Poštnina piačanq v gotovini, Posamezna ftev. Oln Stev. 26. V Liubliani, dne 27. iuniia 1929. Leto XII. Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/II., telefon 3I22 do 3I28 Izhaja vsak četrtek Naročnini ta tnzerastvo: četrtletno 0 Din, polletno IS Din, celoletno S0 Din; ta ln*> zemstvo raien Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 4S Dli. Amerika letno I dolar. — Kačnn poštne hranilnice, podružnice T Ljubljani, št. 10.711. Deset let obstoja našega najvišjega učilišča Svečana proslava desetletnice univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani Tudi naši podeželani se bodo dobro spominjali. koliko smo se Slovenci borili v stari Avstriji, da bj izposlovali od dunajskih mogotcev svojo lastno univerzo (vseučilišče). Takrat je bil ves trud zastonj, ker so nemški oblastniki vedeli, kako slabo bi uspevalo po-nemčevanje našega naroda, če bi nam dovolili najvišje učilišče. Šele, ko smo bili Slovenci osvobojeni, se nam ie izpolnila naša velika želja in zahteva. Dne 30. junija 1919. je ministrski svet sprejel zakonski predlog o ustanovitvi univerze v Ljubljani, na kar je bil predlog 8. jull.ia po takratnem prosvetnem ministru Davidoviču predložen začasnemu Narodnemu predstavništvu, ki ga je sprejelo 16 julija. Zakon o ustanovitvi ljubljanske univerze je podpisal takratni regent Aleksander 23. julija, a «Službene novine» so ga objavile 23. avgusta. Posebna vseučiliška komisija pod vodstvom predsednika dr. Majarona, ki je storila vse potebno za ustanovitev univerze, je s tem končala svoje delo. Univerza je začela živeti. Tekom desetih let obstoja je naša univerza že v polni meri pokazala, da ie sposobna za življenje, saj je izrasla iz narodovih kulturnih potreb. Iz ljubljanske univerze je tekom teh kratkih let izšla že cela vrsta izobražencev, ne samo Slovencev, nego tudi Hrvatov in Srbov. Dala je naša univerza državi in narodu v tem času preko 100 srednješolskih profesorjev s popolnimi izpiti, 295 pravnikov z vsemi tremi državnimi izpiti, 60 izorašanih geodetov, 166 inženjrjev raznih tehničnih strok, 156 iz-prašanih bogoslovcev, 185 medicincev s končanim prvim rigorozom (strožjim izpitom). Iz naše univerze je izšlo v prvih desetih letih: 52 doktorjev modroslovja, 88 doktorjev prava, 7 doktorjev tehniških ved in 8 doktorjev bogoslovja. Profesorji, ki predavajo na naši univerzi, slove kot strokovnjaki in znanstveniki tudi preko mej naše države. Da pokaže, kako ceni kulturno delo ljubljanske univerze, je Nj. Vel. kralj ob desetletnici ognjišča naše prosvete dovolil, da se sme imenovati ljubljansko vseučilišče: Univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani. To najvišje priznanje in pokroviteljstvo nam zagotavlja trajen obstoj in uspešen razvoj ljubljanske univerze. Desetletnica univerze kralja Aleksandra se je proslavila prav svečano. Že pred tedni so se vršile svečanosti visokošolskega dija-štva. v soboto 22. t. m. pa je sledila kot zaključek službena proslava, na kateri je rektor dr. Vidmar z akademskim senatom s,rečano proglasil novo ime: Univerza kralja Aleksandra L, župan mesta Ljubljane, dr. Pire, pa je izročil univerzi kot dar slovenskih občin dragoceno zlato verižico v znak vezi med narodom in njegovim najvišjim prosvetnim zavodom. Obenem se je izvršilo svečano imenovanje velezaslužnega borca za našo univerzo dr. Danila Majarona za častnega dok- torja. Svečane proslave desetletnice so se udeležili zastopniki vlade, naše armade, drugih univerz v državi, raznih oblastev ter prosvetnih in drugih organizacij ter korpo-racij. Naša univerza, za katero Smo se v preteklih desetletjih toliko borili, živi sedaj čvrsto in bo živela ter napredovala v prospeh naroda in države. Obrtniški kongres v Beogradu V Beogradu se je vršil te dni kongres obrtniških organizacij iz vse države. Zborovanju jc prisostvovalo okoli 270 delegatov. Kongres je sprejel več resolucij, katerih ena govori o načrtu zakona o obratih. Ena resolucij se bavi tudi z našo carinsko tarifo in zahteva močnejšo carinsko zaščito. Dalje se navaja, kaj bi bilo treba ukreniti za pospeševanje obrtniškega stanu v državi, in se polaga zlasti velika važnost na obrtniško šolstvo. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani se kongresa ni mogla udeležiti, zaradi česar je poslala kongresu naslednjo izjavo: Na prijazno vabilo nam je čast sporočiti, da se Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, žal, ne more udeležiti kongresa. Kljub temu pa bomo v duhu na tem Vašem zborovanju in Vam želimo naj-boljšh uspehov v prid celokupnemu obrtništvu naše širne domovine. Kar se tiče osnutka novega obrtnega reda, si štejemo v dolžnost ob tej priliki poudariti tudi naše zahteve. 1. Novi obrtni zakon naj predvsem uvede prisilno obveznost stanovskih obrtnih organizacij, in to ne samo obrtnih zadrug, temveč tudi zvez teh zadrug, kajti taka obvezna organizacija obrt- dobo, katera naj traja 3 do 4 leta, obvezno vajensko pomočniško in mojstrsko preizkušnjo s pri-stavkom, da obrtniki v bodoče brez mojstrske preizkušnje ne bodo smeli imeti vajencev, katerih število naj bo za posamezne obrate po potrebi omejeno. 3. Zakon naj vsebuje tudi striktna določila za pobijanje šušmarstva. 4. Nov obrtni red naj predvidi tudi določilo obveznega zavarovanja samostojnih obrtnikov za primer bolezni, nezgod, onemoglosti in smrti. 5. Z obrtnim zakonom naj se da tudi predpogoj in zagotovilo takojšnje ustanovitve obrtnega muzeja za Slovenijo, Hrvatsko, Bosno, Dalmacijo in Srbijo ter eventuelno tudi za druge pokrajine. 6. Obrtno-pospeševalni urad naj dobi v novem zakonu garancijo za delovanje in obstoj. 7. Vprašanje zbornic, ki naj ostanejo skupne za trgovino, obrt in industrijo, naj se izloči iz obrtnega reda in uredi v posebnem zakonu o zbornicah. 8. Splošna zahteva obrtništva v Sloveniji je, da se obrtni zakon predloži stanovskim organi- ništva je življenskega pomena za poslovanje in zacijam v izjavo, ker bi zakon, ki bi bil izdan uspeh teh organzacij. j brez sodelovanja ljudi iz prakse, mogel pomeniti 2. Glede usposobljenosti za samostojno izvr- le eksperiment, ki bi se v praktičnem življenju sevanje obrti naj obrtni red točno določi učno'brez škode za obrtništvo ne mogel izvajati. Politični pregled Pretekli teden je podpisal kralj zelo važen zakon o preuredbi državne uprave, ki temelji na načelih, da je treba državno upravo popolnoma ločiti od vpliva politike in jo tako organizirati, da bo imel narod pri opravkih z upravo kar najmanj potov in letanja po različnih predstojništvih. Odslej bodo izvrševala vse državne posle, iz-vzemši vojaških, sodnih in finančnih, splošna državna oblastva, ki bodo imele dve instanci. Ministrstvo za notranje zadeve bo odslej izvrševalo v glavnem samo nadzorstvo nad podrejenimi uradi. Uradnikom v upravni službi bodo povišane plače in bodo odslej napredovali samo po sposobnosti. Uradniki, ki se bodo strankarsko izpostavljali, dobo kaznovani in bodo celo odpuščeni brez pokojnine iz službe. Uvedeno je tudi novo imenovanje uradnikov, tako da bomo imeli sedaj namesto sreskih poglavarjev sreske načelnike. Zu- pan samoupravnih mest se bodo imenovali mestni načelniki. Drugače ni bilo v našem notranjepolitičnem življenju večjih dogodkov, ker so praznovali južni bratje pravoslavne Binkošti. Mnogo razburjanja pa povzroča nebratsko ponašanje Bolgarov, ki jih še vedno niso izučile bridke izkušnje zadnjih vojn. Navzlic najboljši volji naše države, ki je že ponovno pokazala, da želi z Bolgari vpostaviti prijateljske odnošaje, vedno znova skušajo vznemirjati južne dele naše .države. To nerazumljivo postopanje Bolgarov boli vse Jugoslovene, ki žele Bolgarom boljšal usodo, kakor jo imajo in kakor si jo še pripravljajo z gonjo proti Jugoslaviji. V zunanjepolitičnem življenju je povzročil pretekli teden največje zanimanje obisk nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna v Parizu, ki se j? razgovarjal s francoskim zunanjim ministrom Briandoin in ministrskim predsednikom Poincarejem o izvršitvi sklepov reparacijske konference v Parizu. Nadalje so se bavili pri teh razgovorih tudi z vprašanjem odpoklica zavezniških čet iz Porenja, kjer se te čete nahajajo zaradi tega, da imajo zavezniki v rokah orožje proti Nemcem, če bi se uprli nadaljnjemu plačevanju škode, ki so jo napravili med vojno. Te čete mislijo sedaj zavezniki odpoklicati, ker so dali Nemci s podpisom pariške reparacijske pogodbe dovolj jamstev za plačevanje svojih obveznosti. Ob tej priliki je bilo tudi sklenjeno med francoskimi politiki in Stresemannom, da se bodb sestali sredi julija vodilni zunanji politiki v vojni prizadetih držav, da končno odstranijo zadnje posledice svetovne vojne v odnošajih med posameznimi državami. V Angliji pa dela s polno paro ministrski predsednik delavske vlade Macdonald, ki se je dvignil od povsem preprostega človeka na mesto enega najvplivnejših mož na svetu, da bi kar najbolj oslgural trajni mir. V ta namen je imel važne razgovore tudi z Američani in se pričel z njimi dogovarjati, da bi skupaj omejili gradbo novih vojnih ladij, ki stane obe državi gromne vsote denarja in ustvarja poleg tega še bojno razpoloženje. Američani so se izjavili pripravljeni za razgovor o tem vprašanju in so povabili Macdonalda, naj pride v Amerika, kjer bi se vršili ti razgovori. Dočim se trudijo trije veliki politiki Macdonald, Stresemann in Briand za kar'največje pomirjenje sveta in odstranitev poslednjih ostankov vsetovne vojne, pa se oglaša na Madžarskem še vedno predsednik vlade Bethlen in nadaljuje s svojim izzivalnim govorjenjem in grožnjam, ki resno ogrožajo mir. Pri tem rožljanju z zarjavelo sabljo, pa pošilja sočasno v svet izjave, po katerih bi sodil nepoučen človek, da so Madžari najmiroljubnejši narod na svetu. Vendar pa svet na madžarsko govorjenje nič ne da in zaupa v miroljubnost Male antante, ki še ni dOslej skrivila po nedolžnem niti enemu Madžaru lasu na glavi. Zato tudi molče prehaja preko njihovega večnega jadiikovanja glede na stare meje krone sv. Štefana, ki bi jih radi Madžari zopet vzpostavili, o čemer pa ni treba izgubljati besed, ker drugih narodov Madžari ne bodo več pod-jarmljali. VIČ. Že poznana letna veselica Narodno-stro-kovne zveze Vič se bo vršila letos pod imenom «Podrožniški sejem« 7. julija, v primeru slabega vremena pa 14. julija na strelišču Pod Rožnikom. Vsak obiskovalec sejma bo prišel na svoj račun, kajti spored bo zelo pester. Sodelovali bosta dve godbi, to je godba na pihala in lastni tamburaški zbor. Izredno bogat srečolov. Plesalci bodo prišli predvsem na svoje, kajti plesišče bo zelo veliko in prostorno. Strelci se bodo borili za prvenstvo daril, ljubitelji kranjskih klobas bodo te z užitkom lovili itd. Pripravljena bodo izvrstna pristna vina in topla ter mrzla jedila. Ljubljančanom in drugim smo ustregli s tem, da bo vsake pol ure od 15. dalje izpred «Zvezde» vozil na prireditev avtobus Ivana Čarmana. —Dopoldne bo imela organizacija svoj letni občni zbor. ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Vpisovanje v I. in II. razred meščanske šole v Št. Vidu nad Ljubljano se bo vršilo v soboto in nedeljo 29. in 30. t. od 8. do 12. ure. V I. razred se bodo sprejemali učenci in učenke, ki so dovršili uspešno 4. razred, odnosno oddelek osnovne šole. Prinesti je zadnje šolsko izpričevalo in krstni list. Pri vpisu je treba plačati 20 Din v fond za zdravstveno zaščito učencev. Kdor se izkaže s potrdilom davčne uprave, da njegovi starši ne plačajo 30 Din direktnih davkov, je tega prispevka oproščen. GORENJI LOGATEC. V nedeljo sta na cesti Logatec-Hotedršiea trčila skupaj mali avto tvrdke M. Antieevič in motorno kolo mesarja Andreja Tavčarja. Oboje vozil je bilo močno poškodovanih; seveda sta tudi vozača odnesla precejšnje poškodbe. — Na Vidovdan zvečer priredi Sokol v svojem domu spominsko slavnost z izbranim sporedom. — Podružnica Jugoslovenske Matice bo priredila na praznik sv. Petra in Pavla cvetlični dan kot običajno. RAČNA. V nedeljo 16. t. m. je bila v Račni gasilska veselica. Na sporedu je bilo več lepih točk. Nenapovedana točka, žal, pa je bila nazadnje. Ko je bila proti koncu veselice na vrsti licitacija torte, so se začeli velikoradenski fantje prepirati z malo-radenskimi, kdo je več dal. V prepiru je sunil z nožem fant iz Velike Račne Gerše Alojz Martina Moharja mlajšega iz Male Račne tako, da je dobil ta na hrbtu nad 5 cm dolgo rano. Izgubil je mnogo krvi. Dolga časa ne bo za nobeno delo. — V petek 22. t. m. so bile v tukajšnji okolici velike nevihte. V nekaterih krajih, tako v Vodicah, Ponovi vasi, pri Št. Juriju in na Grosupljem je padala toča, dočim je v Račnl ni bilo, čeprav ni daleč od teh krajev. HOTEDRŠICA. V nedeljo je vladalo okrog tom-bolskega odra živahno vrvenje. Nabralo se je toliko občinstva, da je požrtvovalna tovarišiea Logarjeva komaj obvladala postrežbo. Hvaležno beležimo izredno veliko število Logatčanov. Pohvalno moramo omeniti še marljive razpečevalee srečk, ki so mnogo pripomogli, da je Čitalnica dosegla lep gmoten uspeh. Po tomboli se je mladina podala k raznim kresovom, od katerih se je razlegalo ubrano petje v lepo kresno noč. Tako je prireditev končala brez običajnega krokanja. kar tudi pomeni napredek. — Sedaj se pripravljajo naši gasilci na svojo vsakoletno veselico, ki se bo vršila 29. t. m. Pričakujemo, da tudi tokrat ne bo manjkalo gostov od blizu in daleč. Postrežba bo točna in zabave dovolj. Oni, ki niso imeli sTeče pri Čitalniški tomboli, jo lahko najdejo pri gasilskem srečolovn. TRŽIČ. Na deški in dekliški meščanski šoli v Tržiču bc vpisovanje za šolsko leto 1929./1930. za vse razrede v nedeljo 30. t. m. v ravnateljevi pisarni od 8. ure zjutraj do 13. Nanovo vstopajoči dijaki naj prineso s seboj zadnji šolski izkaz o dokončanem četrtem razredu osnovne šole in potrdilo o cepljenju koz. Pridejo naj v spremstvu staršev. Pri vpisu je treba plačati prispevek za zdravstveni fond v znesku 20 dinarjev. Tega prispevka so oproščeni oni, ki prineso od svoje občine potrdilo, da ne plačajo predpisano višino davka. Za oddaljene učence ie v šoli šolarska kuhinja, kjer dobe poceni dob™ prehrano. Potrebna stanovanja preskrbi ravnateljstvo, ki vodi DR. LEON BRUNČKO. Križi in težave (Dalje.) Falski grad takrat ni stal na današnjem mestu, temveč nekoliko više na hribčku. Prostor se še sedaj dobro pozna. Bil je dobro utrjen še izza časov, ko so Ogri. pa tudi Vu-zeniški in Limbuški hodili v te kraie ropat in požigat. Celo Turki so večkrat obiskali te kraje in trkali na silna grajska vrata. Visoko debelo obrambno zidovje je obdajalo grad od vseh strani. Vse to je bilo seveda znano Felinim hajdukom. «Zobe si bomo polomili«, so ugovarjali. •Mevže«, jih je osorno zavrnil Štef. «Mir!» je zaklicala. «Imate prav! Sami bi si razbili glave ob falskem zldovju. Toda nismo sami. V času, ko ste vi uživali lenobo, sem se plazila okrog falske graščine, oprezu-joča, ali se je gospodar z rodbino že povrnil Iz tujine. Predvčerajšnjim končno sem videla, kako se je falski z vso rodbino vračal v grad. Dolga zastava je plapolala z visokega stolpa in kanoni so grmeli v pozdrav, sem od broda Čez Dravo po poti na hrib pa se je vlekla pestra vrsta gospodarjeve telesne straže. Večina na konjih. Vmes pa so korakali strelci, banderonosci in suličarji. Sredi te povorke med dvema konjenikoma se je gugala no-silnica, iz katere je zdaj zdaj pogledal bledi, otožni obraz grajske gospe. Ko so izginili za grajskimi zidovi, so se zaprla velika vrata. Streljanje ie ponehalo. Oglasil pa se je iz lin grajske kapele zvon ter oznanjal svetu, da se je za nekaj mesecev zatekel pod njegovo varstvo spet mogočni gospod s Fale. Zavihtela sem pesti, stisnila sem se za grm in se preoblekla v potujočega viteza. Med Puščavo in Št. Lovrencem se mi je posreči' ugrabiti slmčajno že osedlanega konja in v divjem diru sem jo mahnila čez Ribnico v Vuzenico na Muto. Tam gospodari silni Oton Pergauer kot valpet celjskih grofov. Ko sem se izdala za njihovega odposlanca, so pustili most in par trenutkov na to sem že stala pred možem, pred katerim se trese vsa Dravska dolina. Meril me ie od nog do glave. Prvikrat v življenju se mi je zgodilo, da me je mrzlo spre-letelo po vsem telesu. Če sploh kdaj, sem bila v tem trenutku vesela, da sem kdaj službovala v graščini. Poznala sem do dobra šege. Tekom svojega siužbovanja sem ulovila tudi marsikatero spletko, ki se je pletla od gradu do gradu, posebno sem obdržala v spominu imena raznih plemičev, ki igrajo na celjskem gradu večjo ali manjšo vlogo. Vedela sem tudi za razne razprtije in kupčije, ki jih je koval Herman grof Celjski ali pa drugi pod njegovim plaščem. Vse to mi je dobro hodilo v račun, ko sem včeraj zrla v obraz desni roki Celjanov. Otonu Pergauerju. »Kdo si in odkod?« je zagrmel. «Kaj hočeš?« Strumno sem se zravnala. •Prinašam pozdrave od gospoda Vitovca«. sem se odrezala. «Pojdi na Muto,« je rekel, «in sporoči tam prijatelju Pergauerju. da celjski grof ni prav nič zadovoljen. Preveč spi. ta korenina,* je rekel, «okrog njega pa se šo pirijo naši potuhnjeni sovražniku je zaklel gospodar Mute, cto mi očitajo ?> «Da,> sem vztrajala smelo, cto in še več mi je naročil. Pravil mi je. kako se črni kutarji iz Št. Pavla na skrivaj vežejo s Folskimi ter splet-karijo zoper Celjane. Na ta način upajo, da nas bodo vzdignili z Mute ter sploh iz Podravja.s Med tem se je bilo že stemnilo. Na ploščnati skali so zanetili ogenj in pekli nad njim na ražnju prašiča za večerjo. Šumnik je vedno mogočneje grmel svojo pesem o lepoti pohorskih brd in zdaj pa zdaj oplazil s kako kapljico svoje prhe zamišljeno Felo. Tik k njej je prisedel Štef, ki ni delil splošnega veselja ter je ves čas le pota jno opazoval svojo poglavarico. Vse se mu je' zdelo nekam čudno nocoj. «Zakaj je kar naenkrat umolknila ?> je ugibal sam pri sebi. Lahko se je dotaknil njenih ramen in ko se je zganila in ozrla vanj, ji je pogledal globoko v ožj: Mahoma se mu je umaknila, ga srepo ošvrk« nila in odkimala z glavo seznam dobrih dijaških stanovanj. Za revne dijake ima šcia na razpolago veliko število ubož-nih knjig. VIŠNJA GORA. Dne 29. t. m., na praznik sv. Petra in Pavla, bo odkritje spomenika padlim vojakom iz svetovne vojne. Ob pol 10. sprevod z godbo iz mesta k spomeniku. SEVNICA. Grailba Sokolskega doma v Sevnici lepo napreduje. S požrtvovalnostjo članov in s pomočjo raznih dobrotnikov smo dvignili stavbo že precej izven temeljev ter jo bomo še letošnje poletje dovršili, ako nam bodo naši dosedanji dobrotniki ostali zvesti in če se bo njihovo število tako lepo množilo kakor do sedaj. Razen že prijavljenih prispevkov so nadalje darovali v denarju: br. J. Do-bovšek iz Boštauja 100; Kumelj Alojz 10; Jos. Boecio, trgovec v Brežicah, 50; dr. Roš, odvetnik v Laškem, 25; mr. Anton Abramovič, lekarnar v Sevnici, 50; Ciril Majcen, restavrater v Zidanem mostu, 100; Jožef Lipovšek, posestnik v Peklu pri Sevnici, 20:dr. Hudelist, zdravnik v Brežicah, 10; neimenovani v Sevnici 100; Norbert VVinkle v Sevnici (ob priliki rojstnega dne) 100; Franjo Kugar, žand. narednik v pokoju v Tržiču 50; J. Mikolič, ravnatelj v Brežicah, nabral 158; J. Remec v Bučki 10; Alojzij Krajnčič, posestnik in pek v Sevnici, 50; prefe-ranea: notar Ušlakar, dr. Dobovišek in dr. Peršin 50; dr. Dobovišek, odvetnik v Krškem, še posebe 80; «Marjanca», pu?ice gostilničarja br. Maksa Kovača, 500; gostilničar br, Rudolf Cimperšek 500 Din. Razen z denarnimi prispevki nam pomagajo graditi naš dom, ki bo ponos vsem in kulturno središče vsega okoliša Sevnice, naši zavedni tržani in okoličani, ki so nam do sedaj z brezplačnimi vožnjami, z materijalom, lesr:m in raznim delom priskočili na pomoč, da .izvršimo započeto delo. Pohvalno in v spodbudo drugim naj bodo omenjeni zlasti: Štefan Lamper, župan v Sevnici; Franc Lam-per, mesar v Sevnici; Anton Kragl, mesar v Sevnici; Anton Strnad, veleposestnik v Sevnici; Anton Brinovec, posestnik v Radni (ponovno); Franc Va-land, gostilničar v Sevnici; Rudolf Cimperšek, gostilničar v Sevnici (ponovno); Franc Kragl, gostilničar v Oranju pri Sevnici; Alojz Erjavc, posestnik v Radni; dr. Ervin Mejak v Celju; Josipina Klad-nik, posestnica v Sevnici; Alfred Barovič, kovaški mojster v Sevnici; Matija Kozinc, ključavničarski mojster v Sevnici; Ivan Rožman, posestnik v Logu; Marko Lipovšek v Krakovem; Franc Cimperšek, posestnik v Sevnici; J. Črpinšek, železniški čuvaj v Sevnici. Imena navedenih dobrotnikov pričajo, da gradimo Sokolski dom s pomočjo vseh slojev, držeči se gesla »Iz naroda za narod*. Vsem naj-prisrčnejša zahvala! TRNOVLJE PRI CELJU. Prosvetno društvo Trnovlje-Ljubečna bo priredilo na Petrovo 29. t. m. eno naših najlepših narodnih iger »Prisega ob polnoči*. Za prireditev je dal na razpolago lepe prostore v novi sušilnici g. Franc Sodin, za kar mu vsa hvala, kakor tudi vsem, ki so darovali les za društveni oder. Ljubečani in Trnovci, tako veliki dve vasi, pa brez potrebnega doma! Zganite se! ŠOŠTANJ. Velika gasilska slovesnost se bo vršila na praznik, 29. t. m. v Šoštanju ob priliki 501etnice mestnega gasilskega društva. Za vse vlake (izvzemši SOE) je dovoljena polovična vožnja od 26. do 30. t m. Spored te slavnosti, ki bo ena največjih letošnjih manifestacij gasilstva, bo prav pester, ki jamči za najlepši uspeh prireditve. Zate 29. t. m. vsa šaleška, Mislinjska in Savinjska dolina v Šoštanj! MUTA. Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda bo priredila v nedeljo 7. julija ob 15. (3.) uri veliko vrtno veselico na vrtu trgovca g. Pajka na Muti. Na veselici se vam bodo nudile raznovrstne zabave. Šotori bodo dobro preskrbljeni z jedili in pijačami. Ves čisti dobiček je namenjen revni deci, ki nas prosi pomoči Ne odtegnimo ji rešilne roke in ne želimo ji hudega! Zato na svidenje na vrtni veselici, ki bo ob vsakem vremenu. SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Z naše prižnice so bila že v dveh pridigah napadena naša napredna društva, zlasti Sokol in sploh vsa sokolska organizacija. Velika večina naše fare je mnenja, da bi bilo bolj umestno, da se v hiši Gospodovi osnanjuje božja beseda, ne pa, da se govori o nasprotnikih, kjer jih ni. Zakon o zaščiti države prepoveduje vse verska in politična hujskanja. Izjavljamo, da bomo na vse hujskanje in besedičenje odgovorili z resnim sokolskim delom, člani naše slavne vladarske hiše gotovo ne bi bili člani sokolske organizacije in njeni pokrovitelji, ako bi bilo Sokolstvo proti- je siknila Fela, se sunkoma zravnala in strastno dostavila: «Mrzim ga nad vse na svetu. Ukaži tem-le da povečerjajo in se potem takoj preoblečejo v vojščake ter primerno oborožijo. V pol ure mora biti vse pripravljeno na odhod.* Kakor da jo je pičil strupen gad, je vstala ter naglih korakov izginila v špilji. Tam v svoji celici se je vrgla na ležišče in krčevito zaplakala. Dolgo, dolgo je trajalo, preden se je pomirila. V duhu so ji vstajale podobe iz preteklosti in Fela se jim ji vdajala rade volje, kakor bi se s tem hotela utrditi v notranjem naklepu. 4. Re?ika in Ferdo sta pridno nadaljevala z izleti. Včasih sta vzela s seboj kakega tovariša ali tovarišico. Tudi Tone ju je tu pa tam spremljal. Najraje pa sta bila v naravi sama. Rezika je pri tem le še bolj vzljubila ta na naravnih mikavo- stih tako obdarjeni kotiček slovenske zemlje. Niti Ferdo se ni več tako ozkosrčen zapiral njegovemu mogočnemu vplivu, četudi ga je redno in pri vsaki priliki skušal manjšati. Pripovedoval ji je o njih tako živahno in navdušeno, da ga je Rezika poslušala kakor pravljice v deveti deželi. Včasih se je pri tem zagledala v sinjo daljavo, vsa sanjava in zamišljena. Ali pa je zaprla oči, da bi si lažje vstavila vsaj približno sliko o Fer-dovi domovini. Posebno večer na morju, ko za-brlijo lučice na samotnih ribiških barkah, ko se neskončna vodna gladina lahko ziblje in šušlja, ko vstaja luna in razliva svoje srebrne žarke okrog in okrog, ko zašije tam od daleč z brega nebroj razsvetljenih hišic vasic, trgov in mest, tak večer ji je predočaval Ferdo tako odušev-ljeno in s takim zanosom, da jo je nehote stresla sladka groza. Navadno ji je zapel pri tem še kako prikladno pesem. Nekako podzavestno se ji je vrivala pri tem misel, da je tam, vsaj napol, tudi že ona doma. Čim pa je zapasla svoje oči spet po zelenih pohorskih gajih, se ji je zdelo, da vidi tudi tukaj naravno in resnično morje, ki se ziblje in valovi, če potegne veter. Tako sta se začela boriti v njeni duši dva svetova za nadvlado: oni nikdar videni, le sluteni, bajni Jadran na eni ter to-le ljubo, znano Pohorje na drugi strani. Prvega bi prav rada videla in se ga navžila, toda drugega pri vsem tem le ne bi rada zapustila. V taki razdvojenosti je ob večerih doma v njeni tihi sobici čestokrat vstala pred njo Tonetova podoba. Ni je sicer klicala, toda prišla je vendarle. Prikazala se je, kakor se od časa do časa pojavi mili gost. Rezika je v takib urah notranjega boja nehote segla v tajni predalček svoje mize ter iz- krščansko. Jugoslovenski sokolski savez je podal na skupščini v Osijeku l. 1921. izjavo, ki se glasi: »Jugoslovensko Sokolstvo spoštuje vsako versko prepričanje, zato more biti pripadnik katerekoli 3re član sokolskega društva*. Starši! Z mirno vestjo nam lahko zaupate svojo mladino in uverili se boste, da je naša vzgoja prava. Ni se traba bati, da bi se kdaj zgodilo kaj takega kakor pri tukajšnjem Orlu, da je bila šolska deca pri vajah pozno ponoči. To je naša prva in zadnja beseda ra vsa klevete in tudi na ono brozgo, ki jo še mislite zliti na nas. Sicer nam pa s takimi nastopi le še pomagate delati propagando. Naš odgovor bo složno delo za splošni napredek in povzdigo našega kraja. SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Sokolsko društvo pripravlja skupno z Društvom kmetskih fantov in deklet veliko akademijo, ki bo 21. julija v prosto-rih Posojilnice ob 3. uri popoldne. Na sporedu bodo petje, telovadba in igra »Rodoljub iz Amerike*. Po akademiji bo prosta zabava. Napredna društva simo, da na ta dan ne pripravljajo prireditev. Vse z nami misleče vabimo, da nas posetijo ob naši prvi javni prireditvi. Sokoli, pridite od blizu in od daleč! GOSPODARSTVO Kmetijski pouk PRIDELOVANJE IN PRODAJA MLEKA. Za živinorejske kraje, kakoršni so naši planinski in predplaninski kraji, je posebno važno, da redimo molzno goved in pridelujemo mleka in da ga prodajamo na debelo in drobno v mesta in mlekarne. Mlekarne ga oddajajo v svežem stanju naprej ali ga pa porabijo za mlečne izdelke. Na vsak način moramo iskati v mlekarstvu večje dohodke in posnemati v tem pogledu kraje, ki nam prednačijo. Z ugodno oddajo mleka pridemo do reje dobrih molznih krav in po teh do reje dobrih plemenjakov, ki so podlaga nadaljnemu napredku naše živinoreje. Živinoreja je pri nas še v mnogih ozirih zaostala, v glavnem zaradi tega, ker polagajo naši vlekla iz njega lectovo srce in molitvenik, Tonetova odpustka. Ginjeno je gladila te dokaze njegove naklonjenosti. O, kolikokrat ji je tudi sicer posvedočil svojo ljubezen, kakor je pač vedel in znal. Ne morda v strastnih, lovečih se besedah, temveč s pogledi, s skrajno uslužnostjo. Prišlo ji je tudi na uho, kako jo je ognjevito branil in zagovarjal v družbi fantov, ko so porogljivo namigavali na njeno občevanje s Ferdinandom. Očividno jim ni bilo po volji, da se je tako pogosto shajala s tem «polentarjem», kakor so ga nazivali, že zato ne, ker ni bil fant iz domače fare. To je bilo brez dvoma tudi vzrok, zakaj so podoknice prenehale, kakor da bi jih odrezal, čim je postalo očitno, da Ferdo hodi za njo in da mu ona nagnjenje očividno vrača. Ker tudi na Tonetovo pobudo ni bilo več petja, je Rezika iz tega sklepala, da je popolnoma obupal nad uspešnostjo svoje ljubezni do nje. Milo se ji je storilo pri tej misli. Obžalovala je mladega moža, toda kolikor je tudi poslušala na utrip svojega srca, vedno se ji je zdelo, da mu ljubezni ne more vračati. Kakor da sta samo ostanek davne preteklosti, sta jo otožna gledala njegova darova. Ker je Ferdo izza onega izleta k Šumiku neprestano moledoval, naj vendar že enkrat Poskočila je kakor lahka srna, če zagleda za-željeno pašo, tlesknila z rokami in že je bila na robu kotline, iz katere se svetlikala voda. Čim pa je hotela planiti skozi venec pritlikavih borovcev, so jo ti prijeli kakor s kleščami, ji zamotali noge in krilo, tako da ni mogla ne naprej in ne nazaj. Ko je krepkeje zastavila nogo, je zažmukalo pod njo ter brizgnilo. Rezika je zvonko zavpila, nato pa se razposajeno zasmejala. cLjudje! Na pomoč!» se je šalila. , zakliče Ferdo in pristopi, da bi rešil svojo tovarišico. Toda tudi on se je, stopajoč po borovih deblih, opotekel ter lovil z rokami po zraku ravnotežje. Če pa mu je spodrsnilo, je voda visoko švrknila po njegovih gorskih čevljih in nogavicah. In še preden je Rezika mogla to zabraniti, je segel v žep ter kamen za kamnom metal v vodo. Prej tako mirna, gladka, ko noč temna gladina se je razzibala in visoko je pljusknilo drobno valovje. «Tako!» je dejal Ferdo. «Ako se jim bo zdelo sumljivo, me bodo pozvali pred vojaško sodišče. Kako se bom zagovarjal?* «Taji, kolikor moreš*, sta ga sestri osrčevali. «Naju daj za pričo, ako ti ne bodo verjeli. Reci, da sva bili zraven, ko te je zagrabilo, kar bova tudi dokazali.* «Pa na očeta se sklicuj*, ga je bodrila mati. «Tri priče bodo vendar zadostovale.* Fant se je nekoliko pomiril. Zanesel se je na priče, čeprav je skrivoma dvomil, da brdo domače priče popolnoma veljavne. Vzbujali so se mu tehtni pomisleki, ki so mu podirali nade. «Vojna bo minila, prstov pa le ne bo več*, je naposled zavzdihnil. cVse življenje jih bom pogrešal.* cKoliko jih bo brez roke in noge!* je oče poudaril. «Koliko jih bo onemelo, ohromelo in oslepelo.* «In koliko jih ne bo nikdar več!* je dostavila mati. dzvedelo se morda ne bo toda iti pa le moram. Ničesar nisem dosegel.) «Smiliš se mi, Jože, prstov ne bo več. Pomagati ne moreš, pa potrpi za pokoro. Greh ti bo izbrisan, ako boš voljno prenašal.> «Boli me, grozno me boli. Oh, ko bi bil vedel !> cKajne, da te je nekdo zapeljal? Sam menda nisi prišel do takega dejanja.) cTomažek, ni vredno, da bi pravil.) «Saj vem, čeprav ne poveš. Kar vesta dva, ve pol sveta. Glej, da boš stanoviten !> «Boter, nehajva o tem, lepo vas prosim.) cKakor hočeš. Samo toliko, da boš vedel, kaj Tomažek vse izvoha.> cMudi se mi, boter. Zbogom za nekaj časa.) cJože, kam si se pa namenil ?> ga je držal za roko. «K teti na Strnišče. Naročila je, da moram priti.» » 'c, noben smrten, 116 difterije, 7 smrtnih, 9 primero vnetja možganov, 1 smrten, 22 primerov tetanusa, 7 smrtnih. * Žrtev Drave v Mariboru. Drava si je prejšnji četrtek izbrala v letošnji sezoni svojo prvo žrtev. Na desnem bregu v Mariboru se je kopalo več mladenifev. Nenadoma pa je izginil v valoviš >61etni ključavničarski vajenec Josip Viher. Čeprav ni bil daleč od brega in so mu takoj, ko so opazili nevarnost, priskočili na pomoč tovariši. ga vendar niso mogli rešiti. * Žrtev fplašenih konj. Te dni so pokopali na Vačah pri Litiji 191etnega J >sipa Nemca, ki se je ubil na hotiškem ovinku Posestnici Pavli-hovi iz Hotiča se je splašil konj, ki je zdirjal z vozom po cesti. Da se obvaruje pred nesrečo, je rkočil Nemec z drvečega voza. pri tem pa je tako nesrečno padel, da se je zaletel z glavo v obcestno ograjo in si jo razbil. Pokojnik je bil zadnji potomec stare Globodolnikove kmetije. - Mačka z živim modrasom v gobcu. V Kandiji stanuje v svoji hiši kolar g. Škedelj. Ko se je te dni nahajal s svojo ženo v stanovanju, je nenadoma opazil, da nese sosedova mačka med zobmi v sobo modrasa, ki je s svojim jezičkom strašno sikal. Mačka je držala modrasa par centimetrov od glave, tako da je ni mogel doseči. G. Škedelj je pograbil debelo batino, ločil modrasa od mačke in ga ubil. * Prostovoljno gasilno društvo v Stražišču bo priredilo 29. t. m., na dan sv. Petra in Pavla, ve- liko tombolo in veselico na Pantoh pred gasilnim domom,— Ako hočeš dobiti lepo spalno opiavo, moško kolo, šivalni stroj, zaboj sladkorja, vrečo moke, 100 m platna, ovco z jagnje-tom in nad 300 lepili dobitkov, poskusi srečo in kupi pravočasno tablice, ki so samo po 3 Din. Za zabavo, dobro kapljico in jedila bo preskrbljeno. Vljudno vabi odbor. * Samostan Pleterje pri Št. Jerneju na Dolenjskem ni naprodaj, kakor se splošno govori. Zaradi strogih predpisov kartuzijanskega reda naši rojaki ne vstopajo v samostan, kakor se je morebiti pričakovalo, vendar samostan ni brez slovenskega naraščaja. Posebno med lajiki jih je več, med duhovništvom pa menda samo eden. * Ponesrečena motociklista. Te dni se je peljal monter ljubljanske elektrarne Lado Vadnal skupno s svojo ženo Jerico na izlet proti Gorenjski. Ko je zavil mimo Cirmanove hišice v Vižmarjah, je istočasno privozil z nasprotne strani Magistrov avtobus. Vadnal se je sicer skušal avtobusu umakniti, toda bilo je že prepozno. Motocikel in avtobus sta trčila skupaj in karam-bol je bil tako silen, da se je motocikel zasukal in da sta žena in mož padla iz njega. Težko poškodovana sta obležala na tleh. Prenesli so ju takoj v bližnjo vežo, kjer jima je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Arh iz Vižmarjev, ki je bil pozvan na pomoč, kesneje pa so oba prepeljali v bolnico. Ženo, ki je bila težje poškodovana, je naložil na svoj avto dr. Šporn, ki je slučajno pripeljal mimo, moža je pa prepeljal v bolnico rešilni avto. * Huda nesreča motociklista. Te dni se je pripetila huda nesreča v Hotederšici. Iz Ljubljane se je zjutraj odpeljal na motociklu mesarski pomočnik Josip Tavčar. V Hotederšici mu je privozil nasproti avtomobilist, kateremu se ni mogel izogniti, in se je z vso silo zaletel vanj. Z razbito glavo in zlomljeno desno nogo so ga prepeljali v bolnico. * Smrtna nesreča pri delu. Delavec Fojkar je , . , . ., „ . vozil te dni z dvovprežnim vozom po stari cesti, <*oro v8, poljski pridelki. *. ___ . . . . . * 11 ii/Io nacrOim mon r je samomorilec.. Popoldne pa je prišla v Ulčar-jevo stanovanje služkinja Tonka Janova in vprašala vsa razburjena, kje je Ulčar. Ko so jo vprašali zakaj jc tako; razburjena, je odgovorila: «Boste že videli«. Čim je izvedela, da so našli na železniški progi truplo neznanca, je takoj odšla v mrtvašnico, kjer je res spoznala nesrečnega Ulčarja. Zakaj je Ulčar izvršil samomor, se ne ve. * Avtcbus ga je usmrtil. V nedeljo je bila v vasi Pšata gasilska veselica, na kateri je bilof zelo živahno. Na veselico so poleg domačinov prispeli tudi številni okoličani. Med temi je bil tudi 301etni mizar France Cigler iz Most. France se je na veselici prav dobro zabaval in pozno zvečer se je vračal s Pšate domov. Siromak ni slutil, da gre naravnost v smrt. Na ovinku pri Hrastju se je v temi zaletel v nasproti prihajajoči. Pečnikarjev avtobus. Priletel je s tako silo v avtobus, da je padel s kolesa in si razbil glavo. Težko poškodovanega so takoj prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je podlegel poškodbam. Pokojni Cigler je bil v Mostah splošno znan in priljubljen. * Avtomobil povozil pešca. V nedeljo se je zgodila na najbolj prometnem cestnem križišču pred Stermeckijevo trgovino v Celju nesreča, ki bi lahko izostala, če bi vodnik avtomobila in povoženec bila nekoliko bolj previdna. Sredi ceste je stopal 451etni delavec Franc Ramšak iz Gaberja, uslužben v tovarni Westen. Nenadoma se je pripeljal za njim z avtomobilom inž. Franc Č. iz Krmelja na Dolenjskem. Ker Ramšak ni slišal opozorila, se n: umaknil na hodnik. Sledila je nesreča, da je avtomobil podrl Ramšaka na tla in mu prizadejal lažje telesne poškodbe. * Silno neurje s točo v Zagorju. V petek je nastala po soparici silna nevihta, med katero je neprenehoma treskalo in padala je debela toča. Toča, ki je padla skoro pol ure, je napravila ogromno škodo. Letina, ki je kazala dobro, je uničena. Ljudstvo je obupano, saj so uničeni proti Škofji Loki. Nasproti mu je prišel avtobus, zaradi česar se mu je splašila vprežena živina. Huda nesreča med delom. V petek zvečer je pomagala v Petrovčah pri Celju 291etna žena Fojkar je padel pod voz in kmalu podlegel hudim! AnSela Pavčičeva na kozolcu posestnika Strnada poškodbam i spravljati seno. Nenadoma je Pavcicevi spod-. '* Zopet treščil avto v vlak. Te dni je pripeljal I letel°- Nesrečnica je padla s kozolca in si zlo-po glavni ljubljanski cesti s Kranjskega proti mila hrbtenico. Bila je takoj prepeljana v celjsko Celju avtomobil, v katerem so sedele tri osebe, j Javno 1bolnico. . . Avtomobil je vozil z zmerno brzino, nenadoma! Po'ar v ša,0VClh (P/ekmurje). Pišejo nam:-pa je opazil vodnik avtomobila, da prihaja iz I v ^^ 20- m- popoldne, je nastal požar na Celja proti postaji Št. Peter v Savinjski dolini gospodarskem poslopju pri posestniku Josipu , tovorni vlak. Voznik je takoj skušal zavreti avto- Holcu- Zaradi velike vročine, suše in vetrovnega 1 mobil, a bilo je že prepozno. S precejšnjo močjo vremena je zajel ogenj takoj tudi njegovo stano-, ! se je avtomobil zaletel v tovorni vagon in obstal ™nsko poslopje, dalje gospodarsko poslopje m' slamo sosede Ane Zupanekove ter slamo Josipa Sukiča. Spričo vetra in tesno skupaj stoječih poslopij je bila zelo velika nevarnost, da pogori na mestu na pol razbit. K sreči so ostali vsi pot niki nepoškodovani, pač pa so prestali precej strahu. Ob istem času se je pripeljal mimo s svojim avtomobilom neki trgovec iz Savinjske doline, ki je do smrti prestrašene potnike odpeljal j ves spodnji del vasi. Domače gasilno društvo je takoj došlo na kraj požara ter stopilo v akcijo. v Celje, dočim je razbiti avtomobil privlekel za Zaradi velike vročine ognja in vetra je bilo re-seboj neki drugi osebni avtomobil. Ponesrečeni j ševalno in gasilno delo zelo težavno. Poleg do-avto je last industrijca g. inž. Remica iz Duplic! mačih gasilcev sta bili v kratkih 20 minutah ' kljub nujnemu poljskemu delu pri gašenju tudi sosedni društvi «Hodcš> in «Krplivnik:». Le nagli in izdatni pomoči požrtvovalnih gasilcev se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil. Gospodarsko poslopje posestnika Holca je pogorelo do tal. Živina in čebelnjak sta rešena. Holcu je tudi pogorelo vse gospodarsko orodje, dve svinji in dve kozi. Vzrok ognja ni znan. Škoda je velika. Zava-rovano ni bilo. * Zaradi vročine zblaznel. V Washingtonu je policija prijela Italijana Salvatoria Capello, ki je zahteval od neke osebe aeroplan, češ, da se hoče odpeljali na luno. Izkazalo se je, da je siromak zblaznel zaradi vročine. Prepeljali so ga v blaz-nico. * Samomor. V pobreškem gozdu so našli obešenega 221etnega usnjarskega pomočnika Frana Hamra, doma iz Jablancev. Vzrok samomora ni znan. * Nepreviden kolesar. Mimo Mihelčičeve trgovine v Zagorju ie pridrvel neznan kolesar in povozil 91etno hčerko g. Juvančiča. Ko je opazil deklico na tleh, je zdirjal naprej. Neznanega kolesarja zasledujejo orožniki. pri Kamniku. * Smrt 3Ietncga otroka v ognju. Te dni je nastal v Mišjem dolu v primskovški fari požar pri Alojziju Primožiču, po domače Kosmačarju. Ogenj sta zanetila sinčka, eden 5, d;-ugi 3 leta star. Mlajši sinček ni mogel niti iz gorečega senika ter je zgorel. * Poskus samomora Slovenke * Osijeku. V Osijeku je te dni 19 let stara Slovenka Filipina Štefančičeva skušala izvršiti ramomor. Popila je dva decilitia karbolre kisline ter je bila v nevarnem stanju prepeljana v bolnico. * Samomor Slovenca v Zagrebu. Te dni je v Zagrebu izvršil samomor mlad Slovenec Fran Ulčar, rojen 1.1905. v občini Homec pri Kamniku. V Zagrebu je bil nameščen pri tvrdki Zalet-Eks-pres za likanje moških oblek. Neka priča je izpovedala, da je videla Ulčarja, kako je stal na železniški progi in kako se je vrgel na tir, ko se mu je približal vlak, ki je vozil iz Zagreba na Sušak. Kolesa so ga prerezala na dvoje tako, da je morala policijska komisija truplo šele sestaviti, a kljub temu dolgo ni bilo mogoče ugotoviti, kdo * AvtomooiisKa nesreča t Gorenjem Logatcu. [V Hotederšici se je v nedeljo vršila tombola in veselica gasilskega društva, ki je bila prav dobro obiskana. Poslovodja Maroli, ki je obenem šofer, je vozil znance z avtom v Hotederšico na gasilsko veselico. Med Logatcem in Hotederšico je velik in precej opasen ovinek, kjer mora avtomobilist posvetiti vso svojo pozornost vozilu. Ko je ravno v večjem loku jemal ovinek, mu je nasproti privozil z večjo brzino motociklist s spremljevalcem. Avtomobil se je hotel ogniti ka-rambolu na ta način, da je šofer skušal zavoziti na senožet. A prepozno. Motor je zadel ob sprednje kolo avtomobila s tako silo, da je sunek vrgel oba motorna vozača v loku na avtomobil. Andrej Tavčar je z vso močjo priletel v sprednjo varnostno šipo, jo razbil ter se težko poškodoval. Glavo je imel vso potolčeno. Pri padcu si je končno zlomil še desno nogo. Težke poškodbe je dobil tudi- njegov spremljevalec Josip Meze. * Ovaduštvo. Nedavno so orožniki aretirali Hermana Verliča iz Zepovcev pri Apačah na podlagi denunciacije. Državno sodišče v Beogradu, kateremu je mariborski sodnik po zaslišanju poslal spise, ni zadeve dalje preiskovalo, temveč je odredilo takojšen izpust osumljenca. Kcmaj pa se je Vjerlič po 20dnevnem preiskovalnem zaporu vrnil domov, ga je zopet nekdo denunciral in orožniki so na brzojavno odredbo sreskega poglavarja v Ljutomeru te dni zopet na vse zgodaj izvršili pri Verliču, ko je še spal, ponovno preiskavo v navzočnosti župana. Preiskava pa je bila zopet brezuspešna in tokrat Verliča, ki je skromen poljski delavec, niso aretirali. * Hitro odkrita tatvina. V petek je razsajalo nad Trbovljami strašno neurje. Ko je nevihta razsajala najhuje, je hotel to priliko izkoristiti v nepoštene namene delavec Hribar. Opazil je, da je v vratih Plevčakove mesarije ključ. Neopaženo ga je obrnil in smuknil v mesarijo. S sekiro je odprl predal in pobral ves denar, se izmuznil zopet iz mesarije, zaprl vrata za seboj in izginil. Ko je prišel pozneje g. Plevčak po opravkih v mesarijo, je videl, da je predal izpraznjen. Obvestil je o tem takoj orožnike. Med tem pa se je že javila neka žena, ki je videla Hribarja, ko je prišel iz mesnice. Orožniki so imeli takoj pravo sled in so poiskali Hribarja, ki je bil med tem časom že v gostilni Ameršek, kjer so ga aretirali. Pri njem so našli še 2000 Din. * Aretacija nevarnega tatu. Te dni je bil v Zagorju aretiran od policije in sodišča na Sušaku že dolgo zasledovani 311etni Viktor Smolnikar. Mož se je zjutraj z avtomobilom pripeljal od postaje in je med vožnjo sopotnike povpraševal, kje je orožniška postaja. Orožnikov se je hotel oči-,vidno izogniti in je stopil k sedlarskemu mojstru g. Vodišku. Sopotniki pa so obvestili orožništvo o prihodu sumljivega človeka. Orožniki so našli Smolnikarja pri sedlarju g. Vodišku in ker so ga takoj spoznali iz zasledovanih spisov, so ga odvedli s seboj. Aretirani Smolnikar je pripovedoval, da je prišel z Celja in da je bil poprej dalje časa zaposlen na Golniku in v Savinjski dolini. Pri sebi je imel večjo vsoto denarja. Smolnikar-jeve izpovedi so bile polne protislovja in tudi to se je izkazalo, da so njegove trditve o zaposlitvi neresnične. Orožniki so ga odpremili v ljubljanske sodnijske zapore. Smolnikar je zaradi tatvine presedel že pet let ječe. ! * Ponesrečen sleparski načrt. Na originalno sleparsko idejo sta prišla pred dnevi 281etni delavec Peter Ropret ter njegova 20 let starejša prijateljica Leopoldina Erženova, oba doma iz Srednje vasi v bližini Kranja in oba že znana tatova. V poslednjem času je prišla Leopoldina v hišo kovača Franceta Koširja na Jezerskem in nu ukradla 1000 Din gotovine. Takoj nato je poiskala svojega fanta in zamislila sta na podlagi raznih listin, žigosanih s štampiljko okrajnega sodišča v Kranju drzen načrt. Erženova je zvedela, da je naložen po umrlem Antonu Kosmaču iz Amerike v Jadransko-podunavski banki v Ljubljani večja vsota v dolarjih, ki bi jo morala podedovati neka Marija Čarmanova. No, 22. t. m. kmalu popoldne je stopil v prostore Jadransko-podunavske banke mlad človek, ki je pomolil službujočemu uradniku več listin od sodišča v Kranju in vprašal, ako lahko dvigne 30.000 dolarjev za Čarmanovo. Uradnik je takoj spoznal, da ima pred seboj sleparja, ki je skušal oslepariti banko za velikansko vsoto.Zaradi tega je namignil nekemu tovarišu, ki je skočil po stražnika. V prostorih banke se je kmalu pojavil mož postave, ki je sleparja pozval, naj mu sledi na policijo. Tamkaj so aretiranega Petra Ropreta takoj zaslišali in ta je izpovedal, da mu je izročila listne Erženova, ki je prišla skupno ž njim v Ljubljano. Erženova je pobegnila. * Prijet tat koles v Murski Soboti. V sodne zapore v Murski Soboti so privedli 201etnega Josipa Belca, rodom ii Ljutomera. Dne 23. maja je izvršil Belec v soteski pri Zagorju napad na nekega mladeniča iz Konjščice. Napadalec je s kolesom odbrzei proti Savi, kjer je Dadei v roke orožniški patrulji. Od takrat se je nahajal mladenič v preiskavi v Litiji, kajti domnevali so, da ima fant še več grehov na vesti. Vprašan, čigavo je kolo, na katerem se je pripeljal " Zagorje, je trdil, da ga je kupil od nekega svojega znanca v Ljutomeru. Ta znanec pa nikdar ni imel kolesa. Končno je fant priznal, da je kolo ukradel v Murski Soboti. To se je zgodilo takole: Na Glavnem trgu v Murski Soboti je opazil Belec nekega dečka s kolesom. «Dečko, posodi mi kolo, da se popeljem do postaje. Se bom takoj vrnib, ga je nagovoril. Fantiček se je sprva branil, da ne da kolesa, ker se mu mudi naprej; ko pa mu je plačal prijazni tujec 5 dinarjev za sladoled, mu je končno posodil kolo le za pet minut. Belca, seveda, ni bilo nazaj. Tatvina je bila prijavljena orožnikom, ki so po dolgem zasledovanju le iz-taknili Belca, ki je sedel ta čas v zaporih litijskega sodišča. Belec je izučen ključavničar. Zato domnevajo, da je baš on tisti, ki se je zanimal zadnje čase za tuja kolesa. Najbrž je kradel za kako svojo tovarišijo, ki je potem v varnem zatišju prenarejala ukradena kolesa in z njimi trgovala. * Dvojen umor v Mostah pri Ljubljani. Predzadnjo sredo zjutraj se je zgodil v Mostah pri Ljubljani strašen zločin. Neznan zločinec je napadel na njenem domu in tako nevarno ranil 60-letno posestnico Marijo Zochbauerjevo, da je popoldne v bolnici umrla, ne da bi mogla razjasniti svojo zagonetno smrt. Sum je letel prvotno na pokojničnega življenjskega tovariša, mesarja Andreja Bitenca, katerega so ljudje zgodaj zjutraj še videli v družbi s Zoclibauerjvo, ki pa je potem izginil. Zvečer so ga našli ubitega. Grozen sum, ki se je pojavil proti njemu, je bil torej neupravičen in nesrečnik je sam postal žrtev groznega zločina. Našel ga je, 241etni hlapec France Plan-kar ko je zvečer pokladal konju krmo. Zdelo se mu je, da je v slami v kotu hleva nekaj zakopano. Sklonil se je in pobrskal po slami, naenkrat pa preplašen odskočil. Plankar je začel odgrinjati slamo. Iz kupa se je pokazala najprej noga v beli nogavici. Ko so slamo še bolj odstranili, so z grozo opazili mrtvo truplo, v katerem so spoznali Andreja Bitenca. Policija je podrobno preiskala hišo, in vso okolico, vendar pa se ni posrečilo najti kakršnokoli sled za zverinskim morilcem. * Človeško življenje obstoji iz samih malih priložnosti, ki naj bodo kar najbolj ugodne. Vsaka poedina bo za Vas lepša, če se ne mučite. Za pranje vzemite torej SCHICHTov «RADION»l LEPOTICNE RASTLINE. Med lepotične rastline spadajo: lepotično drevje, grmičje in cvetlice. Ze ime samo nam ! pove namen teh rastlin na vrtu, namreč da so 1 vrtu v okras in da povzdigujejo njeg0%'0 sliko. Vsaka umna in napredna vrtnarica pa mora gledati na to, da je njen vrt kolikor mogoče pester, da ni pust in dolgočasen, a tudi da ima na vrtu vedno cvetje, ki ga na trgu lahko proda. Zahtevajo pa tudi lepotične rastline primerne nege, ne smemo jih zanemarjati in pustiti, da se v plevelu zaduše. Saditi jih treba smisjlno, po načrtu in pa po okusu, sestavljene lepo v skupinah, da so užitek za oko in da bolje uspevajo in s tem zvišujejo vrtnarici dohodke z vrta. Pri posajanju lepotičnega drevja in grmičja moramo pred vsem gledati na to, da ne bo delalo sence drugim rastlinam ali se pa medsebojno dušilo. Posaditi smemo takih rastlin samo toliko, kolikor imamo zanje res prostora na vrtu. Ko se lepotično grmičje razrase, ga je treba vedno tudi primerno obrezavati. Najbolj primeren prostor za lepotično grmičje so koti pri ograjah ali pa gole stene poslopij. Na severni strani je tako grmičje najboljša zaščita drugim rastlinam. Najprimernejši čas za posajanje lepotičnega grmičja je jeseni in treba pri posajanju paziti, da je jama zadosti globoka, da zimski mraz ne zamori korenin. VRTNICE. Zdaj je tista lepa doba cvetočih vrtnic. Zato je umestno nekoliko besed o tem. kako je treba vrtnice rezati. Ne smemo jih rezati na kratko, ampak vedno le z dolgimi stebli. Domnevanje, da s kratkim rezanjem dosežemo več cvetja, je napačm, zakaj na novo se razvijajoči cveti zado-bivajo vedno kraj?a stebla in nastavljajo manj cvetnih listov. Vrli cveta je sicer bujen, lističi spodaj pa redki in veli. To seveda ne velja za nekatere hitro rasto?e vrste vrtnic, ki imajo cvetove itak kratkostebelne. Vrtnice, ki jih gojimo v lončkih, moramo čez poletje po možnosti imeti na vrtu an na odprtih oknih. Na vrtu jih pogreznemo do roba lončka v zemljo. In ni jih treba toliko zalivati kakor sicer, poganjke pa malo prirežemo. Zelo dobro je za rast vrtnic, ako vrhno plast zemlje večkrat izmenjamo. Zem'ja naj bo zmešana s svežim kravjim gnojem. Ce je pa vrtnica pričela preveč odganjati in razvija malo cvetja, moramo ravnati z njo narobe: dajati ji puste ne-gnojne zemlje. S tem jo takorekoč prisilimo, da cvete. KAKO SE UBRANIMO NADLEŽNE GOLAZNI NA VRTU. Polže najlaže polovimo. ako položimo čez noč na gredice slamnate povezke. Pod njimi najdeš drugo jutro vse polno polžev. Gliste preženemo z gredic, ako posujemo gredice s čreslovim prahom ali sajami. Uši z vrtnic in drugih rastlin preženemo, ako večkrat škropimo s tobačnim ekstraktom, močno zredčenim z vodo. Strigalicc rado lezejo v votle kosti. Če položimo v kote vrta nekoliko volovskih kosti, ki so preostale od kuhe, jih najdemo zjutraj gotovo polne strigalic. Vržemo jih v vedro vode, da potonejo. Za kuhinjo Ocvrti možgani. Telečje mozgrne preplahni v mrzli vodi, poberi dol kožicp, nakar jih prekuhaj v slanem kropu. Kuhane daj na dežko, da se od teče jo. Ko se ohladijo, jih zreži na prst debele koščke, posoli in popopraj, nato povaljaj v moki, raztepenem jajcu in drobtinah in ocvri na vroči masti, da so lepo rumeni. Iz masti jih pobiraj z zajemalko, da se ne razlomijo. Na mizo jih daj s solato. Piščanec v obari. Očiščenega piščanca razrezi na kose in posoli. V kozi razgrej žlico masti in zarumeni v njej malo čebule. Nato polagaj vanjo piščanca, kos za kosom. Ko so kosi nekoliko popraženi, jih potresi z moko in še malo dalje praži, da se moka zarumeni. Nato prilij malo juhe ali vode, prideni limonine lupine, korenčka, peteršilja, vse drobno Rezano, vršiček majorana in malo dišave in po potrebi še malo osolL Ko je piščanec mehak, ga še malo okisaj z limoninim sokom ali jesihom in daj na mizo s krompirjem ali rižem. Praktični nasveti Vrtnice eveto dlje Jasa. ako odščipnemo nekoliko popkov, doler so še prav mladi. To da drugemu popju več moči, da se razvije ,v močan in trajnejši cvet. Za beluše (šparglje) je najboljši hlevski gnoj. Gnojit jih je treba po trikrat. Se bolje bodo obrodili, če pomešamo med hlevski gnoj malo umetnega gnoja, kakor žveplenokisli kalij in čilski soliter. Izvrstna prst za tople grede so krtine, ki jih nabereš po travnikih in pašnikih. Naredi pa to jeseni. Če je taka prst težka in mastna, jo treba nekoliko zmešati z mivko ali zelo drobnim peskom. Sveže kolerabe že v zgodnji pomladi lahhko pridelamo, ako pose jemo kolerabe začetkom julija. Do jeseni dorastejo v majhne glavice, ki še niso za kuho. Zato jih, preden se začne mraz, privzdignemo iz zemlje z nekoliko prsti na koreninah in jih zagrebemo v kleti v pesek, tako da pokrijemo gomolje do srčnih lističev, druge pa porežemo. Pesek mora biti vedno zmerno vlažen. Tako dozorijo kolerabe čez zimo toliko, da so pomladi dobre za kuho. Šipe v oknu napravimo neprozorne, ako jih namažemo s svetlim pivom, ki smo mu primešali precej" soli, in sicer pest soli na čašo piva. Ta maža se da pozneje veliko laže odstraniti s šipe, kakor pa če smo namazali šipo z oljnato barvo. Škrob (štirko) moraš vedno zmešati le s potočno vodo, najbolje pa z deževnico, če hočeš imeti lepo poškrobljeno perilo. Navadna stu-denčnica je za škrob neporabna. Bramorje uničimo, ako pred zimo izkopljemo po vrtu nekaj jam in natresemo noter konjskega gnoja. Tam se čez zimo zberejc vsi bramorji in jih tako lahko pokončamo. Ljudska umetnost in pohištvo Čim bolj se je človek izomikal, tem večjo potrebo po umetniških izdelkih je občutil. Stanovanje, ki si ga je zgradil prvotno le za to, da zadosti svojim telesnim potrebam, je začel lepšati z raznimi okraski. Hiša, ki bi ga varovala le pred mrazom in močo, mu ni bila več dovolj; zahotelo se mu je doma, ki bi ustrezal njegovi potrebi po lepem, ki bi odgovarjal njegovemu umetniškemu čutu. Ljudska umetnost je tako stara, kakor je star človeški rod. Že na najstarejših sledovih človeške omike najdemo dokaze človekovega umetniškega hotenja. Divjak, ki se preživlja le z lovom, strelja na divji zveri z lokom, ki ga je umetniško okrasil. Kaj sledi iz tega? Umetnost, umetnostno hotenje in udejstvovanje je bistven del človekovega življa. To vidimo povsod in v vseh časih v tej ali oni obliki. Potreba po umetnosti se kaže v gradnji hiš, v izdelavi pohištva, orodja, v obleki, v pesmi, plesu itd. Osebe, ki so imele dar, ustvarjati umetnine, so bile že od nekdaj čislane kot tvorci vrednot, ki dvigajo človeka nad vsakdanjost in blažijo življenje v «dolini solz.» Človek se je začel umetnostno udejstvovati najprej ob predmetih vsakdanje rabe, to je raznega orodja in orožja, dalje v gradnji hiš in izdelovanju pohištva. O pohištvu kot bistvenem dopolnilu stanovanja hočemo spregovoriti par besed, ko smo zadnjič navedli glavne podatke o razvoju stanovanja samega. Vse, kar je rabil gospodar pri hiši, je prvotno sam izdeloval. Nekatere osebe pa so se odlikovale mimo drugih z večjo spretnostjo in boljšim okusom. Te so naprošali tudi drugi, da so jim izdelale predmete, kot na primer pohištvo. Tako so nastali domači umetniki, ki so delali za vso vas in so živeli le od takega dela. Pohištvo so okraševali na najrazličnjše načine. Najstarejši in najpreprostejši je bil vrezni ali' 9} Naš zakon je srečen, (t pravi mlada gospa M i ca. »Zmeraj imam časa za svojega moža, tudi ko se pere perilo. Jed je vedno ob času gotova, ker RADION pere perilo sam." pere sam ! Varuje perilo! vtisni način, pri katerem se les ne izreze, ampak z orodjem vtisne. Nato pride z različnimi zarezanimi okraski okrašeno pohištvo. Podlaga takim okraskom so bili četverokotniki, mnogokotniki. trikotnik, dalje letnice, cvetlice, razne glave itd. Poslikano pohištvo je iz novejšega časa, šele iz osemnajstega stoletja. Večkrat so pobarvali izrezane okraske, potem pa so začeli barvati cele ploskve. Vaški umetnik je dobival vzorce za svoje proizvode v cerkvi, tako na primer oltarne šopke, stebre in božje podobe. Razen omenjenega načina okraševanja je bila v navadi tudi tako imenovana intarzija, pri kateri so izpolnili zareze s slamo, voskom in pozneje z lesom druge barve, kot je bil predmet sam. Glavno kmečko pohištvo je obsegalo: mize, stole, klopi, skrinje, kadnije (mendrge), ure, kuhinjske omare, postelje in zibelke, kolovrate, mož-narje, sklednike in žličnike. Zelo važno pohištvo je bila vedno miza, navadno štirioglata, iz javorjevega ali lipovega lesa. Miza ima miznico, kjer so shranjeni noži, vilice, večkrat tudi knjige. Noge so po večini stru- žene ali pa štirioglate s posnetimi robovi alf izrezljane.- Spodaj ima miza noge zvezane s pod-nožnikom ali lenartom. Stoli in klopi so tudi po večini iz javorovega lesa. Naslanjala so okrašena z izrezi raznih oblik, kakor s srci, listi, črtami, pikami itd. V starih časih so izdelovali posebno umetno skrinje za obleko in perilo, ki so bile navadno iz trdega, masivnega ali pa tudi furniranega lesa. Poznejše skrinje so iz mehkega lesa in pleskane. Stranice so okrašene z naslikanimi rožami, s podobami svetnikov, z okroglimi okraski itd. Tudi pocinjeno okovje pri skrinjah ima lepo izrezana oblike. Danes so prišle skrinje že skoro popolnoma iz mode, izpodrinile so jih omare. V starih kmečkih hišah najdemo še lesene ure, ki so pa zelo redke. Po večini so z nihaiom in utežmi ter vise prosto na steni ali pa so zaprte v stojalih. To stojalo je bilo včasih jako lepo in umetno izrezano. Postelje, ki so iz mehkega ali trdega lesa, so zelo visoke, končnice pa so jim umetno izrezane ali poslikane z raznimi božjimi podobami. Poleg postelje je večkrat lepo okrašena tudi zibelka. Razen pravega pohištva najdemo prave umetnine zlasti pri kolovratih, ki so večkrat izdelani z velikim trudom in zares umetniško. Tudi pres-lica je bila mnogokrat mojstrsko delo vaškega umetnika in je bila običajno darilo, ki ga je poklonil fant dekletu. Za slovenske pokrajine je najbolj značilna gorenjska preslica. Te so stružene, bogato izrezljane in tudi poslikane v sivi, modri, rdeči ali zeleni barvi. Imamo preslice, ki se rožujejo navzgor v obliki stožca, in preslice s štirioglatimi stolpiči. Skoro še bogateje je okrašena ročica, s katero je pritrjena preslica na kolovrat. V območju, kjer se je udejstvoval ljudski Himetnik, so bile tudi razne kuhinjske priprave, kot so žlice, kuhalnice, možnarji, sklede, krožniki, skledniki, žličniki itd. Tako je bilo nekoč splošno po kmetih, danes gine ljudska umetnost, kar pa moramo obžalovati. Te potrebščine, ki smo jih zgoraj navedli, se navadno danes kupujejo in izdelki stare ljudske umetnosti se bodo kmalu videli le po muzejih. Lučnam 25letni kmetski fant Jakob Cankar, po' domače Blažkov, zaradi dekleta, ki je imelo svojo hišico. V popravilo te hišice je fant vložil svoje prihranke. Sestra dekleta ga je pa vedno zbadala, zmerjala in odganjala od hiše. To je fanta tako razžalostilo, da je vzel v hiši vrv in se obesil v bližnjem gozdu. Njegov pes je opetovano pritekel lajajoč iz gozda, kar je opozorilo ljudi, da so šli gledat v gozd in tam našli obešenca že mrtvega. Prejšnji ponedeljek 17. t. m. si je pa na Trati prerezal vrat z britvijo Jakob Kos, ki je izdeloval cementno strešno opeko. Ko je popoldne prišel njegov llletni sin okrog četrte ure iz šole domov, je našel očeta za vratmi v mlaki krvi in sobo s krvjo oškropljeno. Na njegovo klicanje so prihiteli sosedje. Poklican je bil takoj zdravnik dr. Gregorčič, ki pa ni mogel več pomagati, ker je bil samomorilec, ki si je prerezal glavne žile, že mrtev. Kakor se sodi, je stopil samomorilec pred ogledalo, da si je dobro zastavil britev, mladosti zelo vitko, bo v primeri s telesom človeka naše dobe močno izpremenjeno, posebno noge in roke. Roke bodo krajše, noge pa daljše. Dlan in stopalo bo znatno manjše. Prsti na rokah in nogah bodo ozki, peti prst na nogi bo skoro okrnjen. Bodoči moški bo znatno večje postave, nego je sedanji. Tudi v notranjosti človeškega telesa bodo nastale izpremembe. Želodec bo znatno manjši, ker bo človek užival lahko prebavljive jedi. Utripanje srca bo hitrejše, ker bo organizem krepkejše deloval. V primeri s človekom naše dobe bo človek leta 4000. nekako nadnaravno bitje visoke bistroumnosti. Vse te dobrine bo pa moral bodoči človek drago plačati. Živel bo sicer dolgo,toda podvržen bo raznim boleznim. Največ preglavic mu bo delala prehrana. Sladkorne in kožne bolezni se bodo množile tako kakor duševne. Bodoči človek bo zelo nervozen in spal bo malo. Posebno razširjen bo rak, ki bo zahteval vedno več žrtev, dokler ga medicina ne ker je ta ležala pod ogledalom. Pokojnik je bil I bo zatrla. Druga nevarnost bo pretila bodočemu .— —i— —! človeštvu v obliki nazadovanja porodov. IZ POPOTNIKOVE TORBE Novice iz Poljanske doline Visok gost na posetu. — Trije požari od strel. — Dva samomora. Kakor je že poročala «Domovina», je došel letos na 14dnevni oddih v dolino zagrebški nadškof g. dr. Bauer. Visoki gospod je bil letos gost dvorne dame gospe Tavčarjeve na Visokem. S seboj je imel kot tajnika kanonika g. dr. Slamiča, katerega oče je bil Slovenec, a mati Hrvatica. Gospoda nadškof in kanonik sta vsak dan močno vdan alkoholu. Že prej je večkrat pravil drugim, da bo napravil konec vsemu, na kar ljudje niso polagali važnosti. No, njegove besede so se izpolnile. V nekaki duševni zmedenosti, drugače si ne moremo misliti, je siromak to napoved res izvršil. Praprečanovo pismo Nevihta s točo in strelo. X Vremenska katastrofa na Češkem. Te dni je divjalo nad Rousinovmi na Češkem strahovito neurje z nalivom in točo. Utrgal se je oblak in v desetih minutah je voda zalila mnogo hiš. Dva veletoka vode, ki sta se stekla v mesto, sta povzročila grozno opustošenje. Najbolj je trpel veliki parni mlin, ki ga je voda tako izpodjedla, da se je deloma porušil in da so uslužbenci komaj Prenovljena naša ušli smrti. Drugi tok je razdejal veliko žago in farna brdska cerkev. — «Domovino» še vedno preganjajo. L u k o v i c a, junija. Zjutraj 21. t. m. so se nad našo okolico podili sivi oblaki in od časa do časa se je čulo votlo grmenje, ki je postajalo vedno glasneje in pogosteje. Okrog poldneva pa se je nebo nad našo odnesel ves les. Od žage je udrla voda proti so-kolskemu domu. kjer je porušila debelo steno in navalila z vso silo na tovarno pohištva, v kateri je zalila vse delavnice. Tudi na polju je neurje strahovito pustošilo. Vse žito je pokončano, seno odplavljeno, vsi mostovi porušeni, ceste raz-ruvane. Prebivalstvo prizadetega mesta že od leta 1853. ne pomni take katastrofe. V Olšanih se , , „ , . . . , , i okolico čisto stemnilo. Ze pred 13. uro je začela je čul iz ljudske šole krik in vik prestrašenih brala maso v grobnici našega rojaka pokojnega | padati dcbe,a to&. pada,a je skoVo deset minut j otrok. Gasilci so morali odnašati otroke v prvo nadstropje. Malo prej je divjalo neurje med Gruni in Podolanko. Med silnim grmenjem in treska-njem se je vlila strahovita ploha s točo, ki je ležala še tri ure po neurju v obliki več centimetrov dr. Tavčarja, ki je bila spremenjena v kapelo z jn občutno poškodovala posevke kakor tudi sadno masnim oltarjem. Visoki gospod se je gibal med drcvje_ Najhuje s0 prizadeti lukovški in spodnje-nami brez vsakih ceremonij. Dolina mu je silno, kose§ki občanj Tudi tre§ČUo je parkrat Med dru_ ugajala. Obiskal je tudi Ziri, kjer si je ogledal novo cerkev. Počutil se je prav srečnega v naši tihi dolini daleč od mestnega šuma. Navadno Je vsak dan nekaj ur lovil ribe. Ujel je je celo velikega sulca, težkega šest in pol kile. Tudi svoj god, sv. Antona, je tu prazoval ter dobil ob tej priliki brezštevilno brzojavnih čestitk. Tudi tukajšnja šolska mladina se mu je ob tej priliki poklonila s čestitko in mu poklonila šopek cvetja. V nedeljo 3. t. m. po opravljeni božji službi zjutraj je visoki gospod zapustil našo dolino. V teku enega tedna smo imeli v dolini dve nevihti z močnim treskanjem. V noči na nedeljo 16. t. m. je med nevihto okrog ene ure treščilo v gim je udarila strela tudi v Mačkovo hišo v Gradišču; šla je skozi zid pri oknu v hišno sobo, kjer (debele ledene skorje. Vsi potoki so se izpreme-so bili domači. Ubilo ni k sreči nikogar. | „;}} v hudournike, podirali in odnašali so mo- Našo farno brdsko cerkev so sedaj prenovili stove, debela drevesa in živino. Ceste in pota so od zunaj in prekrili. Vsi bližnji in daljni okoličani na nekaterih krajih tako razruvana, da je ustav-splošno govorijo: «Srečni ste vi, ki imate takega ijen ves promet. Neurje bi bilo zahtevalo tudi gospoda župnika 1» Naš župnik g. Matija Slak, so-. človeške žrtve, da ni telefonska poročevalska šolec in prijatelj pokojnega dr. J. Ev. Kreka, je siužba tako dobro funkcionirala, da je bilo pre-splošno priljubljen. Iz srca želimo našemu pri- bivalstvo ogroženih hiš pravočasno obveščeno o ljubljenemu g. župniku še mnogo in srečnih let nevarnosti. med nami! ^ j x Smrt stoletnega očeta. V Mosulu je umrl V Palovčah sprejema ondotni gosp. župnik ^Oletni Musliman, ki je bil do zadnjega telesno A. Knal pošto iz Kamnika in jo razdaje. Pri tem ne pusti pri miru tistih, ki imajo razen «Slovenca» hlev Antona Ruparja v Bukovem vrhu. .strela s jn «DomoIjuba>> ge kak drug časopis. Ravno pred hleva sicer ni užgala, a ubila je enega vola in dve kratkim se mi je pritožila neka ženska, katere teleti ter razsula napajalno cementno korito. Isto n Qi imel < je treba čuti oba ZVOna!» steni hleva. V petek 21. t. m., ko so ljudje komaj prisedli h kosilu, je okrog pol ene ure nastala nevihta z debelo točo. Naenkrat je treščilo v kozolec posestnika Kalana nad Hotovljem proti Vinharjem. Kozolec, ki je bil s slamo krit, obložen s krmo ter je bilo v njem shranjeno mnogo suhega čresla (lubja) in desk, je pogorel do tal. Gospodar tega posestva je umrl pred poldrugim mesecem in prav prejšnji dan je bila sodna cenitev. Gasilci iz Poljan so se takoj podali z mački na pogorišče. Brizgalne tu ni mogoče uporabiti, ker ni vode pri rokah. Le z veliko težavo so razvlekli in pogasili pogorišče. Razmeroma k škodi znaša zavarovalnina le malo. X Kakšen bo človek v letu 4000. Ena najbolj razširjenih ameriških znanstvenih revij priobčuje zanimivo prerokovanje profesorja Hrdličke o bodočem človeku. Dr. Hrdlička trdi, da bodo čez 2000 let moški lepi kakor grški bog Apolon. Imeli bodo krasne postave, zelo lepe roke, dolge noge in sploh vse, kar se zahteva od lepega moškega. Človeštvo se po njegovem mnenju neprestano razvija in rapidno napreduje od časa, ko se je človek pojavil na zemlji. To je bilo približno pred Pa še ni bilo miru. Ponoči istega dne je še 300.000 leti. Po mnenju dr. Hrdličke bo imel bo enkrat treščilo, in sicer v majhno leseno kočo v Vinharjih. Koča je pogorela do tal. K sreči je bilo poslopje brez stanovalcev. Beseda samomor je pri nas malo znana. Kakor pa kaže, se je ta bolezen zanesla tudi k nam. V teku treh tednov smo imeli kar dva samomora. Pred tremi tedni se ie obesil v Brobovnici proti doči človek zelo visoko čelo, krasen, ozek nos in močno naprej štrlečo spodnjo čeljust. Lobanja se zoži, obraz bo zelo lep, ker bo zrcalo kremenitega značaja in velikega razuma. Možgani bodočega človeka bodo znatno večji. Pač pa bo imel bodoči človek redke lase in plešastih glav bo vedno več. Usoda las in brk je sploh zelo negotova. Telo, v čvrst. Ostavil je štiri žene in nad sto otrok. Še pred letom dni je mož hodil po hiši in nadziral gospodarstvo. Pred desetimi leti se mu je rodil zadnji potomec moškega spola. X Velike poplave v Indiji. Po veliki suši so se pričeli v Indiji veliki nalivi, zaradi česar je mnogo indijskih rek prestopilo bregove. Posebno sta narastla Indus in Ganges, ki sta poplavila ■cele pokrajine, V valovih je utonilo nad 1500 oseb, brez strehe pa jih je nad 60.000. ki niso rešili drugega kakor gola življenja. Škoda je ogromna, ker so poplave odnesle celo vrsto mostov, razrušile nebroj manjših naselbin na bre-! govih rek in vtopile na tisoče glav živine. X Avstralci postavljajo radio v pragozd. Avstralska vlada se je odločila, da postavi radio v pragozdove. V težko dostopnih pragozdih Avstralije delujejo razne znanstvene ekspedicije, tu obratujejo razni rudniki in žage, oddaljene na stotine kilometrov od vsake človeške naselbine. Ce je v teh krajih kakšen človek obolel, mu ni bilo pomoči od nikoder. Sedaj pa bo razdelila vlada večje število sprejemnih in oddajnih aparatov, s katerimi bo mogoče v sili pozvati tudi zdravnika iz bližnje večje naselbine. Zdravnikom ne bo treba osebno do bolnikov, temveč jim bodo dajali svoje nasvete istotako po radiu. X Pravcati sodni dan na Novi Zelandiji ob Avstraliji. Kakor smo že zadnjič pisali, je bil v severnem delu Nove Zelandije strašen potres. Potresni Sezite po bogastvu ki Vam ga nudi, kakor vsakemu državljanu, država s svojo državno razredno loterijo. Srečke te loterije so pravi kažipot k blagostanju. Tisoči so bili po tej loteriji rešeni revščine in pomanjkanja. Pomnite, da mora biti vsaka druga srečka izžrebana. Naročite srečke takoj pri Zadružni hranilnici, r. z. z o. z. v Ljubljani Sv. Petra cesta St. 19. I. žrebanje se bo vršilo že dne 8. julija 1929. Izrežite in izpolnite to naročilnico ter jo pošljite takoj v kuverti Zadružni hranilnici. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z. _ . ... Ljubljana St. Petra c. 19. Pošljite mi takoj položnico za _________________celih srečk po Din 100"— ------------------- polovičnih „ „ „ 50'— __________________ četrtinskih „ „ „ 25'— XVIII. kola državne razredne loterije. Natančen naslov: eunki pa se nadaljujejo in se nahaja zemska po-j višina v stalnem gibanju. Tako so samo v soboto zaznamovali 214 znatnejših potresnih sunkov. Zaradi neprestanih potresov se je polastila ljudstva velika panika, ki narašča od dne do dne. V posameznih mestih, ki še niso docela porušena od dosedanjih potresnih sunkov, se neprestano rušijo preostale stavbe. Ljudje se sploh ne upajo več prebivati v hišah in so se utaborili na prostem. V bližini Christ-churcha je pri sobotnem opoldanskem najmočnejšem sunku povsem izginila neka gora s površja, ker se je popolnoma porušila in zasula s svojim skalovjem obstranske doline. Tudi pri težko prizadetem mestu Murchisonnu, kjer ni ostala niti ena hiša cela, se je zemska površina povsem izpremc-nfli, tako da so se dvignile na mnogih mestih gore, kjer so bile prej doline, dočim je nastala na drugi strani zopet cela vrsta novih dolin. V tej pokrajini je pričelo bljuvati tudi nad 20 vrelcev, ki mečejo proti nebu do 60 m visoke stolpe vrele vode in pare. Na mnogih krajih je počila zemska površina ter so zazijali globoki prepadi. V tej pokrajini je prebivalstvo, kolikor ga je še preostalo, najstrašnejše prizadeto, ker je povsem odrezano od ostalega Bveta. Vsi poizkusi reševalnih ekspedicij novozelandske vlade v osrčje te pokrajine so se izjalovili, ker so porušeni vsi mostovi. Edino zvezo se je posrečilo vpostaviti z letali, ki dovažajo v nesrečno pokrajino zdravila in člane pomožnih ekspedicij Rdečega križa. Prebivalstvu v tej pokrajini grozi lakota, ker so vse zaloge živil uničene. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Tolažba. Janezek neutolažljivo joče, ker ga je mamica nabila. Njegova sestrica, ki se ji tepeni bratec smili, se mu približa in ga tolaži: »Ne joči, Janezek, ko bova midva velita, bova tudi midva najine otroke lahko tepla.» Na trgu. Gospodinja: »Koliko stane ta kokoš.* Zenica: »Dvajset dinarjev.* Gospodinja: »Dajte mi jo za petnajst.* Zenica: »Tisto pa že ne! Če že ne gre drugače, ta iestdeset kron vam jo pa dam...» Fant bo dober. Oče: »Kako ste zadovoljni z mojim fantom?* Mojster: »Bo že! Lagati in krasti že zna; ko se še delati navadi, bo še ,fejst' človek...» Dober nasvet. Matevž: »Kaj naj storim, ker mi leva noga neprestano spi?» Luka: »Privezi si budiljko nanjo!* Slabi verniki. V Žabji dolini je bila udomačena razvada, da je mladina postajala med cerkvenim opravilom zunaj cerkve. To je domačega župnika seveda silno tcn gotilo. Neko nedeljo se je med popoldanskim opravilom vlila huda ploha in gruča vaščanov, ki se je razgovarjala ob cerkvenim zidu, je skokoma udrla, v cerkev. Župnik na prižnici je sredi pridige umolknil, se obrnil ves razjarjen proti vratom in dejal: »Sedaj pa prihajajo tisti, ki imajo cerkev za marelo!* Beračev god. Berač: »Draga gospa, ali bi mi hoteli dati malo likerja?« Gospodinja: »Če sta lačni, bo pač dober tudi navaden kruh.» Berač: »Ze res, ali jaz imam danes svoj god.. Vse po barvi las. »Kaj na oblečemo za veselico?* je v skrbeli vpraševala mati. »Vsak naj se obleče po barvi svojih las!* j«f menila Anica. »Zora naj se obleče v obleko kostanjaste bar vej jaz v zlatordečo, mama v sivo...» »Za božjo voljo,* je vzkliknil plešasti oče: »po* tem bom moral iti jaz gol na veselico...» Novorojenček. Mihec je bil zelo presenečen, ko je zvedel, da njegov novorojeni bratec še nima imena. Zato vpraša očeta: »Očka, kako pa prav za prav veš, da spada fantek k naši rodbini, ker še nima nikakeg^ imena?* Bratcev dinar je izgubila. Snic: »Kaj si tako žalostna, Zorica.* Zoiica: »V žepu sem imela dva dinarja, svojegai ia Brankovega. Sedaj sem pa Brankovega izgu* bila...» V vlaku. »Sprevodnik me je že tako gledal, kakor da ncj bi bil plačal voznega listka.* »Kaj si pa ti storil?* »Jaz? Gledal sem listek že plačal...» ga, kakor da bi bil vozoi Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 D!n 2enltnl oglasi, dopisovanja to trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb In dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilo. Oglasni oddelek »DOMOVINE*. LJubljana. Prešernova ulica št 4. Telefon St3492. 166 Malo posestvo 272 ob okrajni cesti proda Kmetič, Sp. Duplek, p. Vurberg, Hlode, hrastove od 20 cm naprej, kupi vsako množino parna žaga V. Scagnettl, Ljubljana, za gorenj, kolodvorom Pozor, čevljarji! Zasebni tečaj za gg. čevljarje se vrši v mesecu juliju in avgustu. Poučevalo se bo prikrojevanje vzorcev in izdelovanje gornjih delov, praktično lepljenje čevljev, galoš ter gumijastih izdelkov itd. po novi metodi Eh-kam in Ago. Pojasnila daje Josip Steinman, Ljubljana, Kolodvorska ulica 41. 137 Boljše kmečko dekle. 19 let Staro, zmožno slovenščine, in nemščine, Išče službo pri manjši in boljši družini kot varuhinja otrok. 279a Kupim kune, stare In mlade, žive. Ivan Šmalc, veletrgovina, Novo mesto. Služkinja. vajena kmečkega dela, se sprejme takoj na deželi; plača po dogovoru. Ponudbe pod značko »Služkinja 28» na oglasni oddelek »Domovine*. 273 Več dobrih zidarjev za stalno delo sprejme takoj gradbeno podjetje Marko Štuhec v Ormožu. 27* Vajenca za pekovsko obrt z oskrbo v hiši sprejme takoj Hela Švigelj, Borovnica. 27!" Cisti obraz Pred uporabo in pomlajuje: Vaša koža postane mladeniško sveža in bela kot cvet. Ogrci, mozolji, grobe, pege, rdeč nos, brazgotine solnčne pege, rumene in rjave pege, pege valed vročine izginejo takoj in zanesljivo z uporabo lepotilne kreme ..EROS". ,,Eros" sluii v dosego in ohranitev lepote obraza, vratu in rok. Ohranja lepoto do najvišje starosti pod jamstvom. Zdravniško priporočeno. — » Dolgi()em Vam veliko hvaležnost. Doseola sem vidno olepšanje obraza v 24 urah« piše gospa dr. M. Gliln2snd. Sija no preizkušeno pri damah in gospodih vsake starosti. Cena 16 Din. 3 lončki 34 Din, 6 lončkov 55 Din. Dr. Nikol Kemeny, Košice, poštni iredal 12/L 29, CSR. 27* linija * French Line CIE. GLE. TRANSATLANTIQUE. Za Severno Ameriko in Kanada največji in najlepši brzoparniki. HAVRE-NEW-YORK samo 5 V, dni čez morje. V Južno Ameriko, Argentinijo, Chile, Uruguay vsak teden Iz Havre, Bordeauxa in Marseilla: 4 Cie. Chargeurs-Reunis, Sud Atlantique, Transports-Maritimes. Izvrstna hrana, Izborna postrežba, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KRAKER, Ljubljana, Kolodvorska ul. 35. Veliki — -S ilustrovani ' t M B dobite zastonj! Zahtevajte ga od skladišča MEINEL in HEROLD tovarna glasbil, gramofonov in harmonik R. Lorger, MARIBOR št. 104-B. Violiut' 0. Konic harmonike ou 85 Din. Tain-tiurice od itb Din. Uraniolom od U45 l>iu iu Uaiir. Kupujem po najvišjih cenah in v vsaki množini ter plačujem takoj: arniko, bezgovo in lipovo cvetje, pod-leskovo seme, šmarnična peresa in vsa druga zdravilna zelišča v suhem stanju. 267 R. Luckmann, Ljubljana, Ahacljeva c. 10. JLi* lHikuas LJUBLJANA, Mestni trg 15 DEŽNIKI NA MALO NA VELIKO Ustanovljeno 1839 52 Telefon 2282 Tvornica konjaka in likerjev VELEŽGANJARNA Viktor Meden LJUBLJANA, Celovška cesta 10 dobavlja po ceni najboljše: likerje, konjak, rum, slivovko, brinievec, troplnovec, vino, vermut, malinovec. 278 Kupuje sadje in druge sirovine za žganjekuho. Zahtevajte brezplačni CENIK 8 1000 slikami Roskopf ura 49 Din. Ura na sidro (ankericai nekoliko boljše izvršitve 2 3 letnim jamstvom 65 Din. Ista original patent preciz. Roskopf ura na sidro, pravi nikelj, kolesje nepristopno prahu tekoče vse v rubinih, posebno točna, 5 letno jamstvo 98 Din. Ornega, Doxa in druge ure cenejše kot drugod. Budilka. 64 Din z 2 zvoncema in 3 let. jamstvom 69 Din. I Kiffmann. Maribor it. 43/b specialist samo na boljše ure. 841 Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri. zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do Kajlinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. - Ceniki franko. - Prodaja na obroke. „TR1BUNA" F B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. JOSIP JUG, Ljubljana Gajeva ulca štev. 2 izvršuje slikarski in pleskarski obrt zelo solidno in po nizkih cenah. Sprejema tudi naročila z dežele iu pleskanje železnih mostov. Cenjemma občinstvu se priporoča. Slovenska žena in dekle! Poslužuj se za poletje decvinega narodnega vzorca Pr»I m a gonilna jepmena in vse mlinsko-tehnične potrebščine vedno v saloni pri tvrdki CADEZ & BRCAR, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. 127 Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali je farezdvomno MASTIN ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Diu, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana 66. Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: Sestava živalskega telesa, zdravila, obkladki, masiranje, drgnjeme, o načinu, kako se žival prisili, da je mirna, o dviganju padlih ali bolnih živali, o ranah ter kaj je storiti v raznih slučajih nagle oboiesti, kot pri poškodovanju rogov,poškodbi kopita in zakovanju, pri prišču med parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjen;u, izpadu porodnice in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, driski, zaprtju, koliki, napenjanju goved in ovac, pri tujih predmetih v požiralniku, pretresu možgan, soinžarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopan u s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd. Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v LJubljani Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte) 270 nageljna, roženkravta, rožmarina Brusilne plošče za vodne žage, orode kakor tudi razne ročne drsalce za brušenje teraca in betona prodaja najceneje FELIX TOMAN Liubljana, Reslieva cesta itev. 30. Neprijeten duh ust je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni uporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobiio krasen sijal slonovine. posebno pri uporabi zobčaste ščetke. ker ista čistt zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust. se s tem temeljito odstranilo. Poskusite naiprei z italo tubo, ki stane 8 Din. Čhlorodent-ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modrozelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta glas kot tiskovino (omot ne zalepiti) in dobili boste brezplačno poskusno tubo za večkratno uporno. Tvornica Zlato-rog, oddelek Chlorodont, Maribor 55. Izdala za konzorcij »Domovine. A d o 1 f Ribnika r. Urejuje P i lip O mladiC. Za Narodno tiskarno Pran JezeršefC.