GEGEO ETS NAL PRI IZ DENACI Božo Demšar ANJUZAK. NALIZACIJI Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, Republiška geodetska uprava, Ljubljana Prispelo za objavo: 15.11.1991 Izvleček Prispevek obravnava naloge geodetske službe pri bodočem izvajanju Zakona o denacionalizaciji, delo izvedencev geodetske službe v komisijah, ki bodo odločale o zahtevah za denacionalizacijo in posamezne primere, ki bodo navzoči pri postopku vračanja in nato pri izmeri zemljišč. Ključne besede: naloge geodetske službe, Zakon o denacionalizaciji, postopek denaciondlizacije Abstract The article deals with task.s of the surveying seivice at the approaching execution of the denationalization law, the work · of surveying service experts in committees which will take decisions upon denationalization claim5, and individual cases, occuring at the denationalization procedures and later in actual fteld surveying. Key words: denationalization law, denationalization procedures, surveying service tasks UDK. (UDC) 333.013(094)(497.12):528 v SLUZBE A Pri pripravi in obravnavah predloga Zakona o denacionalizaciji že od vsega začetka sodeluje tudi Republiška geodetska uprava. Določi.la bodočega zakona pri izvajanju denacionalizacije geodetski službi sicer ne dajejo novih pristojnosti ali nalog, je pa že sedaj očitno, da bo izvajanje zakona v tistem delu, kjer določa vračanje odvzetih nepremičnin, kmetijskih zemljišč, stavbnih zemljišč, stanovanjskih hiš in drugih zgradb, geodetsko upravno službo dodatno zelo obremenilo. Zakon daje pristojnost odločanja že obstoječim upravnim organom, pristojnim za področje dela glede na predmet denacionalizacije. Zakon določa ustanovitev komisij pri upravnih organih za pomoč upravnim organom. Komisije bodo imele položaj uradnih oseb in pooblastilo za vodenje postopkov in opravljanje drugih dejanj v postopku. En član komisije, ki bo odločala o vračanju nepremičnin, pa bo tudi izvedenec s področja geodetske službe. Iz določila zakona, ki našteva pristojnosti glede na predmet vračanja, se razume, da naj bi bil geodetski izvedenec član v komisijah upravnih organov za kmetijstvo in gozdarstvo in v komisijah upravnih organov za vračanje stavbnih zemljišč, stanovanjskih hiš in zgradb. Osnutek zakona je prep.videval za člane teh komisij delavce občinskih geodetskih upravnih organov, kar je bilo na predlog Republiške geodetske uprave Geodetski vestnik 35 (1991) 4 spremenjeno v sedanjo določbo, ki pa je enaka kot za člane drugih strok v komisijah. Menim, da bo delo komisij odgovorno daljši čas, intenzivno verjetno nekaj let in bo vsaj prva leta potrebna polna zaposlitev članov. Imenovanje delavcev občinskih geodetskih uprav v komisije bi povzročalo težave. Predvsem bodo občinski geodetski upravni organi z dodatno obremenitvijo denacionalizacije nenormalno obremenjeni. Število strokovnih delavcev v geodetskih upravah se je zadnje leto zmanjšalo, zaradi prezaposlovanja v okviru upravnih organov občin pa so marsikje zaposlili delavce drugih strok. Kritično bo v začetku delo pri sprejemu strank, kjer so v večini geodetskih uprav zaposleni delavci negeodeti, na kar sem na posvetovanjih že opozarjal. Delo pri vračanju odvzetih nepremičnin je zahtevno in občutljivo, zato menim, da je boljša rešitev, da je član komisije neodvisen geodetski strokovnjak. Poleg navedenega pa bo verjetno kmalu in gotovo v času izvajanja denacionalizacije z reorganizacijo geodetske službe prenesena pristojnost geodetske službe v republiški upravni organ, kar bi dodatno zapletlo delo članov komisije, verjetno tudi zaradi pristojnosti odločanja republiškega upravnega organa pri reševanju pritožb na drugi stopnji. Vsekakor pa je pravilna odločitev, da je v komisijo vključen geodetski strokovnjak, ki naj bi imel izkušnje na področju dela geodetske službe in vzdrževanja zemljiškega katastra tako operativno kot tudi v postopkih vzdrževanja. Da bo imenovan za člana komisije izvedenec s področja zemljiškega katastra, bo treba še posebej opozoriti Izvršne svete skupščin občin ob ustanovitvi komisij in imenovanju članov. prašanje je, ali imamo v Sloveniji dovolj strokovnjakov s potrebnim znanjem na področju zemljiškega katastra in postopkov vzdrževanja po letu 1945 in ali imamo dovolj strokovnjakov v vseh občinah. Po ugotovitvah zadnjih let situacija ni najboljša. Premalo pozornosti je bilo prav na tem področju dela geodetske službe, prizadevanja Republiške geodetske uprave, oziroma moja, pa so naletela celo na politično konotacijo in so izzvenela večinoma v prazno. Treba bo čimprej organizirati seminarje, pripraviti navodila in omogočiti sprotno pojasnjevanje posameznih bolj zapletenih primerov. Pri obravnavah predloga zakona in kasnejšega izvajanja je Republiška geodetska uprava predlagala, da bi tudi v republiških organih, ki bodo obravnavali pritožbe na drugi stopnji, sodelaval izvedenec s področja geodetske službe in konkretno zemljiškega katastra. izdajanjem podatkov zemljiškega katastra iz zemljiškokatastrskih načrtov ali podatkov izmere v času odvzema nepremičnine (nacionalizacije) in stanja te nepremičnine danes so se občinski upravni organi že soočili. Bilo je celo nekaj zmede in negotovosti, predvsem zaradi neurejenih arhivov. Republiška geodetska uprava je že junija lani (l. 1990) opozorila občinske upravne organe, naj pravočasno uredijo arhive, napravijo popis elaboratov in ugotovijo, kolikor je mogoče, manjkajočo dokumentacijo. Ni nam znano, koliko geodetskih uprav je to delo opravilo, za nekatere pa vemo, da so začele. Zelo hitro bi potekalo izdajanje podatkov, če bi vnesli popis elaboratov in parcel, ki so bile zaradi nacionalizacije deljene ali združene, tudi v računalnik. Iskanje podatkov v arhivu pri nekaterih občinskih geodetskih upravah traja lahko do tri ure za posamezen primer, kar nato zaračunavajo stranki, čeprav je kriva uprava in njena neurejena dokumentacija. Republiška geodetska uprava je glede zaračunavanja storitev pri izdajanju podatkov 4.5.1990 dala pojasnilo ter 18.9.1990 posredovala tudi stališče Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo. Zakon o Geodetski vestnik 35 (1991) 4 denacionalizaciji določa, da stranke v postopku denacionalizacije ne plačujejo taks, dolžne pa bodo plačati materialne s.traške kopiranja dokumentov ter storitev, za kar pa je mogoče šteti le dodatno delo upravnega organa pri postopku identifikacije podatkov v času odvzema in uradnega stanja v zemljiškokatastrskem načrtu ob izdaji podatkov. Predvideno je, da izda Republiška geodetska uprava navodilo občinskim geodetskim upravam za izdajanje podatkov zemljiškega katastra. Geodetska služba naj bi bila torej po sprejetem Zakonu o denacionalizaciji zadolžena za izdajanje in pripravo podatkov o legi, površini in vrsti rabe odvzetih zemljišč v času odvzema in identifikacije na današnje uradno stanje v zemljiškokatastrskih načrtih. Podatke bo, kot je bilo že povedano, treba poiskati v arhivih, ki so v večini geodetskih uprav neurejeni, zato bo potrebno veliko časa za iskan.je in preverjanje. Mnogi elaborati so tudi izgubljeni, zato bo treba rekonstruirati podatke. Predvidevamo lahko, da bo za en zemljiški kos potrebna povprečno eno ura. Po znanih podatkih je zahtevkov 200 000, pri čemer moramo računati, da bodo zahtevki vsebovali tudi več zemljiških kosov ter da se vsaj ena tretjina nanaša na nepremičnine, zato računamo najmanj 60 000 do 70 000 ur. adaljnje delo, geodetske službe bodo zahteve upravičencev za geodetsko odmero in izvedbo sprememb v zemljiškem katastru po rešitvi zahtev za vračanje nepremičnin v naravi. Pri vračanju zemljišč v naravi je možna vrnitev iste parcele v isti legi, kot je bila odvzeta, ali ustreznega zemljišča v določeni površini. V prvem primeru bo naloga geodetske.službe prenos meja parcele ali parcel v naravo po stanju v času odvzema, ker lahko predvidevamo, da nekdanje meje niso več razpoznavne ali zamejničene. V drugem primeru pa bo potrebna odmera (parcelacija) zemljišča, verjetno iz večjih kompleksov. Naloge za geodetsko službo niso nove, bodo pa glede na veliko število zahtev prevelika obremenitev za obstoječo sistemizacijo geodetske službe. V času nacionaliza_cije so za Slovenijo obstojali le zemljiškokatastrski načrti . grafične izmere. Zaradi manjše natančnosti površin parcel, drugačnega dejanskega uživanja zemljišč in možnih napak, ki pa jih za nazaj ne bo mogoče vedno ugotoviti, izračuni površin zemljišč, odmerjenih za vračanje, ne bodo enaki podatkom površin v času odvzemDPovršino odvzetega zemljišča, po podatku v času odvzema, bo možno pravilno odmeriti pri vračanju le iz večjih kompleksov. Tuh razlik ne bo reševala geodetska služba, menim pa, da bi mo'raH za podobne primere predpisati dovoljeno razliko med podatki v površini zemljišča v času odvzema in izračunano površino zemljišča oziroma parcele, ugotovljene po izmeri z izvršenim prenosom meja po podatkih v času odvzema. Tu razlika naj bi bila v okviru dovoljenih odstqpanj glede na merilo načrta. Torej v primeru, ko bo bivši lastnik dobil isto parcelo(e) po podatkih zemljiškega l