Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 21. novembra 2019 - Leto XXIX, št. 47 stran 2 PRVA RAZSTAVA IZ »ODRASLE DOBE« MONOŠTRSKIH LIKOVNIH KOLONIJ Pri vsakšom šestom rami majo nekšo tablo vödjano stran 4 Lepau sva živela stran 8 SOMBOTELSKI ŠKOF MAŠEVAL ... stran 9 2 PRVA RAZSTAVA IZ »ODRASLE DOBE« MONOŠTRSKIH LIKOVNIH KOLONIJ V dnevih okoli sredine novembra se je po pravilu mračilo že pred peto uro popoldne. 15. tega meseca so se v Grajskem parku v Monoštru na mostu nad jezercem začeli pol ure pred mrakom zbirati pražnje oblečeni ljudje, med katerimi smo kmalu spoznali Darjo Štefančič, Vido Praznik, Dubravka Baumgartnerja in Ferenca Királya, umetnike, ki so na 18. Monoštrsko mednarodno likovno kolonijo v letošnjem avgustu pripotovali iz Slovenije. Nekaj minut pred začetkom manjše slovesnosti se je prisotnim pridružil še kipar iz Prlekije Robert Jurak, katerega skulpturo iz odpadnega železja so pravkar odkrivali. Župan mesta Monošter Gábor Huszár je pozdravil slovensko generalno konzulko Metko boljše mesto ju ne bi mogli postaviti ne prej in ne sedaj, postali bosta glavni atrakciji ob jezercu,« smo slišali od Skulpturo Roberta Juraka z nazivom »Rabarica« sta pred jezercem v Grajskem parku odkrila župan Gábor Huszár in generalna konzulka Metka Lajnšček župana Huszárja, ki je dodal, da bo nasprotno stran majhne vodne površine krasila skulptura »Rabarica« (torej roparica Odprtja razstave se je udeležilo kar šest sodelujočih umetnikov, in sicer iz Slovenije in s Hrvaške (Ferenc Király, Vida Praznik, Dubravko Baumgartner, Robert Jurak, Darja Štefančič in Mateja Rusak) Lajnšček, predstavnika Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Tadeja Bojneca ter sponzorja Balázsa Rackerja in Csabo Kollárja. Prav slednji je pred dobrima dvema desetletjema - še kot podžupan - dal pobudo za umetniški simpozij, »ničto likovno kolonijo«, na katerem je kipar iz Pécsa, Munkácsyjev nagrajenec Zoltán Pál iz kamna izklesal skulpturi. Usoda obeh je bila doslej negotova, nedavno pa se je vodstvo mesta odločilo, da bo podobo Grajskega parka, tega priljubljenega kotička Monoštrčanov, obogatilo z obema kamnitima stvaritvama. »Na nedaleč od današnjega gledališkega poslopja. Tako bi nastal na prostoru med Gimnazijo Mihálya Vörösmartyja, Osnovno iz reke Rabe) avtorja Roberta Juraka. »Umetnik se že dvajset let ukvarja z obdelovanjem kovinskih surovin, med njegovimi rokami nastajajo iz grobih materialov prave umetnine. Vsako mesto bi bilo ponosno na tako stvaritev,« je podčrtal prvi mož Monoštra in pred odkritjem še dodal, da je mesto namenilo 300 milijonov forintov za vzpostavitev prvotne, zgodovinske podobe skoraj tristo let starega Grajskega parka. Kot naslednjo naložbo je Gábor Huszár predstavil načrt kulturnega središča z muzejem, ki naj bi ga zgradili na mestu nekdanje »Cistercijanske hiše« šolo Istvána Széchenyija, Termami Monošter, pripadajočim hotelom in Ulico Lajosa Kossutha umetniški center mesteca ob Tromeji. »To kaže na zavezanost Monoštra umetnosti,« je zaključil župan in skupaj s slovensko generalno konzulko odkril »kovinsko roparico« prleškega kiparja. Dogodek se je nadaljeval v razstavnem prostoru monoštrskega Slovenskega doma, domači umetniki János Soós, Anita Herczeg Páli in Eszter Németh Sebestyén so osnovni ton odprtja podali s klasičnimi Telemannovimi in Goldmarkovimi melodijami. Prisotnim likovnim umetnikom se je pridružila še hrvaška grafičarka Mateja Rusak, podpredsednik Slovenske zveze Jože Hirnök pa je pozdravil še slovensko parlamentarno zagovornico Eriko Köleš Kiss, predsednika DSS Karla Holca in podpredsednika Martina Ropoša. Potem, ko se je župan Gábor Huszár zahvalil pobudnikom in podpornikom iz vrst organizatorjev lendavskih likovnih kolonij, je besedo prevzela umetnostna zgodovinarka iz Logatca Anamarija Stibilj Šajn. Kakor je poudarila, likovne kolonije v Monoštru združujejo umetnike različnih narodnosti, generacij, slogov ter ustvarjalnih načinov, in tako dokazujejo, da povezuje umetnost vse nas. »Tukajšnja srečanja so svobodno zasnovana, vsak lahko izrazi, kar čuti, saj ni predpisanih tem,« je podčrtala strokovna spremljevalka letošnje kolonije, ki je opazila, da so ustvarjalci začutili nagovor prostora, posebnosti in lepote tukajšnje narave, ob vsem tem pa so se jih dotaknile tudi zgodovinske obletnice. »Vsak je izhajal iz sebe, zrl v svet zunaj sebe in predstavil svoj intimni pogled. Kljub raznolikosti pa je razstava zlita v celoto,« je nadaljevala Anamarija Stibilj Šajn in nato še nadrobno predstavila umetniški svet vseh sodelujočih avtorjev. Ob že prej naštetih umetnikih, ki so uspeli pripotovati na odprtje razstave v Monošter, naj naštejemo še slikarje, ki so se opravičili: to so Gábor Biró iz Transilvanije, György Csuta iz županije Békés, Endre Göntér iz sosednjega Prekmurja in Ludvik Pandur iz Maribora. Preden bi odprla razstavo, je nima očetoma kolonij Jožetu Hirnöku in bivšemu direktorju Muzeja-Galerije Lendave Francu Geriču, ki tokrat ni mogel biti prisoten. Monoštrske mednarodne likovne kolonije so torej z 18. rojstnim dnevom stopile v obdobje odraslosti in tako pripomogle, da je likovna umetnost ohranila svojo neprecenljivo vlogo v vizualnem morju sodobnega sveta. Vsi ljubitelji umetnosti pa nestrpno čakamo na uresničitev napovedi monoštrskega župana Gáborja Huszárja, saj je pričakovati, da bo v nastajajočem kulturno-umetniškem središču svoja zaslužena mesta dobilo tudi več kot poltisoč vrhunskih umetnin iz preteklih dveh desetletij monoštrskih mednarodnih likovnih kolonij. (Projekt so podprli: Mestna občina Monošter, Ministrstvo za kulturo RS, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Galerija- Umetnostni dogodek v monoštrskem Slovenskem domu je bil lepo obiskan slovenska generalna konzulka Metka Lajnšček ugotovila, da so se monoštrske likovne kolonije kljub mladosti uveljavile v širšem prostoru. »V vseh teh letih so v Porabju ustvarjali umetniki iz bližnjih in daljnjih dežel, pokrajina jih je navdihovala. Spoznali so raznolikost, multikulturnost in kulinariko Porabja, odnesli so sloves pokrajine po svetu,« je dejala predstavnica slovenske diplomacije. Metka Lajnšček se je za pobudo zahvalila še idej- Porabje, 21. novembra 2019 -Muzej Lendava in Zveza Slovencev na Madžarskem) (Slika na 1. strani: Razstavo iz stvaritev 18. Monoštrske mednarodne likovne kolonije so odprli umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, sodelavka generalnega konzulata Brigitta Soós, župan Monoštra Gábor Huszár, generalna konzulka Metka Lajnšček in podpredsednik ZSM Jože Hirnök.) -dmfoto: K. Holec 3 »V jesenskoj nauči jaz ne morem spati« Tradicionalno »Gesensko srečanje« (»Őszi találkozó«) držijo v Murskoj Soboti živeči Madžari že duga lejta, na tom svetki se na pozvanje domanjoga za vöšivanje (hímzőszakkör) nutpokazale svoje najlepše prčece, štere so napravile v preminauči deset lejtaj. Kak smo na oprejtji jubilejne razstave Kulturno drüštvo »Baráti Kör« má štiri pesmarce kulturnoga drüštva »Baráti Kör« vsikdar nutpokažejo pesmarske skupine s kauliški vogrski vesnic. Sobočki Madžari pa sombotelski Slovenci se padašivamo že petnajset lejt, zatok Sobočanci na té svoj tradicionalni program dostakrat pozovéjo Sombotelske spominčice tö. Letos je vrnau čüli, so se sobočke Madžarke leta 2009 odlaučile, ka gordržijo pa prejkdajo tradicijo vöšivanja. Gnešnja strokovna vodja krožka Rozina Nemec je raztomačila, ka z ženskami vöšivajo največ hetiški motivov, depa na prčecaj najdemo »madeira« tehniko ino cvejtne pa božične motive tö. Z vogrskimi mlajšami v Soboti se spravla mentorica tak vöprišlo, ka smo bili mi na redej - lani na sombotelskom Djürinovom senji so gorstaupile sobočke pesmarce - zatok smo se z veseldjom napautili v center Prekmurja. Prva, kak liki bi se 9. novembra začno program v Mladinskom informativnom in kulturnom klubi (MIKK) na sobočkom gradi, so nas gostitelice pozvale v vrnji štauk zidine, gde so članice domanjoga krožka Direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Lendava (MNMI) Mihael Šooš se je zavalo sobočkim ženskam, ka se tak aktivno, s kedna v keden trüdijo gordržati svojo narodnostno erbo ino identiteto v tom ednogezičnom varaši. Na prekmursko madžarsko umetnostno tradicijo majo skrb tak, ka ranč edne stalne sobe nemajo, gde bi leko vöšivale, je cujdau direktor Šooš ino zrau- čo zavalno listino. Z ednim püšlom se je rokodelkam poklono madžarski narodnostni poslanec v slovenskom Državnom zbori Ferenc Horváth ranč tak ino povödo, ka leko kulturo edne manjšinske skupnosti najbole tak gordržimo, če smo rejsan padaške - kak je tau v imeni sobočkoga madžarskoga drüštva tö. Političar je eške ovado, ka je optimist, vej pa če se rejsan mladi zdaj eške samo malo brigajo za narodnostno erbo, tau leko prineséjo starejša lejta. Za vse tau pa so potrejbni lidgé, šteri se aldüjejo za svojo skupnost, se je za delo zavalo predsednici KD »Baráti Kör« Zsuzsanni Sečko. Veuko gledališko dvorano sobočkoga grada obnavlajo, zatok so letošnjo srečanje držali v mladinskom klubi. V malo menjši prostor je zvün povableni gostov - podpornikov, predsednikov madžarski samoupravni narodnostni skupnosti z več občin - prišlo sploj dosta najgir lüdi. Program se je začno z madžarskimi ljudskimi pesmimi domanje skupine, v šteroj na žalost samo štiri ženske spejvajo pa tak gordržijo vogrsko ljudsko kulturo. Po kratkom pozdravi predsednice Zsuzsanne Sečko so na oder staupili najmlajši člani domanjoga drüštva. Mentorica té mlajšov je Annamária Gróf, štera je vküper v kraugi plesala z njimi na poznano pesem Sándora Weöresa »Bóbita, Bóbita«. Deca so z rokami kazali reči v pesmi, tisti bole batrivni pa so spejvali tö. Edna malo starejša dekličina je na gitaro lepau zaigrala ljudsko pesem »Tavaszi szél vizet áraszt«, drüga pa zaspejvala »Cifra palota«. Sombotelske spominčice so s sprevajanjom fud pa tamburic zaspejvale štiri porabske ljudske pesmi, ka aj bi ž njimi nutpokazale svoj nauvi CD. Na redej so bile madžarske pesmarce s Prekmurja: ženske z en par moškami, pa če je v skupini s Trimlinov nej bilau mladi, smo leko pri radmožanski pesmarcaj čüli spejvati dvej mladivi dekli tö. Z odra se je čülo največ lübezenski pesmi, skupine so se trüdile odeberati s prekmurske tradicije, depa dosta je bilau naut z drügi vo- ca tö: njena vnükinja Lucija Šetar je sploj lepau na gitaro zaigrala pa zaspejvala pesem »Ezt a földet választottam« (»Tau krajino sem si odebro«) od madžarske skupine Republic. Leko povejmo, ka je biu tau najbole prisrčen moment zad- Vés Kapca je nej daleč od Lendave - njene pesmarce spejvajo pesmi svoje krajine grski krajin ranč tak. Pesmarce s Kapce so sploj koražne bile, v programi so bile med njimi solistke pa dueti tö. (Tau pa je venak niške nej znau, ka znamenüje »matulári-pipituli«, donk je napravilo veuko veseldje.) Članica domanjoga drüštva Rózsi Dancs je gorštela dvej večerka. Program se je končo s prekmurskimi slovenskimi ljudskimi nautami sobočki madžarski pesmarc, med drügimi z ednov nagajivov, hejcnov od preminaule mladosti. Pri dobroj krapli pa žmanom gesti smo se eške dugo pogučavali. Naprej so prišle fude tö pa - kak se šika - najduže so ostale Ilona Szomi (na srejdi) kaže prčece Sombotelskim spominčicam lejpivi, živlenjsko-filozofskivi madžarskivi pesmi, v šteraj je bilau dosta guča o starosti pa o tom, ka so človöki najvekši kinč mlajši pa vnüki. Tau smo pa tö čüli, ka nikdar ne smejmo pozabiti na Bogá. Ilona Szomi je mentorica sobočki pa radmožanski ljudski pesmarc, zvün toga pa je ponosna babi- Porabje, 21. novembra 2019 domanje pesmarce pa Sombotelske spominčice. Nika se je že pogučavalo o vküpnom programi v drügom leti tö, gda Kulturno drüštvo »Baráti Kör« z Murske Sobote sveti svoj 30., sodelovanje s Sombotelčari pa 15. jubilej. -dm- 4 Ivan Markoja - župan Občine Odranci PREKMURJE Martinovo 11. novembra, na den, gda godüje v Somboteli (Savaria) rojeni sveti Martin iz Toursa, je v dosta evropski rosagaj veselo, vej pa je tau tüdi den, gda se mošt vömini v vino. Tak je tüdi v Sloveniji. Preminauči konec kedna je nej bilou veselo samo v tisti krajinaj, v steri vinska trta raste, leko povemo, ka so té svetek svetili ljubitelji vina po cejlom rosagi. Eni v krčmaj, drügi v restavracijaj, tretji v zidanicaj, pa tüdi zvüna, kak na primer v Murski Soboti, gé je bilou martinovanje v centri varaša. Na špajsen način je moški, preoblečeni v püšpeka, blagoslavlo vino, ob toj priliki pa se je v dosta mestaj gela tüdi martinova gouska, poleg nje pa ške rdeča kapüsta in mlinci. Tej svetek, s sterim ne častimo samo vina, liki vse tisto, ka nam je narava dala v tom leti, je za tiste, steri samo pigejo, veseli, za tiste, steri pauvajo grauzge, pa dostakrat nej. Letos je vala Baugi nej bilou tak dosta nevol kak v preminauči lejtaj. Brodim, ka de tüdi vino letnika 2019 fejst dobro, sploj te, če je bilou že do zdaj in bau tüdi pozimi v kleti delo dobro opravleno. Po podatkih Statističnega urada Slovenije naj bi malo več kak 30 gezero slovenskih vinogradnikov pripauvalo okauli 108.300 ton grauzga, od toga naj bi bilou 75.600 ton belih, drügo pa so rdeče sorte. V Prekmurji na žalost tak gé, ka je iz leta v leto menje takših, steri bi se spravlali z vinogradništvom. Sploj mladi se s tem delom več neškejo spravlati, pauleg toga menši vinogradniki, tej pa je največ, bole žmetno odajo svoje vino, pa tüdi zakoni so iz leta v leto bole ostri. Zdaj grauzge raste na malo več kak 500 hektaraj prekmurske zemle. Najbole pesimistični pravijo, ka de do leta 2030 ostalo samo ške 150 hektarov vinogradov. Silva Eöry Pri vsakšom šestom rami majo nekšo tablo vödjano Prekmurje je ena najbole srmaških krajin v Sloveniji. Mamo pa tüdi mi svoje bogatce. Ka se tiče občin, je med njimi odranska, stera spada med deset najbole bogatih občin v rosagi. Že vse od njene ustanovitve jo vodi Ivan Markoja: »25 lejt je nej tak malo cajta. Lidge nekak neškejo tau funkcijo gorvzeti, tak ka mi, čiglij sam zdaj že štiri lejta v penziji, ne ostane drügoga, kak sam ške furt župan. Vseeno brodim, ka de té sedmi tüdi moj zadnji mandat.« Občina Odranci je po površini (6,9 km2) najmenša slovenska občina, »po prebivalcaj pa niti nej, vej pa smo med 212 občinami nindri na 150. mesti. Mamo okauli 1700 prebivalcov.« V Sloveniji je nej tak kak na Vogrskom, gé je skor vsakša vesnica svoja občina, tak ka so Odranci med redkimi izjemami. Pouleg nji so takši ške Kobilje, tüdi v Prekmurji, in Trzin, nej daleč vkraj od Ljubljane. V 25. lejtaj se je v Odrancaj dosta vsega vöminilo, dosta se o nji guči, tüdi zavolo toga, ka majo 1300 delovnih mest, od toga jih je velka večina, okauli gezero, v industrijski coni: »Vekši firm je zdaj že pet, mamo pa tüdi dosta obrtnikov in malih firm. Vsevküper jih je v sami vesnici prejk 80, tak ka mamo pri vsakšom šestom rami nekšo tablo vödjano. Če je bila inda sveta tau ške paverska vesnica, je gnesden podjetniška ali če povemo nači, delavska vesnica.« V Odrancaj so v zadnjom cajti delali komasacije, se pravi, ka so vküpdejvali in na nauvo talali parcele, vej pa do samo tak pavrom, tej je ostalo ške okauli deset velkih, dali priliko, ka do leko normalno delali: »Tau so v glavnom mladi lidge, sterim je rosag pomago, ka so se posodobili, küpili moderne škeri in zdaj tej mladi pavri obdelüvlejo našo zemlau.« Tau kak je leta 1994 gratala Občina Odranci, je zanimiva prpovest. Lidge so na referendumi podprli tau idejo, samo glavno rejč so meli poslanci v slovenskom parlamenti. »Če se malo špajsamo, leko povemo, ka je za tau, ka smo gratali občina, poskrbela stera se spravla s tem, ka dela autodome: »Tej lidge, steri so lastniki té firme, so kooperante, steri so v Sloveniji za nji neka delali, pitali, če bi bilo gé v Sloveniji kakšno primerno mesto, ka bi oni radi preselili svojo proizvodnjo k Ivan Markoja je že 25 lejt župan Občine Odranci lakota poslancov. Naši, prekmurski, so mi prajli, ka je večina njihovih kolegov z drügih krajin nej podpejrala toga predloga. No te pa, bilo je okauli poudneva, so eni poslanci lačni gratali in nam, vej pa je bilou pri njih delo predrago. In tak je té lastnik na kavi sedo s slovensko komercialistko, Prekmurko iz cankovske občine. Ona je zvala domau svojoga brata, pa ga pitala, če bi sto meu Firma Carthago ma okauli 800 zaposlenih so šli na obed. V dvorani so ostali samo tisti, steri so steli, ka bi mi daubili občino. In v tom cajti so té predlog dali na dnevni red in z minimalnim številom glasov so prisotni podprli ustanovitev naše občine,« je raztolmačo Ivan Markoja in priznau ške tau, ka so meli dosta sreče tüdi pri tom, ka so v industrijsko cono pritegnoli prvoga investitora, nemško firmo Carthago, kakšo zemlau, ka bi Nemci tam leko brž fabriko gorpostavili. Tisti človek je pauzvo mojo či, stera se spravla s tem, ka odavle rame, pa tüdi zemlau. Ona je te mene pozvala, in tak se je začnilo. V Dajčland smo poslali glas, ka mamo mi industrijsko cono in že po trej kednaj so lastniki té firme prišli k nam. Vse smo jim pokazali, raztolmačili in brž so se Porabje, 21. novembra 2019 odlaučili, ka küpijo zemlau. Letos je minilo deset lejt, ka so prišli k nam, devet lejt pa fabrika, stera ma zdaj že prejk 800 zaposlenih, dela,« je tapovedo odranski župan in cujdau, ka je »za njimi prišla talijanska fabrika, stera dela gvante za ženske iz ledra. Po tistom so prišli: ena paverska zadruga iz Avstrije, slovenska firma, stera dela mašine za pakeranje vrastva, in nazadnje ške Švicari, steri delajo mašine za farmacijo.« Tau, ka so Odranci gnesden dosta inači vöviditi kak te, gda je Ivan Markoja gorraso, je velka istina: »Moje čeri, mam tri, so gornajšle, ka mi že najmenje šest pokolenj nazaj živemo tü. Moja držina je bila trno srmaška, vej pa je moj dejdek v prvoj svetovni bojni spadno kak sodak. Moj oča je biu te samo eno leto star, tak ka je velkoga bogastva nej erbo. Naša držina, mam ške sestro, se je v srmaštvi trüdila, ka bi naja vözašaulivala. Po zgotovlenom študiji ekonomije, študero sam tak v Maribori kak v Kopri, sam duga lejta biu glavni računovodja v enoj soboški gradbeni firmi, po tistom pa sam šau za sedem lejt delat v Budimpešto, gé sam kak finančnik delo tüdi za eno gradbeno firmo. Malo sam se vogrski navčo, tak me ne morejo odati in si znam ške gnesden v krčmi kaj naročiti.« Vse tri čerke so že odišle od dauma, »ali nej sva sama z ženo Anico. Mava srečo, ka pri nama živeta dva vnükeca. Po tistom, ka so stariške narazno odišli, sta se odlaučila, ka ta pri nama živela. V našoj šauli zdaj odita v deveti razred. Tau je velko veseldje, čiglij se trbej z njima pa po nauvom včiti tisto, ka sam se ges včiu pred več kak 50 lejti.« (Kejp na 1. strani: Občina Odranci je ena najbole bogatih v Sloveniji) Tekst in kejpi: Silva Eöry 5 Murska Sobota SLOVENSKA ULICA – SRCE SOBOTE Matej Blenkuš, Darja Matjašec, Nejc Florjanc, Primož Žitnik, Dominik Koša, Pia Kante, Katja Mali, Zala Babič, Urška Cvikl in Rok Straka so tisti, ki jih bomo hvalili ali grajali, saj so bili izbrani med petimi skupinami na javnem natečaju Mestne občine Murska Sobota in Zbornice za arhitekturo in prostor za izdelavo projekta Trajnostne urbane strategije mesta. Da vsem ne bo všeč, je jasno vnaprej, vseeno pa kaže počakati, da dobi novo podobo osrednja mestna Slovenska ulica od krožišča pri Zvezdi do Slomškove ulice. Z deli so začeli pri Slomškovi ulici, torej ob hotelu Diana. Obnova oziroma popolna sprememba podobe Slovenske ulice je začetek novosti, ki jih načrtujejo v Mestni občini, v mestu prihodnosti. »Pomemben del naših razvojnih ambicij je usmerjen v povečanje kakovosti javnega prostora – odprtih, človeku in mestnemu utripu prijaznih površin. S prenovo bomo mestnemu središču dvignili utrip, da bo v zavesti naših občank in občanov ter vseh obiskovalcev Slovenska ulica postala srce Sobote,« izpostavlja župan Aleksander Jevšek. Največja naložba MO v letu 2020 bo »težka« 4,3 milijona evrov, od tega je 70 odstotkov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ostalo je delež občine. Dela izvajata podjetji Pomgrad in Blisk Montaža s sodelavci. Projekt prenove so poimenovali »Sobota, kot si jo želimo«. Gre za prenovo mestnega središča in enega največjih posegov v ta prostor v zadnjih letih. Tako bodo Slovensko ulico prenovili popolnoma, spremenila se bo tudi po širini, ne bo več pločnikov in robnikov, torej vse v eni ravni. Vzpostavljen bo umirjen enosmerni promet z možnostjo enostranskega bočnega parkiranja. Asfalt bodo zamenjali za prijaznejše materiale, s kockami iz pohors- kega tonalita (mimogrede sem izvedel, da bodo enake kocke tudi na osrednjem trgu, ki ga obnavljajo v Mariboru). Na ta način bodo ustvarili prosto, var- Maribor, kjer so bile nekatere, nekoč najbolj obljudene ulice, recimo Gosposka, še pred manj kot desetletjem zelo zanemarjene. V središču Maribora so bile Z deli so začeli ob Slomškovi ulici; tudi drevesa, ki še rastejo, bodo »zamenjali« in bo zasajen nov drevored, 93 dreves, na obeh straneh ulice; po »korakih« se bodo pomikali po Slovenski ulici in s tem, kot zagotavljajo, najmanj motili utrip in življenje stanovalcev in trgovin no gibanje za pešce in kolesarje. Namesto dosedanjih dreves bodo zasadili dvojni drevored s 93. drevesi, medtem ko bodo dosedanja presadili k Soboškemu jezeru. Napovedujejo večje letne vrtove in organizacijo večjih prireditev. Prvi večji tovrstni projekt je bila ureditev drevoreda Primoža Trubarja, s katerim je na sodoben način povezana os evangeličanka cerkev in soboški grad. Tudi na tem prostoru je bilo doslej nekaj prireditev pred desetletji odlične trgovine s kakovostno ponudbo, ne samo za meščane, ampak za kupce iz cele severovzhodne Slovenije. Ko so se le-te preselile na obrobje mesta, so poslopja začela propadati, ker ni bilo nikogar, ki bi jih vzdrževal. Tega se je sorazmerno pozno lotila Mestna občina Maribor, ki je uredila Trg Leona Štuklja (nekdanjega legendarnega slovenskega telovadca). Nekaj več življenja je tudi na Slomškovem Tak bo že prihodnje leto pogled na del Slovenske ulice in pozimi drsališče, ki je bilo več let na Trgu kulture, kjer so zdaj drugi dogodki, recimo koncerti v Soboškem poletju. Na ureditev čaka tudi trg ob stolnici, kar je predvideno v programu ob 100-letnici priključitve Prekmurja k matični Sloveniji. Osnovni cilj naložbe v Slovensko ulico je, da bi zaživelo mestno središče. Gre za problem, s katerim se srečujejo tudi druga mesta, v bližini Sobote zlasti trgu (kjer je sedež škofije), pred Univerzo Maribor in Slovenskim ljudskim gledališčem ter deloma Univerzitetno knjižnico. Želja vodstva Mestne občine Murska Sobota je, da naj po sodobni ureditvi Slovenske ulice zaživi mestno središče. Marsikaj bo mogoče zapolniti s stalnimi dogodki, kot je Soboška vilica – kulinarična prireditev ob petkih, dve senji, Trezino in Miklošovo, pridružilo pa naj bi se mu še tretje. Mnogo težje bo privabiti trgovce ali gostince, morda še koga v številne prazne lokale. Prav sredi mesta, v šoping centru, je veliko prvo nadstropje prazno, enako pritlični vogalni del. V neposredni bližini je zgodovinsko zaščitena, a več kot deset let prazna nekdanja glasbena šola. Če se pomaknemo proti Lendavski ulici, toda še na Slovenski, sta propadajoči nekdanja srednja ekonomska in trgovska šola, ter nekdanja priljubljena knjigarna Dobra knjiga (zdaj Sobota knjigarne nima, o čemer smo pisali v Porabju). Na drugem koncu, kjer so začeli s posodabljanjem Slovenske ulice, nasproti (trenutno hirajočega) Hotela Diana, so velike prazne zgradbe nekdanjega trgovskega podjetja Potrošnik, še prej je bila tudi Pomurska porodnišnica in še prej Tovarna perila in konfekcije Mura. Nekaj hektarjev velik prostor, v katerem so zdaj v glavnem »strahovi«, kajti kljub dolgoletnim zagotovilom o gradnji sodobne trgovine ene izmed slovenskih trgovskih verig, tu še dolgo ne bo ničesar. Ob opozarjanju na prazne zgradbe ne želim zmanjševati pomena novosti v Soboti in okolici, dosedanjih in načrtovanih. Tu mislim tako na turistično središče v in ob paviljonu Expano, še bolj pa na urejanje okolice Soboškega jezera. In sicer zato, ker so o prenovi Slovenske ulice začeli govoriti že pred petdesetimi leti (ne pretiravam, ker toliko časa na njej živim), pa se nič resnega ni zgodilo, in enako velja tudi za gramoznico ob Bakovski cesti, zdaj Soboško jezero. Nikakor. Poudariti želim, da se toliko novega v Soboti, kot se dogaja, že dolgo ni zgodilo. Da pa želja, nalog in možnosti ne bo zmanjkalo nikoli, je v življenju povsem normalno. Tekst: Ernest Ružič Foto: E.R. in arhitekti Porabje, 21. novembra 2019 ŽELEZNA ŽUPANIJA Obnavljanje pokopališč pa vrtcov V programu Magyar falu (Madžarska vas) je vlada 649 prošenj podprla, gde se obnovijo dvorišča vrtcev, med tejmi je 22 vrtcev v Železni županiji. Tisti, steri so največ dobili, skur 5 milijaunov forintov leko pocerajo na tau, aj mlajši baukše pa lepše dvorišče majo. Če mlajše gledamo, te bi najbaukše tau bilau, ka kak največ bi bili vanej na lufti, zavolo tauga je nej vseedno, kakšno je dvorišče, kakšne špile majo tam. V Porabji so Sakalovci bili uspešni, oni so tö več kak milijaun forintov dobili za obnovo dvorišča vrtca. Ranč tak so s tauga programa podpirali obnavljanje pokopališč. V Železni županiji prejk samouprav se obnovi 18 graubišč, pa 5 pokopališč, stere cerkev ma prejk. Skur 30 milijaunov forintov so dali na faro sv. Nikolaja v Sárváru pa skur telko pejnaz je dobilo katoličansko pokopališče v Vasváru. 5-5 milijaunov forintov je dobila katoličanska fara Karako pa sárvárska evangeličanska fara za obnovitev pokopališča v vesi Rábapaty. Katoličanska fara Egyházasrádoc je 4 milijaune forintov dobila s programa Magyar falu za obnovo. Med tistimi, steri so prejk samouprave dobili podporo, je Horvátzsidány daubo največ, vsevküp 23 milijaunov forintov, dapa lejpe pejnaze je dobila sakalovska občina tö, skur nej 12 milijaunov forintov. Več kak deset je še dobila Kemestaródfa, približno 5-5 milijaunov forintov so dobili Győrvár, Nemeskeresztúr, Kemeneskápolna pa še devet vasi, med njimi je tüdi Dolenji Senik. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... SIMBOL PRAZNIKOV Borut Pahor je bil na državniškem obisku na Norveškem Bilo je v letu 2013, ko sem priredila v PIŠK v Murski SoPredsednik Slovenije Borut Pa- boti pred adventnim časom hor se je na povabilo kralja Ha- samostojno razstavo z nasloralda V. mudil na dvodnevnem državniškem obisku na Norveškem. Glavne teme pogovorov so bile dvostransko in gospodarsko sodelovanje med državama, digitalizacija in umetna inteligenca. Prvi dan se je Pahor srečal z najvišjimi norveškimi predstavniki, kralj pa mu je podelil najvišje norveško odlikovanje za tuje državnike, veliki križ norveškega kraljevega reda svetega Olava. Slovenski predsednik pa je norveškemu prestolonasledniku, princu Haakonu Magnusu, vročil odlikovanje zlati red za zasluge pri razvijanju in utrjevanju prijateljskih odnosov in sodelovanja med Slovenijo in Norveško. Borut Pahor je obiskal tudi norveški parlament, storting, kjer se je srečal s predsednico parlamenta Tone Wilhelmsen Troen. V pogovoru sta sogovornika potrdila odlične odnose med državama, ki ju družijo sorodni pogledi glede večine vprašanj. Slovenski predsednik se je srečal še z norveško premierko Erno Solberg, nato pa sta z norveškim kraljem v Oslu odprla razstavo sodobnega slovenskega industrijskega oblikovanja z naslovom Odprti smo! (We're open). Pahor in norveški kralj sta drugi dan obiskala skakalnico Holmenkollen ter v tamkajšnjem smučarskem muzeju odprla razstavo slovenske alpske arhitekture. S postavitvijo slovenskega čebelnjaka, ki ga je slovenski predsednik podaril gostitelju, je bil poudarjen pomen trajnostnega razvoja, čebel in drugih opraševalcev, čemur tudi Norveška pripisuje velik pomen in je pred kratkim sprejela posebno strategijo na tem področju. V okviru obiska sta direktor slovenskega Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič in direktorica inštituta SINTEF, ki je ena največjih evropskih neodvisnih raziskovalnih organizacij, Alexandra Bech Gjorv podpisala dogovor o sodelovanju, v katerem se zavezujeta še povečati sodelovanje v korist obeh držav. bili namreč vključeni v venčke. Pozneje sem razmišljala, da je imela prav, čeprav se tudi ideje s časom in z razpo- počasi, vendar zanesljivo približujejo. Običaj spletanja venčkov izvira iz preteklosti, krščanstvo pa je kasneje prevzelo njiho- si jih kupijo, ker je ponudba čedalje bogatejša. Seveda smo s kotičkom očesa vedno tudi pri zunanjih rastlinah, vendar pa so mrzli dne- Nekateri so za abstraktne disko barve. Vrtnice so narejene iz filca. Storžki bora vso to živahnost umirijo. vo simboliko. V Sloveniji se je adventni venček pojavil v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, danes pa bližajoče se vi kot nalašč za ustvarjanje v toplih prostorih. Da nam bo prijetno, poskrbimo sami s kakšnim izdelkom, lahko pa Dekoracija v obliki adventnega venčka. Barve so izbrane previdno s pregovorom: »Manj je več«. vom »V soju sveč in venčkov«. Takrat mi je novinarka Vida Toš dejala, da bi glede na loženjem spreminjajo. V drugi polovici novembra že začnemo razmišljati o advent- Klasična novoletna rdeča barva je vedno zanimiva. Je barva stalnica. Venček, narejen iz turške leske (nabrane v bližnjem parku), dodani so svetleči gumbi in bele kroglice, ki sovpadajo z belino sveče in poprhom leske. Venček, primeren za advent, istočasno za novoletne praznike. raznovrstnost materiala, ki sem ga vklopila v venčke, lahko razstavi dala naslov »Kako domiselno porabiti pokovko ali kikirikije«. Ti materiali so nih venčkih in dekoraciji za novoletne praznike, saj nas veletrgovci že takoj po 1. novembru na trgovskih policah opozarjajo, da se prazniki praznike z njim zaznamujejo tudi mnogi neverni, saj je to za vse ljudi čas pričakovanja, upanja, veselja. Nekateri pa adventni venček obesijo na vrata. Venček iz zimzelenega rastlinja in suhega šibja so stara poganska ljudstva obešala na hiše zato, da bi jih zaščitila pred zlimi silami. Simbolika adventnega venčka pomeni popolnost in večnost, zimzelene veje predstavljajo življenje. Nekateri si te venčke izdelajo sami, (kar je poseben užitek, lahko tudi družinsko druženje), drugi Porabje, 21. novembra 2019 to prepustimo tistim, ki se s tem ukvarjajo profesionalno. NAMIG V naravi ob sprehodu ali kar na vašem vrtu vam narava podarja in ponuja: zimzeleno zelenje (jelka, mah, bršljan, hortenzija, storžki različnih iglavcev). Krog za osnovo si sami zvijete iz vej (kivija, vrbe, leske ali žice). Ne pozabite še dišavnic, ki so ostale na vrtu. Besedilo in fotografije : Olga Varga 7 Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 33. Mali pastér Gnauk je eden mali pojbiček blüzi maurdja krave paso, depa na en par birk pa koz je tö skrb emo. Biu je zadvečerak ino vrauče sunce je peklo zemlau. Na gnauk je samo pojbič zagledno tri lejpe dekličine, štere so spale na mékoj travi. Bilé so vile. Strašanjsko lejpe so bilé, edna djenau takša kak drüga: skoro gnake so bilé. Mérno so ležale ino tak vövidle, kak liki bi slatko spale. Pojbi je ranč nej na pamet prišlo, ka bi leko vile bilé. Brodo je, ka so prausne dekle, štere so med španceranjom na sunci trüdne gratale, pa so dojlegle spat. »Sunce je dojspečé,« je premišlavo sam pri sebi. »Škoda je takši lejpi obrazov! Morem jim pomagati.« Splezdo je na edno bližanjo lipo, dojstrau en par listnati vejk ino je posado kauli dekličin tak, ka je je sunce več nej moglo žežgati. Za en malo so se vile prebidi- le ino gorstanile. Čüdivale so se ino edna drügo spitavale, što je tak smileni biu, ka je je obrano pred vraučim suncom. (Djenau so znale, ka se je zgaudilo, vej pa vile nikdar ne spijo, liki samo tak delajo, kak liki bi spale. Spitavale so se samo zavolo toga, ka bi vidle, ali se pojbiček zglasi ali nej.) Mali pastér pa se je nej zglaso, liki je raj probo zbejžati. Ranč gledati je nej mogo vile, vej so se jim pa vlaské preveč blisketali. Svejtili so se kak süji, čisti zlat. V tistom ipi so bilé že vse tri pri njem. Nej jim je mogo vujti. Spitavale so ga, ka šké za dar, ka je je obrano pred vraučim suncom. Pojep pa je nika nej vüpo prositi. Ponüjale so ma čüdodelno mošnjo, s štere nikdar ne sfali žuti krajcarov. Depa mali pastér je nika od toga nej sto meti, vej je pa ranč peneze nej pozno. Nej je sto, ka bi se samo špilo s krajcari pa je gledo, vej so pa penezge mrtvi, un pa je emo žive krave pa birke, štere so največ velale za njega. Gda so tau vile na pamet vzele, so ma pravle: »Gda ’š večer gnau domau, ’š čüu za sebov od maurdja sé cinganje vsefelé zvoncov, depa ne smejš pogledniti nazaj tačas, ka ne prideš domau.« Tau so pravle ino preminaule. Eške samo te je pojbiček gorprišo, ka so tau nej prausne dekličine bilé kak drüge, liki gvüšno vile. Pomalek se je sunce vsikdar bole spiščavalo v maurdje, mali pastér pa je gnau svojo črejdo domau. S kem bole se je približavo domi, tem jakšo cinglanje pa binglanje je čüu za rbtom. Depa pozabo je, ka so ma vile zapovödale. Gda je biu že na pau poti, je najgir grato ino se obrno, ka bi vüdo, što za njim telko mare žené. Zagledno je veuki šereg birk, krav ino koz, štere so stapale vö z maurdja za njegvov črejdov. V tistom ipi pa, gda se je obrno nazaj, je živina enjala ojti z maurdja na süjo. Samo tista črejda ga je do domi sprevajala, štera je že vanej bila. Če bi mali pastér nej nazaj pogledno, bi emo strašanjsko dosta mare. Depa tau ma je tö dojšlo, vej je pa eške svojim srmačkim sausedom leko dosta takše živine dau, štero je od vil za čüdovitni dar daubo. Na domanjo rejč obrno: -dmIlustracija: -mkm- PISMO IZ AMERIKE Gospaud Toni Kozar (Kodlin Toni z Gorenjoga Senika) je že duga-duga lejta naš vören bralec v Združeni državaj Amerike. Od časa do časa nam pošle kakšno pismo, zadnje cajte že po računalniki. V njegvi pismaj je telko zanimivoga – kak zdaj tö – ka tak mislimo, ka je morajo prešteti naši drugi bralci tö. (Uredništvo) Spoštovana gospa Sukič in sodelavci novin Porabje! Najoprvim vas pozdravlam in gda sem zagledno kejp in sem vam želim vse dobro. Morem spozno mojega Očeta. Mojevam pisati in zahvaliti za čla- ga brata Lacina je ravno tak nek, steroga ste napisali vu tocnilo. Tou pa za tou, ka sva slednjom Porabji o tom, gda miva gnok tö mladiva fudaša je Karel Holec poisko in gučo bila, kak je naš Oča bio. Jaz z Markinim Pištanom. Kareli sem se nej dosta zdržavo na posebno zahvalim, ka je dola Gorenjom Seniki, sigdar sem vzeo (preslikal) eden stari nindrik indrik igro. Laci je pa kejp, gde je zdavanje bilou. bole doma sigdar igro. Naš Med temi lidami sedi eden Oča so po cajti najbokši fudaš mladi fudaš. Bog moj, te mla- gratali na Seniki, pa so dosta di fudaš je gé naš pokojni Oča, igrali po drugi pokrajinaj tö. po hižinom imeni: Kodlin Zdaj ščem nazaj iti k Pištani Anton. Trno me je tocnilo, Pinteri. On mogoče ne vej vse, ka se je pri Markini godilo. Njegova Mati Marca, in Oča Vilmoš, sta trno dobriva čleka bila, cejli Pekin krošeo je njija poštüvao. Mela sta dvej čerki: Trejzo po Ano. Z Anov sem jaz v šolo odo pa sem jo dobro pozno. Na žalost, je pa znano bilou po cejlom krošli, ka je Marca od 1942-ga leta naprej trno betežna gratala. Dosti padarov so poiskali, dosta so se cerali, pa so donk nej mogli pomagati. Ženska je betežna ostala. 1945-ga leta so Rusi vu našo vesnico prisli, in pri Markini se je eden rusoški padar vu zadjno ižo naselo. Vido je, ka je ženska betežna, pa je njej tanače davo, naj edno dejte rodi. Že sta bila v starosti bole naprej, pa sta nej vörvala, ka de tou mogoče. Te pa se njima donk posrečilo, pa tako se je Pišta narodo. Marca je pa potistom sploj zdrava postanila in se je dobro čütila. Sto bi pa na tou brodo! Eden ruski padar je pa brodo na tou, pa je zavado: ženska je zdrava gratala. Ešče gnouk vam zahvalim, ka vse kaj pišete vu novinaj, mi, starci se spominamo od našega doma, pa ešče vejmo, ka se je kaj godilo po naši krajini, v Porabji. Karela pa prosim, naj malo več vö odi na Janezov brejg na Gornjem Seniki, ka tam se je dosta kaj godilo. Želejm vam vse dobro in zdravje kcuj. Porabje, 21. novembra 2019 Vaš: Anthony Kozar ... DO MADŽARSKE Madžarski in slovenski policisti so zasegli rekordno količino droge 13. novembra je v Nagykanizsi potekala skupna tiskovna konferenca madžarske in slovenske policije, na kateri so spregovorili o podrobnostih preiskave in o enem največjih zasegov nedovoljene droge v zadnjem obdobju. Koprski kriminalisti so v zabojniku, ki je v Koper priplul iz Irana, odkrili več kot 730 kilogramov izredno čistega heroina. Naslovnik je bilo budimpeštansko podjetje. Desetino droge so kriminalisti pod kontrolo poslali naprej, pošiljka je 5. novembra prispela v skladišče podjetja v Budimpešto, kjer jo je prevzel K. Richárd, ki je heroin namestil v najetem skladišču. Policija je osumljeno osebo zadržala in opravila hišno preiskavo, v kateri so našli manjše količine sumljivih tablet, 7 milijonov forintov in 69 tisoč 450 evrov. Pri pristojnem tožilstvu so dali predlog za pripor in so osumljenca 8. novembra priprli. Od 730 kilogramov čistega heroina (v Sloveniji so zasegli 661 kg) je na Madžarsko prispelo 69,1 kilograma, na črnem trgu je vreden najmanj 1 milijardo 600 milijonov, največ 4 milijarde 100 milijonov forintov. Cela pošiljka je na črnem trgu vredna kakih 17 milijard forintov. Če bi zdaj bile volitve … Če bi zdaj bile volitve, bi še zmeraj vladna stranka FIDESZ zmagala, saj bi dobila 52 odstotkov glasov, tako vsaj kaže najnovejša raziskava Inštituta Nézőpont. Med opozicijskimi strankami je najbolj popularna stranka Momentum, ki bi dobila 13 odstotkov glasov, sledili bi stranki Demokratična koalicija z 11 odstotki in desničarski Jobbik z 9 odstotki. Socialisti skupaj s stranko Párbeszéd bi dobili le 6 odstotkov, kar pomeni, da ne bi prestopili parlamentarnega praga, ki je v primeru dveh strank v koaliciji 10-odstotni. Malo drugačna je slika v glavnem mestu; medtem ko združeno opozicijo podpira na podeželju le 44 odstotkov volivcev, bi ji v glavnem mestu zaupalo 60 odstotkov. 8 Lepau sva živela Zavolo stari kejpov sem se - Če malo nazaj mislite, testavo pri družini Magyarič tica Ilonka, kak vidite, kakna Židovi. Samo gda sem šni 65 lejt je tau bilau? zagledno velki košar rauž »Dosta je trbelo delati pa dospred dverami, sem že vedo, ta je trbelo trpeti, zato ka ka drügo temo mo tö meli. Te sem ešče tau nej znau, sto pa kakšno obletnico ma, samo sledkar, gda smo se že pogučavali. Po pravici duplansko bi leko svetili, zato ka gazda Ferko so letos bili devetdeset lejt stari, k njigvom rojstnom dnevi je vogrski predsednik Viktor Orbán tö gratuliro, Ilonka pa Ferko sta se pred 65. lejti zdala po pošti je bila poslana edna diploma. Dapa rauže v koša- nika smo nej meli. Te ram, ri so nej za té svetek bilé, liki gde zdaj živeva, sva tü skur za 7. november, da sta se vert sama gorazozidala, mauž je Ferko pa vertinja Ilonka pred zido, dja sem pa pomagala njema. Gda sem na marof 65. lejti zdavala. - Tetica Ilonka, vi zdaj na Židovi živeta, dapa če dobro vejm, viva z možaum sta nej tü rojena. »Mauž je iz Otkovec, oni so se tam Kurdini zvali, dja pa iz Verice, mi smo pa Lovenjakovi bili. Gda sva se oženila, potistim sva tü zidala pa te tak sva es prišla.« - Eden košar rauž mate vaMejla sta dvej hčeri nej pred dverami, leko pitam, odla delat, málo, tri mejsece ka ste svetili? »65 lejt, ka sva se zdala, zato staro dejte sem s seuv mogla je bejla zdaj v začetka novem- nesti, zato ka nin sem ga nej bra ta velka paradija pri nas mogla njati. Na maro sem skrb mejla, dejte sem v štali doma.« v kočüji v kauti mejla. Gda se je steri bik rejšo, vsigdar sem letejla, nej ka bi mi dejte vküpsklačo, fejst staršno je bilau. Ranč tak djeseni, gda je repo trbelo brati, te so me tö vögnali pa te sem maloga tö na njivi mejla, nej se je štelo, ka je dejte. Zaman je djauko, zaman sem ga šanalivala, nejsem mogla njema pomagati.« - Kelko mlajšov mate? »Samo dvej hčeri sem mejla, dapa edna je že pokopana, petdesettri lejta stara bejla, gda je mrla.« - Gda ste se ženili? »Petdesetštrtoga leta, sedmoga novembra. Gostüvanje je doma na Verici bilau. Tak dosta nas je nej bilau, zato ka te je taša šega bila, ka od družin, stere so pozvali, sta samo po dva prišla. Pa mesto je tö nej bilau, zato ka mali ram bejo, samo edno ižo smo meli, gde smo si leko dolaseli. Niši ciganji so igrali iz Farkašovec, na tau se dobro spominjam. Tri tjöjarce smo meli, njé so dolavzeli, če najdem te tjejp, te ti ga pokažem.« - Sedmoga novembra, gda ste se ženili, nej bilau mrzlo? »Tak dober cajt je bejo, ka vanej smo v cvejdri odli, gda smo se zdavali v Števanovci. Dja sem k meši v Števanovce odla, zato ka nam je tau skrjej bilau, dapa ovak smo se mi na Senik držali. Gda smo zdavanje meli, gospaud Kous so tau steli, aj se na Seniki zdamo, kak so oni prajli, oni so namé krstili pa oni škejo name zdati tö. Mauž je iz Otkovec bejo, on se je pa k števanovski cerkvi držo. Ka mo zdaj delali? Dapa niša baja nej bejla, gospaud Kous so privolili, cejle papire so oni prejkprinesli v Števanovce pa te tak smo se tam zdali.« - Kama ste šla po zdavanji, k starišam ali posaba sta živela? »Moža stariške so silili, aj ta deva, ka tam pomauč trbej, tak smo te tam ostali. Dapa nej dougo smo bili tam, zavolo sauseda, steri je njegvo mater vsigdar rato pa nagučavo proto naja. Tak smo te bola kraj odišli, se na Židovo, gde - Ferko, vi ka delate cejli den doma? »Dosta vse kaj že ne ladam, dja sem že dvakrat na smrti bejo. Najprvin so se mi klobasi dolastavile, tašo bolezen (bolečino) sem emo, ka sem mislo, včasin mrdjem, drügo Zdavanjski kejp iz leta 1954 paut sem pa puno vode grato, tak ka sem sape nej daubo. Vidiš, pa še itak sem tü, vejn zato, ka me je nej trbelo tam vrkar.« - Kak je bilau, gda so vas prišli pozdravit za 65. obletnico zdavanja? »Fejst je veselo bilau, zato ka smo vsi vtjüperprišli, hčij, kak vnuki tak pravnuki so z nami bili. V Varaši v restavraciji Corso smo meli obed, dja sem vrastvo tisti den nej nutravzejo, Ferko je za 90. rojstni den daubo spominsko listino od tak ka malo vina predsednika vlade Viktora Orbána sem tü leko spi»Lejpa lejta mava, dapa dosta jo.« sva bila batažastiva, dja sem - Kakši žitek sta mejla devet lejt ležala. Müši (ledvi- vküper, kakšni je bilau tej ce) sem dolavrtgnjeno mejla, 65 lejt? pa tau je niške nej vzejo na- »Kak je že žena prajla, dospamet. Vejn zato sva telko lejt ta dela pa mantranja bilau, zadaubila, ka dosta sva dela- dapa ovak sva lepau živela, la pa sva nej mejla časa se s eden drügoga sva vsigdar poštejm spravlati, če töj ali tam tüvala.« Karči Holec kaj malo boli.« smo si ram zozidali.« - Dosta ste trpali, dapa z možaum vred sta zato lejpa lejta zadobila. Porabje, 21. novembra 2019 9 SOMBOTELSKI ŠKOF MAŠEVAL V SLOVENSKI VESI Nazadnje je bila škofovska maša v kapeli sv. Florijana v Slovenski vesi pred dvema desetletjema, ko je zdaj že pokojni škof István Konkoly blagoslovil obnovljeno kapelo. 13. novembra je sedanji škof János Székely vizitiral v monoštrski župniji, svoj obisk je začel z rencsér, ki je škofa na kratko seznanil z verskim življenjem v Slovenski vesi. Z veseljem je povedal, da je pri mašah vse več otrok, tudi „dvornikov” (ministrantov), za kar se je zahvaliti novima župniku in kaplanu. Tudi domačinka Hugi Meggyes se je zahvalila škofu, predvsem zato, da je župnija Škof János Székely z monoštrskim župnikom Imrejem Bodorkosem in kaplanom Csabajem Kaszásem darovanjem svete maše v Slovenski vesi. V kapeli ga je v madžarskem, slovenskem in nemškem jeziku pozdravil monoštrski župnik Imre Bodorkós. V pridigi dvojezične maše je gospod škof izpostavil, da je sv. Pavel redno, znova in znova obiskoval krščanske skupnosti. »Dober pastir ne le da hodi na čelu svoje črede, temveč se pomeša tudi med ovčice, da bi jim prisluhnil. Hodi celo za čredo, da bi lahko pomagal bolanim in slabotnim,« Kapela sv. Florijana se je – kljub dopoldanski uri – lepo napolnila Domačinka Hugi Meggyes se je zahvalaila škofu, da jim je poskrbel za dobra duhovnika je povedal škof Székely. Po sveti maši sta se škofu za dvojezično mašo zahvalila slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss in član Župnijskega pastoralnega sveta župnije Monošter Péter Ge- ko svojih otrok niso dobro naučili maternega jezika, poskušajo zdaj nadomestiti pri vnukih. Pri tem so jim lahko za vzor duhovniki, med njimi škof Székely. Po vizitaciji smo škofa vprašali, zakaj se mu zdi pomembno, da svoje vernike nagovori v njihovem maternem jeziku? »Iz srca lahko moliš le v maternem jeziku,« je odgovoril škof János Székely in tako nadaljeval. »Papež sveti Janez Pavel II., kamorkoli je šel po svetu, se je zmeraj naučil nekaj stavkov v jeziku tamkajšnjih vernikov in jih je pozdravil v maternem jeziku. Prepričan sem, da je to pomemben znak, da spoštuješ kulturo in jezik drugega naroda ter da ju želiš tudi graditi. Cerkev ima pomembno vlogo tudi pri ohranjanju kuture in dobila dva »prava« duhovnika, ki svoj poklic opravljata z dušo in srcem. Zahvalila se je tudi za njuno prizadevanje, da bi se naučila čim več slovenščine. Kot je povedala, tisto, kar so oni zamudili takrat, jezika. Kot se je madžarski jezik na Erdeljskem, v Vojvodini, na Podkarpatskem v Ukrajini ohranjal s pomočjo molitev in cerkvenih pesmi, tako bi želel, da bi se nemščina in hrvaščina okrepili v Železni županiji ter ostala in se razvijala slovenščina v Porabju. Naj se tudi otroci zavedajo svojih korenin, naj cenijo njihovo lepoto. Človek je toliko bogatejši, če ima čimveč zakladov iz preteklosti, če pozna in ceni svoje prednike, saj iz teh vrednot se hrani, dobiva moč za življenje. Drevo se opira na svoje korenine, ki ga hranijo, tako je to tudi v človeškem življenju ...« L.R. Horváth Foto: LRH in K. Holec TOPLA BABIČINA DLAN Na obletnico rojstva (11. november) Božjega služabnika Alojzija Kozarja so v Odrancih, kjer je Kozar služboval in kjer čega fanta Pejpa, glavno osebo iz knjige Materina ruta. O pisatelju je Vilko Novak zapisal, da »se je menda le še Ivan Cankar tako poglobil v duševnost otrok.« Knjiga sporoča, da je potrebno ustvarjati svet brez meja, odprto in prijazno okolje, ter da je najvišja naloga vsakega človeka, da si prizadeva za zlato, dobro srce. Tako srce so imeli Pejpova babica, župnik Anton, učitelj Zoran, Rus Danilo in drugi, ki so opisani v tej knjigi. Predstavnikom Lojze Kozar, ml. in Klavdija Dominko na predstavitvi knjižnic in drugih knjige ustanov je Lojze je pokopan, pripravili predsta- Kozar ml. ob koncu predstavitvitev 10. knjige Zbranih del ve izročil Zbrana dela Lojzeta Lojzeta Kozarja Topla babičina Kozarja, namreč ob 100-letnici dlan in predstavnikom knjižnic pisateljevega rojstva se je Župniin ustanov, povezanih s Kozarjem, izročili Zbrana dela Lojzeta Kozarja. Postulatorka Klavdija Dominko je spregovorila o negovanju Kozarjeve dediščine, predvsem o tem, kar se dogaja zadnjih nekaj let: ponatisi knjig, tisk literature o Kozarju, postavitev spominskih znamenj, muzikal in dok ument ar ni film o Kozarju in še kaj. ja Odranci odločila, da bo izdala Lojze Kozar ml. je predstavil zbrana dela Lojzeta Kozarja, in knjigo Topla babičina dlan, ki je sicer: Materina ruta, Premakizšla v letu obhajanja 100-letni- ljivi svečnik, Takšen prag, ce združitve prekmurskih Slo- Nema piščalka, Pajkova mreža, vencev z matičnim narodom. V Porabju doma, Neuničljivo Knjiga namreč opisuje čas pred upanje, Kamen in srce, Vezi in sto leti, ko so nastajale nove dr- zanke ter Topla babičina dlan. žave in so ljudje na Goričkem (Vir: spletna stran Škofije in v Porabju doživljali številne Murska Sobota) preizkušnje. V ta zgodovinski Foto: Martin Ropoš in okvir Kozar postavi odraščajoK. Holec Porabje, 21. novembra 2019 10 Zgodbe vogerszkoga králesztva - 11. Nauva nevarnost se vsikdar bole približava Lajoš Veliki je nej emo siná, zatok je sto tak vogrski kak polski tronuš svojoj starejšoj čéri Mariji prejkdati. Madžarski velikaši so po kralovoj smrti krono rejsan na glavau 11 lejt stare dekličine djali, Polaki pa so terdjali, aj edna kralica samo pa varašancaj, zatok je večkrat vküppauzvo stanovske djilejše. Svojim lojalnim lidam je talo visike funkcije, začno je stvardjati nauvo elito. Zmejs, ka so madžarski gospaudge eden drügoga vmardjali pa se samo za svojo bogastvo V bitki pri Nikopolji je septembra 1396 törski sultan Bajezid strašno dojzbiu vogrsko-francusko-vlaške krščanjske šerege na ednom tronuši sedi. Tak je voditelica Polske gratala mlajša či Lajoša Hedviga, štera je tak dosta pomagala pri obračanji sausednji Litvancov na krščanjsko vöro, ka go je pápa Janoš Pavel II. leta 1997 za svetnico vözglaso. Marija se je oženila z grofom Žigmondom (Sigismundom), sinom rimsko-nemškoga cesara Karola Luksemburškoga. Nauvi mauž vogrske kralice je gorraso v Pragi ino na madžarskom dvauri, biu je sploj vönavčeni, gučo je več gezikov. Dosta krvi pa je moglo vöstečti tačas, ka je leko Žigmond leta 1387 na vogrski tronuš seu. Za pomauč se je mogo krau svojim prijatelom sploj lübeznivo zavaliti. V prvi pet lejtaj svojoga kralüvanja je podaro skoro polonje svoje zemlé, tak so gratali graubo veuki privatni grünti nauvi velikašov, med šterimi najdemo držino Hermana Celjskoga z gnešnje Slovenije tö. Prauti veukoj mauči baronov je Žigmond isko pomauč pri mali nemešnjakaj brigali, se je na djužni grajncaj kralestva pokazala nauva, od vsega vekša nevarnost: Törki. Tau je bilau muslimansko nomadsko lüstvo, štero je živelo v več mali rosagaj v Maloj Ažiji (na gnešnjom Törskom). Na začetki 14. stoletja je Osman I. té krajine zdrüžo v krepko sodačko državo, njegvi sin Orhan pa je sebé že »sultana« zvau. Murad je v Evropi prejkvzeu makedonske, bolgarske pa srbske krajine, po bitki na Kosovom pauli leta 1389 pa ma je bila paut prauti Vogrski oprejta. Krau Žigmond je gorspozno nevarnost, zatok je s svojov sodačijov večkrat vdaro na Törke, depa brezi vekšoga haska. Leta 1396 je vküppauzvo evropske šerege, kauli 30 gezero njegvi križarski sodakov pa je sultan Bajezid pri Nikopolji (v gnešnjoj Bolgariji) tak vrazmo zbiu, ka se je leko sam krau tö samo z veukov srečov, po trimejsečnom blaudenji po maurdji domau povrno. Gvüšno je gratalo, ka je Osmanski imperij takša nevarnost za Vogrsko, kakše je eške nikdar nej bilau. Zatok je Žigmond vpelo sodačke reforme: nemešnjakom je naprejspiso sodačijo nej samo doma, liki na tihinskom tö, začno pa je nauve porce tö poberati. Isko je padaštvo z mongolskim knezom Timur Lenkom, šteri pa je brezi njega tö graubo vničo törske šerege v Anatoliji. Če bi Žigmond v tistom momenti poslo svojo sodačijo, bi mabiti leko dokončno dojobladali Törke. Depa tau je nej bilau mogauče zavolo svajüvanja na Vogrskom. Aristokracija s cajtov anžuvinski kralov je bila prauti Žigmondi, nauvi baronge pa so bili vsi njegvi padaške. Krepši so gratali tej drügi, svojo prijatelstvo pa so zapečatili tak, ka se je Žigmond oženo s 13-lejtnov Barbarov, čerdjauv Hermana Celjskoga. Tresti lejt po tistom se je krali nej trbölo bodjati od znautrašnje rabuke. Leta 1411 so Žigmonda odebrali za nemškoga krala, tak je grato eden glaven človek evropske politike. Med drügimi je dosegno, ka so za pápo odebrali Martina V., šteroga so pripoznali francuski, engleški pa aragonski krau tö (prva so trgé ejkstra pápe bili). Zavolo koruptne Cerkve so tistoga ipa po evropski univerzaj že gučali, ka trbej vpelati reforme: vkrajvzeti cerkveno bogastvo, zbrisati celibat ino zaprejti klauštre. V Pragi je teolog Jan Hus včiu, ka trbej Božo rejč v maternom geziki oznanjati ino lüstvo s krüjom pa vinom prečiščavati. Cerkveni velikaši so ga zatok na smrt osaudili ino žežgali, začnila pa se je duga bojna. Takzvani »husiti« so nücali nauvo taktiko, strejlali so s kaul, štera so protivnicke nej mogli nej pejški nej s konjami obladati. Krau Žigmond je je do leta 1430 donk dojzbiu, tri lejta kisnej pa so ga kronali za rimsko-nemškoga cesara. Dva vučenika Jana Husa sta na začetki 15. stoletja oprvim na vogrsko rejč obrnaula Sveto pismo, štere knige zovemo »Hu- sitska Biblija«. Tistoga ipa so oprvim vküpspisali lišto stau latinski rejči, štere so vogrski raztomačili. Vse tau kaže na tau, ka se je madžarska rejč vsikdar večkrat dojspisala - če rejsan nej tak na gausti kak drügi geziki v Zahodnoj Evropi. Žigmond je pleto evropsko politiko ino se vojskovau s Husiti, zmejs pa so z djuga pá prihajali črni oblacke. Kraug kauli Vo- nositi, ženske pa gvante, s šteri so batrivno vökukivali njini dekolteji. Na slejdnje mejsece Žigmondovoga kralüvanja se je spistila senca paverske rabuke. Krau je vpelo »inflacijo«, vsikdar menje srebra je dau vkovati v svoje »dénáre«, ka pa so nesramno vöponücali püšpecke pri poberanji desetine. Voditel zbesnjeni vogrski pa romanarski pavrov je biu mali nemešnjak Antal Budai Nagy, šteri je dau zdigniti eden grad s kaul ino s tistoga dojzbiu protivnike. Velikaši so obečali, ka od tistoga mau nedo poberali »deveto desetino« ino ka se leko njini pavri eške dale gda koli inam spakivajo. Depa tau so nej nutdržali. Zaman so se srmacke pá zdignili, velikaši Žigmond Luksemburški je pau stoletja kralüvo so strašno dojVogrskoj - samo Franc Jožef je biu duže krau, 67 lejt zračunali ž njimi. Tau je bila prva grskoga kralestva se je zapéro, rabuka na Vogrskom, štera se Törki so gratali prejdnji Bosnije je nej zavolo vöre, liki z gospoino Vlaške, Benetke (Velence) darsko-socialni zrokov zdignila. pa so nazajvzele Dalmacijo. V tom cajti, decembra 1437, je Vogrskoma krali so začnili biu krau Žigmond na pauti s sfaldjavati penezge: samo 10 Prage v Budo, de je pa v ednoj procentov je nutprišlo s krales- moravskoj vesi v svojom 69. ki grüntov, drügo je mogo do- leti starosti mrau. Eden od vobiti z monopola na sau pa zlat. grski kralov je nej tak visiko Nej je čüda, ka je biu potrejben prišo kak un, vej je pa biu kak penez, vej je pa mogo zdigniti rimsko-nemški cesar, češki grade pa gordržati sodačijo na pa madžarski krau gospodar djugi rosaga. cejle Srejdnje Evrope. Istina je, Zmejs se je Žigmond z Visegráda ka je vse te rosage nej mogo spakivo v Budo ino tam zozido vküpdržati, zaman je biu sploj drage palače, na šteraj se je le- inteligenten, emo čütenje za pau pozno gotski štiluš. V Óbudi diplomacijo pa gučo vnaugo je opro nauvo univerzo, depa ta gezikov. Njegvo petdesetlejtno je tö nej mogla dugo gorostati. kralüvanje pa donk dosta znaNa poti na tihinsko so Žigmon- menüje za Vogrsko. Žigmond da vsikdar sprevajali domanji je biu pravi Evropejec, donk gospaudge, dosta tihinski veli- pa je v svoj teštament napiso, kašov pa se je obrnaulo v Budi. aj ga pokopajo pauleg škrinje Tak so se Madžari navčili nauvo svetoga Ladislava v katedrali modo: moški so začnili srajce pa v Nagyváradi. črejvle z dugim, tenkim nausom -dm- Porabje, 21. novembra 2019 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 22.11.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.20 Vem!, kviz, 12.00 Divjina v srcu (V.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.25 TV-izložba, 15.35 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.05 TV-izložba, 16.20 Osvežilna fronta: Obremenitev telesa, oddaja za mladostnike, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Bacek Jon: Bleščeča okna, risanka, 18.15 Koyaa - Plešoče nogavice, risanka, 18.25 Na lepše, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz: 30. oddaja, 20.55 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Vod smrti, britansko-ameriški film, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 Napovedujemo PETEK, 22.11.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.45 Videotrak, 10.30 Med valovi, 11.00 Dobro jutro, 13.50 Dober dan, 14.55 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.25 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja, 16.05 Divjina v srcu (VI.), britanska nadaljevanka, 17.15 Alpski magazin, 17.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), kvalifikacije, 19.15 Judo: svetovni pokal, 20.00 Umor na otoku, španska nadaljevanka, 21.05 Potovanje, angleški film, 22.45 Televizijski klub, 23.40 Zadnja beseda!, 0.25 Videotrak, 1.00 Info kanal SOBOTA, 23.11.2019, I. spored TVS 6.05 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.20 Čist zares: Bio, eko in veganska kulinarika, 10.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 11.20 TV-izložba, 11.35 Tednik, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Zadnja beseda! - izbor, 15.05 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nadaljevanka, 15.55 Nova dvajseta (II.): Vse ostane v družini, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip, 17.35 Alpe-Donava-Jadran, 18.00 Ozare, 18.10 Ambienti, 18.40 Hej, hej, Šapice!: Pasji koši, risanka, 18.50 Mandi: Dostavljavci, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz: 31. oddaja, 20.55 Kaj dogaja? Z Jonasom, 21.25 MamaOčeSin, britanska nadaljevanka, 22.25 Poročila, Šport, Vreme, 22.50 112, danski film, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo SOBOTA, 23.11.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.05 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 8.10 Pričevalci: Martin Črnugelj, 10.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 1. vožnja, 11.20 Na lepše, 12.05 Avsenik za Slovenijo, dokumentarni film, 13.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 2. vožnja, 14.10 Judo: svetovni pokal, 15.30 Uvod v novo skakalno sezono, 15.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipna tekma, 18.15 Avtomobilnost, 18.50 Videotrak, 20.05 Druga stran upanja, koprodukcijski film, 21.50 Zvezdana, 22.35 Janez Bončina Benč, 70 let, koncert, 0.30 Videotrak, 1.30 Info kanal NEDELJA, 24.11.2019, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.50 Govoreči Tom in prijatelji: Trdnjava iz kartona, risanka, 10.05 Kozmo: Volk v Zeezichtu, belgijska otroška nanizanka, 10.30 TV-izložba, 10.45 Prisluhnimo tišini, 11.10 Ozare, 11.15 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.20 TV-izložba, 14.35 Na lepše, 15.10 Hampstead, britansko-belgijski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Muk: Zvezdogleda, risanka, 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Luisa Spagnoli, italijanska nadaljevanka, 21.00 Z Mišo, 21.50 Poročila, Šport, Vreme, 22.15 Bogovi Molenbeeka, koprodukcijski dokumentarni film, 23.40 Marij Kogoj: Bagatele za orkester (Simfonični orkester RTV Slovenija in Loris Voltolini), 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.30 Napovedujemo NEDELJA, 24.11.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 5.30 Videotrak, 6.15 Duhovni utrip, 6.30 Koda, 7.05 Glasbena matineja, 7.35 Joker, kviz: 30. oddaja, 8.35 Joker, kviz: 31. oddaja, 9.35 Žogarija, 10.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, 11.20 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 13.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, 14.10 Judo: svetovni pokal, 15.10 Ambienti, 15.40 Mogočni vlaki: ZDA - ameriška čezcelinska železnica, potopis, 16.45 Nogomet državno prvenstvo: Aluminij : Maribor, 18. kolo, 19.15 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Res čuden kamen: Pobeg, britansko-ameriška dokumentarna serija, 20.50 Whitney: Smem biti, kar sem?, ameriško-britanski dokumentarni film, 22.40 Vikend paket, 0.05 Zvezdana, 0.50 Kaj dogaja? Z Jonasom, 1.30 Videotrak, 2.15 Info kanal PONEDELJEK, 25.11.2019, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.20 Na lepše, 12.00 Divjina v srcu (VI.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Sveto in svet: Angel. Kdo si? Kaj si?, 14.25 TV-izložba, 14.35 S-prehodi: Gregor Božič, 15.05 Dober dan, Koroška, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.10 Malčki: Čarovnik iz ribnika, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Umetnost igre, 23.30 Glasbeni večer, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Napovedujemo PONEDELJEK, 25.11.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.00 Videotrak, 10.45 Otroški program: Op! 11.30 Obzorja duha: Krst in krsta, 12.20 Dobro jutro, 15.15 Dober dan, 15.55 50 let Hale Tivoli, dokumentarni film, 17.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja, 17.55 Divjina v srcu (VI.), britanska nadaljevanka, 18.50 Ema FREŠ, 19.00 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska oddaja, 20.00 Mogočni vlaki: Kuba - po poti sladkorja, potopis, 21.00 Poti svobode, poljska nadaljevanka, 22.00 Zgodba o Bogu II.: Božji izbranec, ameriška dokumentarna serija, 22.55 Prespana pomlad, kratki igrani film AGRFT, 23.15 100 točk, kratki igrani film AGRFT, 23.40 Sto psov, kratki igrani film, 0.10 Videotrak, 0.45 Info kanal TOREK, 26.11.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.20 Vem!, kviz, 12.00 Divjina v srcu (VI.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.25 TV-izložba, 14.40 Duhovni utrip, 14.55 TV-izložba, 15.30 Potepanja - Barangolások, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 A veš, koliko te imam rad: Žvižganje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nadaljevanka, 20.50 Slovenec po izbiri, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Napovedujemo TOREK, 26.11.2019, II. spored TVS Porabje, 21. novembra 2019 OD 22. novembra DO 28. novembra 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.35 Videotrak, 9.25 Žogarija, 10.10 Umetnost igre, 11.00 Dobro jutro, 13.40 Dober dan, 14.25 Alpe-Donava-Jadran, 14.50 Avtomobilnost, 15.25 Joker, kviz: 30. oddaja, 16.15 Joker, kviz: 31. oddaja, 17.10 Avsenik za Slovenijo, dokumentarni film, 18.00 Divjina v srcu (VI.), britanska nadaljevanka, 18.55 Moja soba: Tana, resničnostna oddaja, 19.20 Ema FREŠ, 19.25 Videotrak, 20.00 Izumi, ki so spremenili svet: Raketa, britanska dokumentarna serija, 21.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 22.00 Šum na srcu, koprodukcijski film, 0.00 NaGlas!, 0.15 Zadnja beseda!, 1.10 Videotrak, 1.45 Info kanal SREDA, 27.11.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.20 Vem!, kviz, 12.00 Divjina v srcu (VI.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Z Mišo: Marjeta Ročnik, 14.20 TV-izložba, 14.30 Osmi dan, 15.00 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.30 TV-izložba, 16.00 Male sive celice: OŠ Ob Dravinji in OŠ Kajetana Koviča, Poljčane, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Mestne promenade: Kamnik, dokumentarna serija, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Tomaž Šalamun: Poker, 18.00 Zmedi gre v Zakajzato: Pristanek na Luni, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Klic dobrote, prenos dobrodelnega koncerta iz Celja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil: Gregor Božič, 23.40 Mestne promenade: Kamnik, dokumentarna serija, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo SREDA, 27.11.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.35 Videotrak, 11.05 Koda, 11.55 Dobro jutro, 14.50 Dober dan, 15.40 Ambienti, 16.15 Vikend paket, 17.50 Divjina v srcu (VI.), britanska nadaljevanka, 18.45 Ribič Pepe: Zoja in šport, mozaična oddaja za otroke, 19.10 Ema FREŠ, 19.15 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Po sledeh baleta na Slovenskem, dokumentarna serija o baletu, 21.20 Moje mnenje, 22.10 Wisting, koprodukcijska nadaljevanka, 23.05 Mesto, ki kljubuje, dokumentarni film, 0.05 Videotrak, 0.40 Info kanal ČETRTEK, 28.11.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.20 Vem!, kviz, 12.00 Divjina v srcu (VI.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Moje mnenje, 14.25 TV-izložba, 14.35 Slovenci v Italiji, 15.05 Brez meja - Határtalan, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Inkluzija, 18.00 Sovice: Čriček, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Poti svobode, poljska nadaljevanka, 0.35 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 Napovedujemo ČETRTEK, 28.11.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.30 Videotrak, 11.00 Mestne promenade: Kamnik, dokumentarna serija, 11.40 Dobro jutro, 14.20 Dober dan, 15.20 City folk - Obrazi mest: Daka, 15.45 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 16.50 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 17.55 Divjina v srcu (VI.), britanska nadaljevanka, 18.50 Firbcologi: O zaporu, priporu in sobi pobega, mozaična oddaja za otroke, 19.15 Videotrak, 19.55 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska oddaja, 20.55 Nogomet - evropska liga: Arsenal : Eintracht, 5. kolo, 22.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 23.30 Nogomet - evropska liga: vrhunci 5. kola, 0.00 Ambienti, 0.35 Videotrak, 1.35 Info kanal POZVANJE DRÜŠTVO PORABSKI SLOVENSKI PENZIONISTOV s poštanjaum zové vse svoje penzioniste na srečanje „ PRIČAKOVANJE BOŽIČA V PORABJI” stero bau 24. novembra 2019, od 13.45 vöre v Slovenskom daumi v Monoštri. PROGRAM: Slovenska meša, stero do slüžili Lojze Kozar, župnik v Odranci, pri meši de spejvo pevski zbor drüštva. Koncert TAMBURAŠKOGA zbora iz Nuskove. Drüženje s pogostitvijo v restavraciji Lipa. Pozdrav od 75 lejt starejši penzionistov, sodelüjejo ljudski muzikanti TRIO Vetrnica. Veselica. Igro de Lajči Nemec. Dodatni programi: 14. in 15. november: pečenjé medeni figic v Števanovci z mlajši iz šaul Števanovci pa Šalovci. 17. december: priprava božični okrasov na grobe v Monoštri, v soorganizaciji ZSM. Naš program sta finančno pomagala: Fundacija Bethlen Gábor pa Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Program za izbiranje poklicev Že četrtič so v Monoštru v gledališki dvorani priredili program z namenom, da bi monoštrske srednješolce informirali o tem, kakšne možnosti imajo za študij. V okviru programa je slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss govorila o tem, pod kakšnimi pogoji se podeljuje t. i. narodnostna štipendija študentom pedagoških smeri. Informativnega dneva so se udeležili dijaki 11. in 12. letnikov gimnazije Mihálya Vörösmartyja in srednje strokovne šole Béla III. LRH Okrogel rojstni dan generalne konzulke Generalna konzulka v Monoštru Metka Lajnšček je pred kratkim praznovala okrogel rojstni dan. Ob tem jubileju so ji čestitali tudi voditelji in sodelavci organizacij in institucij, ki imajo sedež v Slovenskem domu. Zaželeli so ji čim več uspehov in rezultatov v dobro porabske slovenske skupnosti. SLOVENCI.HU TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB