Kdor zaničuje kmečki stan, nima možganu Mladenka iz Savinjske doline nam piše: Povsod, kaanor človek pride, se ne sliši drugega govoriti, kakor o vojski. So gotovi liudjet ki pravijo, da so vojske duho\Tiiki krivi — draginje pa kmetje. Nar take nespametne besede ni vredno odgovarjaii. Pač pa je moj namen ta-le: Citala sem, da nam je svetovano, naj bi ob nedeljah žele, kosile i. t. d. Gospodje! Vam, ki taka nasvetujete, prav odkrito povem, da o kmečkem delu toliko razumete, kot zajec na boWen. Glejte! Lani jeseni smo pri nas, kakor tudi drugojd, ^sak večer delali do 11. ali 12. iire, ali sacfje raučkali in prešali, turšico robkali, korenje in repo obrezovali itd. Da, večkrat sve s sestro celo do 2. ure ponoči turščovno žele. Letos pa vstajamo že ob 3. in 4. uri zjutraj; ob 10. uri, včasi ob 11. tiri pa šele gremo spat. Kmet nima, kot drugi  stanovi samo 8, 10 ali 12 delavnih ur na dan, ampak 18 do 20 ur, zato si pa ne pustimo, da bi nas še kdo, ki ne pozna naših razmer, jinganjal. Kdor pozna naše kme6ke razmere, temu je itak dobro znano, v kakc mučnem ])oložaju se nahajamoj sedaj na kmetih, kako se vsakdo trudi do skrajnosti, da bi vsaj za sik) pravočasno opravil vsa dela, Gospoda po mestih! \'Ak» se Vam ne zamerim, Vam nasvetujem boljši pripomoček, kako bi se nam kmečkim ljudjem pomagalo. Naj se ne dela samo z raznimi nasveti na papirju, ampak z dejanjem. Glejte! Vaše gospe naj vse kuharice in hišne iz službe odpustijo ter naj za ftas vojne ta posel same opravlja10,= Nadalje zapovejte, naj se gledališča in kinematografi zaprejo i.td. Naženite pobajkovalce na delo!!! Kmečki človeb res ne ve yčasib kaj začeti, toliko je dela na polju, pri živini, v kuhinji itd. Da, ko bi vedeli poklicani ljudje, kaka potreba delavcev da je pri nekaterih bišah na deželi, bi menda mnogokaj drugega ukrenili. Poman|kanja delavcev ni mogoče popisati. Pri nekaterih kmetijaih je ena sama oseba pri hiši, bodisi sestra, mati ali žena in zraven pa mali ofroci, Končno pa recem: Kdor zanifiuje revni naš stan, ta nima al' srca, al' nima možgan!