje tromesečje (n.pr. če je zavarovanec zbolel v.avgustu, se bo upošteval osebni dohodek igpl sečju april - junij); v organizacijah, ki obračunavajo in izplačujejo osebni dohodek po letnem obračunu (med letom izplačujejo a-kontacije), na podlagi povprečnega osebnega dohodka izplačanega za prejšnje leto, če je to za zavarovanca ugodneje, se lahko vzame na njegovo zahtevo kot osnova za nadomestilo mesečni znesek osebnih dohodkov, izplačanih za zadnje tri mesece pred obolenjem. Za zavarovance, ki so nezmožni za delo več kot 1 leto je zelo koristna novost ta, da lahko zahtevajo povečanje nadomestila osebnega dohodka, če se je medtem splošno povprečje osebnih dohodkov v organizaciji, v kateri je prizadeti zaposlen, povečalo za najmanj 5 i• Važne so tudi spremembe glede višine nadomestila v primeru bolezni in v času zdravljenja v bolnicah. Stoodstotno nadomestilo osebnega dohodka jamči zakon ne samo v primeru nesreče kot dosedaj ali poklicnega obolenja, nosečnosti in poroda, za vajence in spremljevalce bolnika, temveč tudi v vseh primerih obolenj od 61 dne nezmožnosti za delo dalje ne glede na dobo zavarovanja. To se pravi, da bodo do 61 dni bolovanja zavarovanci dobivali hranarino po dosedanjih predpisih, od 61 dneva dalje pa v stoodstotnih zneskih. Zavarovancem, ki jim je po posebnih predpisih zagotovljeno brezplačno zdravstveno varstvo, n.pr. nosilcem partizanske spomenice, vojaškim vojnim invalidom in podobno, gre 100 i nadomestilo že od prvega dne nezmožnosti za delo, četudi se ne zdravijo v bolnicah. Nadalje je važna tudi novost, da TBG bolnikom ne gre več stoodstotno nadomestilo od prvega dne nezmožnosti za delo, ampak so izenačeni z drugimi zavarovanci» Takim bolnikom bo treba torej od I/7— 1962 dalje obračunati nadomestilo osebnega dohodka enako kot v primeru drugih bolezni. Določila novega zakona so ugodnejša tudi glede pravic do opreme za novorojene otroke. Odslej je ob porodu žene, ki je zavarovana kot dru-|inski član, upravičen zavarovanec do opreme ne glede na dobo zavarovanja (prej je bilo potrebno predhodno zavarovanje 6 oziroma 1?. mesecev). Višino podpore za opremo o-troka, višino dnevnic ob potovanjih zavarovancev v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega zavarovanja in višino pogrebnih stroškov bo po novih predpisih določala komunalna skupščina zavarovancev v okviru določil republiške oziroma zvezne skupnosti socialnega zavarovanja. Skupščina bo lahko določala območja'; na katerih bodo lahko zavarovane o-sebe uveljavljale pravico proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda, kar bo odvisno od finančne zmogljivosti komunalnega sklada zdravstvenega zavarovanja. Novost v novih predpisih je tudi še, da bo skupščina komunalne skupnosti lahke odločila, da se zavarovanci v organizacijah, ki imajo lastne obratne ambulante, obvezna zdravijo samo v obratni ambulanti. Način uveljavljanja ostalih pravic, ki tukaj niso omenjene, je ostal v glavnem nespremenjen. Izjema je le v tem, da bodo zavarovanci od 1. januarja 1963 dalje dobivali nadomestila v času nezmožnosti za delo do 30 dni v gospodarskih® organizacijah, kjer so zaposleni s tem, da te str S' plača gospodarska organizacij. kjer so zaposleni. S tem se gospodarskim organizacijam, ekonomskim enotam in zavarovancem samim odpira možnost, da pri vsakem neutemeljenem izrabljanju socialnega zavarovanja oziroma fondov podjetja posredujejo in direktno vplivajo na znižanje stroškov zdravstvenega zavarovanja in povečanje osebnih dohodkov, kjer ti stroški gredo v.breme plačnega fonda. S tem je našteto samo nekaj bistvenih sprememb s področja zdravstvenega zavarovanja, s katerimi se morajo seznaniti vsi zavarovanci, da bi lahko uveljavili svoje pravice, na drugi strani pa izpolnjevali svoje dolžnosti do zdravstvenega zavarovanja. 0 vseh drugih spremembah, ki jih prinaša zakon in ki bodo veljale od I/I-I9Ó3, bodo zavarovanci obveščeni na posebnih sestankih, ki bodo sklicani pred volitvami v nove samoupravne organe socialnega zava- rovanja» N.Bulut POSLEDICE NEZADOSTNE PREHBANE : Za odraslega normalnega človeka je : dognano, da myra dnevna količina ; hrane vsebovati: i 100 g beljakovin j % g masti I 5OO g sladkorja, j Nadalje mora biti v tej hrani i vitamin A v primerni količini j Vitamin D v primerni količini j vitamin E v primerni količini : vitamini B ! vitamin C [ Vitamini A, D, E, K so topni v ma- " i steh, dočim so vitamini B, C topni j v vodi. Od rudninskih snovi sta naj-I bolj važna poleg kuhinjske soli že-; lezo in jod. ; Vprašamo se, kakšne so posledice, če ; ena izmed teh sestavin v hrani pri-imanjkuje ali je sploh ni? I Za beljakovine je dognano, da so ; nujno potrebne za pravilno rast ot-: rok in mladih ljudi ter za povečanje ; odpornosti proti vsem boleznim pri : mladih in odraslih in za pravilno i nosečnost ter pravilno dojenje otro-; ka in še mnogo drugih stvari. i Posledice nezadostne količine belja-: kovin v hrani so resno narave. Otro-!ci so slabotni, bledi ter nagibajo ;k prehladu in prebavnim motnjam, za-! ostajajo v rasti in so zelo podvrže--i ni kroničnim boleznim. Zelo so do-; vzetni za tuberkulozo in revmatizem, j prav tako so bolj kakor drugi podvr- ženi rahitisu in slabokrvnosti. Mladi ljudje nagibajo zaradi pomanjkanja beljakovin k tuberkulozi in slabokrvnosti. Odrasli posta nejo slabo odporni proti infekcijam in zato pogosteje obolevajo. Jetra postanejo manj odporna in se posebno pri kroničnih alkoholikih tako spremene, da pride pozneje d trebušne vodenice. Vseh 'posledic .an j kanja beljakovin ni mogoče nadreti, vendar se moramo zavedati, da so beljakovine osnova vsemu živemu. Zato je pač nujne, da so v naši vsakdanji prehrani zastopane v zadostni količini. Masti so v naši hrani potrebne kot snov, v kateri se topijo zelo važni vitamini A, D, F in K in omogočajo, da se ti zelo pomembni vitamini vsrkajo v kri. Pri Eskimih pa so masti glavni vir hrane, iz katere pridobijo velikansko število kalorij, ki so potrebne za življenje v mrzlem podnebju, Sicer pa tudi pri nas uživamo pozimi bolj mastno hrano, ker naše tele potrebuje v mrzlem vremenu več toplote. Če doumemo izredno važno vlogo masti in olj kot nosilcev pomembnih vitaminov, potem bomo lahko upoštevali spoznanje, da je tudi v vročih mesecih potrebna določena količina masti ali olj v naši hrani, ker jo s tem omogočeno našemu telesu, . 'srka pote ebne in v masti topne vitamine. Sladkorji se nahajajo v vseh žita.— rioah, v sladkorni peoi. fižolu, sadju in krompirju v obliki raznih vrst škroba. Pri prebavi sokovi prebavnih žlez raztopijo škrob v njegove sestavne dele, to je v sladkorje. Takšno delo opravljajo tudi čebele, ki iz cvetnih sokov izločijo čist naraven sladkor, ki ga človek ne prebavlja več, ampak ga samo vsrka. Precejšen odstotek naravnega sladkorja nahajamo tudi v zrelem grozdju. Sladkor je glavni vir moči ali e-nergije za oiovojra., Sladkor ima v človeškem telesu isto vlogo, kot jo ima bencin ali električni tok pri pogonu strojev. Sladkor daje človeškemu telesu potrebno moč za delo in toploto. Hajvečjo količino sladkorja pridobi naše telo v kruhu, koraznem zdrobu, rižu ir drugih žitaricah. V kruhu, in fižolu pa ni. zastopan samo škrob, ampak tudi nekaj beljakovin. Pomanjkanje sladkorja v hrani zmanjšuje storilnost delavca, telo je zar radi tega prisiljeno izkoriščati lastno beljakovino kot rad onestalo za sladkor. To pa povzroči hujšanje in upadanje odpornosti proti infekcijam predvsem pa proti tuborlculo-.il in revmatizmu, l'aspro ono pa povzroči preveliko uživanje sladkorjev debelost, ker se odvečni sladkor predela v telesu v mast, ki se kopiči pod kožo in drugod. Vitamini so regulatorji pravilnega izkoriščanja sestavin hrane. Od pravilnega izkoriščanja hrano pa je odvisno pravilna rast vsega telesa in njegovo odpornost kakor tudi pravilno odvijanje važnih duševnih in telesnih dejavnosti, ; Titamin A se nahaja v mleku, ; ; siru, rumanjaku. ±kl „ribjem olju. ! Skupaj z vitaminom D omogoča pra-j vilno rast, pravilno delovanje žlez ! z notranjim izločanjem, povečuje j odpornost proti prehladu in drugim j j okužbam, ker omogoča pravilno rast j i sluznic. Ščiti roženico očesa pred j j okužbo in varuje oko pred močno ; slepoto ter ima še druge učinke, ki \ \ nam niso popolnoma znani. Ker je i topen v masteh povzroča vsaka pre- j j Lavna motnja slabše izkoriščanje • o j- ... . —..L v zvozil oudi pomanj- : i kanje vitarina A, j ; Tudi vi . D jo topen v masteh i j in se n. u vr: povsod tam, kjer je j zastopan vitamin A. Veliko ga je v i i ribjem o] ju-. Njegovo pomanjkanje i povzroča slabše izkoriščanje apna ; in fosforja iz hrane, kar ima za i posledico nepravilno rast kosti, i ki so mehke in se zato krivijo. To j i povzroča deformacijo na prsnem ko- j i Su, in izkrivijenja medenice, kar i ima lahko pozneje hude posledice j ; pri porodu, noge so krive, v tež-I jih primerih pa se skrivi tudi i hrbtenica. Otroci imajo pogoste na- I i pade krčev, zaradi pomanjkanja ap- j I na v krvi, To pa lahko povzroči v : hudih primerih tudi smrt. Rahitični j I otroci pa so ponavadi tudi slabo-i krvni, torej se slabše razvijajo in I ! so tudi duševno nekoliko zaostali. j j Zato lahko rečemo, da rahitis ni i edina posledica pomanjkanja vitami- j i na I). i V.riamin h se nahaja v žitaricah in j j je potre er za normalno delovanje j I spolnih št.,: in preprečuje neplod- j i nest . Vrv h: B se nahaja v žitari- ! j oah, zelo bogato je zastopan v kva- | I su. Ejegvvj pomanjkanje povzroča hu- i j do živčne iv: duševne motnje, pri do-j tjenčkih smrtno nevarne krče ter različne kožne bolezni. Tako vitamin B kot vitamin C zvx&uje4a,_odp<>xnost proti infekcijam. Pomanjkanje železa v hrani povzroča slabokrvnost. Potreba po železu je pri ženskah mnogo večja kakor pri moških. Ženska izgublja zaradi mesečnega perila, porodov in dojenja velike količine železa, zaradi česar je zelo nagnjena k slabokrvnosti. Največ železa §e v živalskih jetrih, v zelenjavi in sadju, nekaj pa tudi v rumenjaku. Jod preprečuje golšavost in se nahaja v morski soli ter ribah. Iz tega vsega je razvidno, kako važno je poznavanje vrednosti posameznih hranil in pravilno uživanje hrane. Zdaj, ko vemo, da je delovnemu človeku potrebna ne samo kalorična bogata hrana, ampak da morajo biti tudi sestavine hrane v pravem razmerju, se vprašajmo: "Ali se v vsak danjem življenju ravnamo po izsledkih moderne znanosti o pravilnem hranjenju?" Odgovoriti moramo na žalost, da ne. Toda kljub temu se skušamo vsak po svoje približati temu cilju. Sistematski pregledi delavcev v lanskem letu so pokazali določeno število izčrpanih, shujšanih, pa tudi slabokrvnih ljudi. Gotovo je temu vzrok pomanjkljiva ali nepravilna prehrana. Če upoštevamo, da precejšnje število delavcev in delavk ne zajtrkuje oziroma se neredno hrani pred odhodom na delo in da imamo primere, ko si posamezniki kuhajo sami brez pravega znanja in izkušenj, potem se ni treba čuditi, da imamo še zmerom precejšnje šte- vilo primerov prebavnih motenj, slabega apetita in shujšanosti. Ustanovitev tovarniške kuhinje in uvedba toplega obroka je v precejšnji meri pripomogla k izboljšanju prehrane ko lakoti vaifov&me^ verig. Spet bi bilo treba uvesti "obveanji mlečni obrok za delavce, ki so zaposleni v galvaniki in lužami, da bi se povečala njihova odpornost proti strupenim hlapom. Vprašanje razprave je, ali sedanja kalorična vrednost toplega obroka ustreza dejanskim potrebam. Vsekakor bi bilo brez pomena povečevati količino in zanemarjati kakovost sedanjega obroka, Kakovost toplega obroka bi morala biti vselej zelo dobra. To je važno prod vsem zato, ker mnogi delavci in delavke zaradi preutrujenosti pogostoma zgubijo apetit, kar ima za posledico, da se ne hranijo tudi več kot po 8 ur v času, ko so najbolj obremenjeni. Zato bi bilo upravičeno večje prizadevanje za' izboljšanje okusnosti in lažje prebavljivosti toplega obroka. Sestavine takšnega obroka naj bi bile v pravem razmerju ob upoštevanju beljakovinskega minimuma, ki znaša 30 g čistih beljakovin na osebo. Prav bi bilo, da se vprašanje prehrane še obravnava, tako da bi bilo mogoče priti do stvarnih zaključkov, kaj je še treba storiti, da bi se izboljšalo zdravstveno stanje kolektiva Tovarne verib. Priznati moramo, da je popolnoma odvisno od razumevanja, okusa in možnosti posameznikov, kako vprašanje zdrave prehrane rešujejo v domačem krogu, "bodisi v korist ali škodo lastnega zdravja. Dr. Artur šulin KULTURNO ŽIVLJENJE NAJ J30 JP02HEBA IN. . CILJ VSAKEiGA_IXRŽAVLJANA / Ko govorimo o kulturi, se mi zdi, da je prav, ako včasih pregledamo tudi področje kulturno umetniškega življenja ter spoznamo njegovo notranjo vrednoto in njegove sadove in ga predočimo našemu delovnemu človeku v podjetju, ki predstavlja nekako industrijsko središče v radovljiški občini. Danes že težko zasledite kak list ali časopis, ki redno izhaja, da ne bi že imel rezervirano stran za članke, ki govore o področju kulture in prosvete ter s tem seznanjajo bravce o razvoju in uspehih kulturnega življenja po naši domovini. Morda ni odveč, če trdim, da je za marsikaterega bravoa prav ta stran lista najbolj privlačna ter ga zaradi tega vestno in redno čita, istočasno pa seveda, kar je najbolj važno, širi s tem in bogati.osebno znanje ter tako postaja vsestransko bolj razgledan državljan, obenem pa tudi prav gotovo bolj vešč in sposobnejši na svojem delovnem mestu v tovarni. Menim, da ne bi bilo napak, če bi se tudi v našem internem časopisu kmalu uresničila ideja o stalni kulturni rubriki, podobno kot imajo svoje rubrike že druge dejavnosti. Morda bi s tem časopis pridobil na vrednosti in pestrosti, krog bravcev pa se bo razširil. Ko govorimo o kulturnem življenju, ne smemo pozabiti na gonilno silo, ki to življenje vodi in usmerja, na kulturno umetniška društva in svobode. Naši kadri za družbcno-politično in gospodarske življenje lahko prav v okviru dejavnosti kulturnih društev dobe. osnov.. za svoje nadaljnje delo. Kulturna iruštva pritegnejo v svoje delo že pionirje, ki tako že zgodaj spoznajo in vzljubijo to dejavnost. Kulturno udejstvovanje razširja • človeku obzorje in mu s tem pomaga pri njegovem delu, ■ Tovariški odnosi med delavci v podjetju so večkrat v nevarnosti zaradi nekulturnega vedenja posameznikov. Zaradi tega trpi produkcija. Škoda, ki s tem nastane, pa bremeni ves kolektiv v podjetju. Kulturen človek pa takih izgredov, ki so nedostojni člana socialistične družbe, ne bo delal, ampak bo, premagoval težave doma in v službi z delom ter zaupanjem v-soljudi. Bogastvo, ki mu ga nudi kulturna dejavnost, naredi delovnega človeka sposobnejšega in 'uglednejšega. J.Vovk ! N A P A D : Dežurni narednik dvigne slušalko in ! se javi: j - Halo, tukaj policijska postaja! I - Prosim vas - se zasliši preplašen j in hreščeč glas. Pošljite takoj j patrolo v Nabrežno ulico št. 2. j V hiši je velika nevarnost. Neki j krvolok je vdrl skozi okno in se-i daj se smuka nekje po hiši. Jaz \ sem sama, ker so naši vsi odšli v T 7 j gledališče, j- Nič se ne bojte gospa - jo tolaži j policaj z mirnim tonom, medtem pa I je že napisal naslov in pritisnil j nekoliko gumbov. Čez tri minute •j bodo naši ljudje pri vas. Zakle-I nite vrata in dobro se zabarikadi’ j rajte! j- Vrata so na stežaj odprta, jekne j skozi telefon. Sama sedim v jedil’ ! nioi, a sovražnik se mi vztrajno ; približuje. - Torej to je vaš osebni sovraž- nik? se vznemirja narednik. Po- I tem ga poznate? Gospa, hitro po- ; vejte, kako se-spöäa^in_ kako_mjr~ — je ime?! ; - Kako se-piše in kako mu je ime? | ne vem - je odgovoril hreščeči glas - Vem le za gotovo, da gre j tukaj za mačko. - Mačka?! - razjezi narednik. - Gospa, . .ja telefonska številka j je blokirana in poklicali vas bo- I mo na zagovor, zato ker noben normalen človek zaradi mačke ne bo klical policije. ,4 - Saj jaz tudi nisem človek - se sliši po telefonu. - Sem samo uboga majhna papiga. KATASTROFA - Kaj ti je? Vpraša prijatelj prijatelja, ki ima razbit nos in podplute oči. Si se tepel? -Ne. - Si igral rugby? - Tudi ne. Železniška nesreča. - Kaj? - Da,sedel sem v vlaku nasproti sijajnega dekleta in njenega očeta. Zapeljali smo v predor... - In si jo skušal poljubiti? - Da, pa sen zgrešil in poljubil njenega očeta. ; IZ NOČNEGA ŽIVLJENJA j Pozno poncei stopi natreskan možak j k poštnemu nabiralniku na kolodvoru, j potegne iz žepa kovanec za deset di-j narjev, ga vrže v skrinjico, jo po-i trese , pogleda na električno uro, ! ki visi ravno nad njim in jezno dé: j “Hudiča, spet sem se zredil." V ŽIVALSKEM VRTU Mama, ata in Marjanca so šli v živalski vrt. "Osla Li rada jahala'', sitnari Marjanca, Starša molčita. "Osla hočem jahati!" ne da Marjanca miru. Končno pravi mama: "Edmind, vzemi no otroka na štuporamo, da ho že mir ! " KINO RADOVLJICA Italijanski film - "DEKLE S KOVČKOM" Jugoslovanski- film "VELIKA TURNEJA" 14. VIII,1962 - - torek ob 20 uri 24.VIII.1962 - petek ob 20 uri 15. vin, 1962 - - sreda ob 18 in 20 25,VIII.1962 - sobota ob 20 uri 26.VIII.1962 - nedelja ob 18 uri Zapadno-nemški barvni film - zabavni "FREDY POD ZVEZDAMI" Francoski film - komedija - 16.VIII.1962 - četrtek ob 20 uri "NADLOGE GOSPODA DIPONA" 17.VIII.1962 - petek ob 18 uri 28.VIII.1962 - torek ob 20 uri 19.VIII.1962 - nedelja ob 16 in 20 29.VIII,±962 - sreda ob 18 in 20 Jugoslovanski športni film - "SENCA Francoski barvni cinemascope film SLAVE" "MEČ MAŠČEVANJA" 17,VIII.19^2 - petek ob §0 uri 31,VIII.1962 - petek ob 20 uri 18.VIII.1962 - sobota ob 20 uri 1. IX. 1962 - sobota ob 20 uri 19.VIII.1962 - nedelja ob 18 uri 2. IX. 1962 9 nedelja ob 15,30, 18 in 20,15 uri Italijanski film "DOLGA NOČ 1943" 2i.VIII.i962 - torek ob 20 uri Jugoslovanski barvni film - komedij 22.VIII.1962 - sreda ob 18 in 20 " IZBTPT d. CA » 4. IX. C ■ torek ob 20 uri Francoski vojno-dokumentarni film 5. IX, i ,2 - sreda ob 18 in 20 "KAMIKAZE" samomorilci 23.VIII.1962 - četrtek ob 20 uri Francoski barvni cinemascope film 24.VIII.1962 - petek cb 18 uri "AUSTERLITZ" 25.VIII.1962 - nedelja ob 16 in 20 6. IX, 1962 - četrtek ob 20 uri ; 7» IX. 1962 - petek • ob ■SO'-uT-t■„ ... : o- I X.. J 962- — sobota ob 20 uri j 9« IX, 1962 - nedelja ob 15,30 in I 20 uri j Zaradi izredne dolžine filma cene ; vstop^ioam zvišane, Sovjetski barvni film - pravljica -: "KAMENITI Cl/ET'* I 9. IX. ,1962 -- nedelja ob 18 uri in ; ob 10 uri dopoldne matineja. [ KINO B L E-D \ Francoski ljubavni - "FRANCOZINJA ; 15« 16. sred^—o-etoc+ek I ZALJUBLJENA DETEKTIVA - nemški,. i komedija - ... j 17. - 19» petek, sobota, nedelja j Italijanski ljubavni 11 NOG 11 j 23). - 21. ponedeljek, torek : Mehiški - drama "NAZARIN" j 22, - 23» sreda, četrtek I Španski barvni, glasbeni - ljubavni j "PRODAJALKA VIJOLIC" 1 24« 26* petek, sobota, nedelja KRIŽ A N K A ID DO RA VN 0 ; I, cvet ljubezni, 6. letni čas, 12. južni sadež, I3. nerodovitna pokrajina, 14. zloglasno italijansko koncentracijsko taborišče, 16. kratica za ritardando, I7. osamljen, 18. kratica za alpinistični odsek (narobe), 19. zaključek, sklep, 22, kr?jSa oblika osebnega zaimka, 23. staraj V. znamka ure, 25= fotografski izraz (dvojina), 26, vulkan, 28. vrsta skladbe (dvojina), 29. kratica za humano družbeno zac! j 3I» JNccižki- d.,tedetivekL.JÖ-lm I KROGn ; 27o - 28o ponedeljek, torek \ i ~i Ameriški CS drama "DNEVNIK ANE FRANK" 29. - 30. sreda, četrtek j Španski barvni glasbeni - ljubavni i "KABMEN IZ GRANADE" 31. petek, 1. - 2. sobota , nedelja i Sovjetski vojni film ’vJALA'A 0 V0- j JAKU: 3. - 4> ponedeljek, torek .Sovjetske, barvni vohunski "VOHUN" ! 5.. -6— ... čet.:tek I Amor.I;.K ni western.JjjÜRNT REDNIK" 7.-9. petek, sobota, nedelja Jugoslovanski barvni CS potopisni j "DEŽELA PETIH KONTINENTOV" 10. ~ II. ponedeljek, torek Francoski ljub. dram. ';PT STRUP" 12. sreda ; majhno ježevce, 33. kovina, 34. akademski nasi w; 35,. klepetulja (narečno), 37« eni, 39. niso lačni, 40. vzklik, 41= tuje moško ime, 42. priljubi jeni časopis, 43«•mineralna snov, 46. vzpon v gore, 47. divja zver, 49» nekdanje ime slovenske rrestdi.ee, 51, znamka hladilnika, 51 « del roke ' množ » ), %, šega va, smešna, (r-v. v.o), 53. doba, 60. in star , osebni zaimek (v nemšč.V, mož v orientalski ob- leki, 65. m- jLn° Križana A i 3 u S ] 4 e $ h a y'1-yL. _ n .. >r # ti w n n la u n H /S' u 17 0 u -, ' - ‘ V*;.-***:: * 0 io u M M \h IS I ». 51 ‘tl. ¥ 00. ir k C'*''. • •• W kS 0000 ■ ku v U '“■vT'' % m ki Co jM ri SL si "?r: sr t? p <7 Q & Cl 0/ a % NAVPIČNO: I. priljubi j eni spori} j 2,- rastlina iz družine lilij , 3- močna, pijača, 4. prva žepa, 5» krinka, 6, domača žival, 7o konici ti, 8> začetnici i~ mena in priimka Prešernovega prijatelja in mentorja, 9° izrastek na glavi, 10. znana filmska zvezda, II. elegantna žena, 15. glagol, 20, znamka motorja, 21, vzvišena, izredna, 23. močna bombažna tkanina, 14* ! kraj na Gorenjskem ,27« natakati, 28. sorodnica (množi), 30, zenska oblačila, 32. samoglasnik in soglas» j nik, 36. krivine., serpentine, 38. j carina (franc.), 39« politična orga- ! nizacija, 44. lovi vodne živali, <+5. j športna organizacija, 48. zdroblie- ; na, uničena, 50. simbol miru, • 52. starec, 53. trska, 55» prebivalec severne dežele, 57« 4vä samoglasnika in en soglasnik, 59» naplačilo, 61. draga kovina (franc.), 62. osebni zaimek. POSETNICA OTO BAJDOVAR Kaj jo po poklicu? VSEBINA Delo samoupravnih organov Stran 1 Tudi v juliju dobra proizvodnja 4 Nadomestne volitve v zbor proizvajavoev 5 Delo komisije za racionalizacijo 6 Želje naših kupcev 6 Kaj ukreniti, da bi se v naslednjih mesecih povečali produkcija in produktivnost 7 Ultrazvok 9 Hladno stiskanje vijakov 11 Vlak "Bratstva in enotnosti" pride tudi na Gorenjsko . 13 Kaj nam prinašajo novi predpisi 0 zdravstvenem zavarovanju 14 Posledice nezadostne prehrane 18 Kulturno življenje naj bo potreba in cilj vsakega državljana 21 Za razvedrilo 22 Kino spored 23 Izdaja: Tovarna verig Lesoe pri Bledu - Ureja uredniški odbor - Urednik Andrej Vidic - Izhaja 15« v mesecu.