ŽilT pokopan* l*o angJešJkem izvirniku A. Bennetta napisai Paulus. 11. nadaljevanje. Trd>a je bilo po tej nevihti le še prijaznega, toplega solnca in nežna cvetka Aleševega koprnenja bi pognala trdnc korenine in se bujno raxvijala. In tako solnce je Alešu posijalo! Kar od dveh strani hkrati, iz dobrodušnega obraza matere Barbe in iz ijubezniTih rjavih oči vdove Lemke. Aleš se je oženil in ozdravel, temeljito ozdravel. Dobro leto je minilo, odkar sta se vzela. Mati Barba se je par mescev po poroki preselila v večnost, vsa srečna, da j« preskrbela svoji Lenki eiako dobrega in skrbnega moža«. In nato sta sama gospodarila. To se pravi, Lenka je gospodarila sama. PokazaLo se je namreč, da Alei prav nič ne razume o gospodarstvu. Vse njegovo delo jc bilo, da je «pogledal po gospodarstvu«, to je, siopil je po dvoriSču, pogledal v hlev in nato odšel po vrtu in po polju na sprehod ter se vmil k obedu. Ali pa je sedel v svoji sobi, bral in kadil ter delal še nekaj druga, kaj, tega Lenka pri vsej svoji zvedavosti in brihtnosti ni mogla dognati. Eno je vendarle storil za gosnodarstvo. Založil je ostrnke sforč dedščine, ki jih je iinel shranjene v inozemstvu, v debiice lesne družbe «Hrast«, kjer je tudi Lcnka imcla stoj denar. In od časa do časa je hodil v niesto poi^vedovat m popraševat, «kako stojijo delnice«. Pa LcnLa mu njegove lenobe ni preveč zamerila. Malo poscstvice ji ni dajalo mnogo dela in povrh ji je pomaga] še hlapoc. Hinkota je imela bo)j za «hišni okrasckt, je pravila in kcr ženska pač ne niore sama živeti. Pokazala se je 2 njim ob nedeljah v cerkvi, hodila z njLm na obiske k sosedom in v niesto in se veselila, da se je iz boječega, zapetega Hmkota razvijal zgovoren, družaben človek, katerega je vse rado imelo. Izpočetka se je seve obnašal Aleš precej štorasto. Pa njegova živahna, zgovorna žeuica, ki si ga je znala «oviti okrog malpga prsta«, ga je vzela v svojo šolo, ga opilila in ogiadila, da kmalu skoraj samega sebe ni več poznal. Pod njegovim vplivoin in pod \plivoin družbe je njcgova plahost in boječnost izginjala kakor sneg na toplem solncu, odločni, samozavestni, podjetni, da, fantovski Ale5 Blaž je prihajal na dan. In ko je ozdravela njegova volja, se je pokazala tudi njegova bistroumnost, duhovitost in izobraženost v najlepši luči. Takega soseda da še niso imeli, so pravili ljudje. Le eno napako je kazal. Rad se jc zamislil. Nekam se je zasanjal, včasi kar sredi vesele družbe. In tedaj ni bil več za med ljudi. Skril se je, zaprl se je v svojo sobo in kdo ve, kaj je tam delal —. Aleš je bil srečen. Koiično je našel, česar mu je tako zelo inanjkalo v življenju. Mir je iinel, nemoteno je živel, ia. ni& se ni bilo treba skrbetii Lenka je skrbela zanj, mu nežno stregla, uganila je vsako njegovo željo že vnaprej, on pa se je smel mirno vdajati svojim mislim in sanjarijam in — pisanju. Pa ena reč mu jc motila njegovo srcčo. Slabo vest je imel. Kadarkoli lnu je rekla Lenka: cMoj Ij.ibi Hinko!«, vsakikrat ga je zbodlo. Ne sicer ker bi mu bilo žal, da si je nadel Hinkotovo ime, — ampak svoje ženc, svoje /vcsle, ljubeznive Lenke ni hotel varati. Njej vsaj bi bil rad povedal svoje pravo ime. In tudi ujegov ponos ga je dražil. Poznala ga je le kot «tajnika«, kot — slugo Aleša Blaža. To ga je bolelo. Rad bi bil vsaj v njenih očeh veljal za nekaj več. Rad bi ji bil povedal, da je on tisti slavni pisatelj Aleš Bla^ ki ga je tolikokrat hvalila in mu o njem pripovedovaliu Pa ni mogel. Ni se sicer več bal svojega imena. Pod vplivom drnibe je njegova boječnost izginila, Pa bal se je povedati, da jo je varal, da jo je varal in goljufal ves svet, Bal se je posledic. Pa čutil je, da bo moralo priti tudi to —. Ob enajstih je reduo sel priiiesel pošto. Pisern Ališ ni dobival mnogo, naročen pa je bil na «Družinski dnevnik«. lz hvaležnosti je dejal, da je po njegovem posredovanju našel Lenko. Pot je sela peljala minio \rta. Navadno j« Aleš oi» tistem času že slonel na plotu in čakal. če ga ni bilo, ga je sel z glasnim «Dober dan« gospod Hinko!« opozoril na svoj prihod. Tudi danes je zadonel njegov pozdi-av črez vrt iu proti sadonosniku, kjer je Aleš ležal pod drevjem y mehki travi in pisal. Vstal je in počasi stopal proti plotu. Pismonoša je poosebljena usoda. Vsaj včasL Posebn6 za take ljudi; ki ne dobivajo pogoste pošte. če bi se bil Aleš tega zavedal, če bi bil slutil, da mu utegne neznatni možiček prinesti usodo v tej svoji torbici — gotovo bi ne bil meril vrta s takimi brezbrižnimi, malomariiimi koraki. Pa Aleš Elaž se je vživel v mirno, brezbrižno življenje, povrh je bil še ves zamišljen v svojo pisarij«, mirno, brezbruno je stopal po zeleni trati, — zadnjikra* T življenju. «Dober dan, Francel Ni4 poscbnjpga?« «Nič, gospod Ilinko! «Družinski dnevnik« in pismo za gospo soprogo.« «Pa nesite pismo ženi in si dajle naliti kozarec dobrega za južino! Ka moj račun! Dnevnik bom pa jaz pregledal tule pod drevjem. Bo za dolgčas.« «Hvala lepa! Tisto o južni boin že sporofiil. Pa z Bogom!« Aleš je vzel ditevnik in mirno odkorakal kakor je prišel. Pod drevjem, kjer je imel svojo ležišče, je udobno lege1, in prižgal cigareto in začel listati po najnovejših novicah. Nič ni bilo posebnega. Le na drugi strani so mu za treHiilek obvisele oči na debelo liskanem stavku: »Lesna družba Hrast usiavila plačila!« Le za Irenutek, pravim. Finančni strokovnjak ni bil. Nič hudega si ni mislil pod temi bescdami. Najnianj pa to, da bi utegnil trpeti tudi njegov in Lenkin denar. Hladno je listal dalje, zložil končno časopis, ga djal poieg se, si prijelno oddahnil in segel spct po svoji pisariji. — «Hinko —! Hiako —!« je zadonelo sem oJ hiše. Koj pridem! — Že obed? je mrmral.. ^Nekoliko še poležim, naj se juha ohladi.« Ni se mu miKiilo, kakor navadno ne. Pa obed še ni bil pripravljen. Aleš je našel Lenka v kuhinji. Scdela je pri mizi in si podphala glavo. Na ogajišču so pojemaje vreli Ionci, ne;;aj se je smodilo. Aleš je vihal nos, In šele tedaj je opazii prepadii ženin obraz. «Nckaj st jc jEasmodilo!« se je nasmehhil. «Si zato laJvO pr?slrašena?4 «Seveda — zasinodilo! Zgorelo je! Hinko, — najm dcnar!« Ale$ je začuden glcdal. «Zgorel — denar —?« «HinJVj --1 Uničena sva! Družba «Hrast« je uslavila plačila! Najin denar je izgubljen!« Sedaj se je Akšu zasvetilo. Strah ga je prijel, tembolj, ko je videl preplašcno ženo. Nervozno je poiskal časopis. «Ah, da — zaresl Bral sem nekaj v «Družinskem duevniku«. — Tule jel — Pa misliš da je tako hudo?« «Hudo —? O ti — U Skoraj se jc ujezila. Pa saj ga je poznala, svojega Hinkota, da je bil neveden in nedolžen kakor otrok v zadevah gospodarstva in denarja. Mirno je na:-aljevala: «Hudo —? Najina sreča bo, če dobiva par odstotkov od lcga, kar sva naložila v dclnice! Najbrž pa nič! — Tule poglej, kaj mi piše najin pravni zaslopnik!« Aleš je s-rmel v pisino. «Torej so tudl dehrice izgubljene —?« «Vse! — In od česa naj živiva —? Od tele pedi zemlje —? O Bog!« Srepo je gledal Aleš jokajočo Lcnko. Zdelo se mu je, da so ženine beseJe očilek zanj, ki ni nič delal, ki ni ničesar razmnel in je puščal vso skrb ženi. Vest ga je pekla in sram ga je bilo. Zavedal se je, da je kot mož scdaj on dolžen svetovati in pomagati. «Kaj naj storiva?« je zastokala Lenka in ga gledala z objokanimi očmi. Obračal je pismo med prsti. Nekaj je moral reči. To je zahtevola njegova možka č«st. «Mislim«, je dejal počasi, «da bi bilo treba predvsem iti poprašali, kako stvari stoje —.« «Kam?« «1 no —. K vodstvu družbe —, k našemu odre*niku —.« «In potem —?« «Saj bomo zvedeli. Sama si rdkla, da se da moi%~ biti še kaj rešili. In čc ne —.« «Pa kaj bova s listimi ostanki?« Aleš je nagubal čelo. Odločnost se je začrtala aa njegovem obrazu. aTreba bo poiskati novih denarnih virov —!« Neverno se je nasmehnila. To ga je zbodlo. Vzravnal se je, oči so inu žarel* «Ne boj se! Živela bova, četudi ne sijajno. Jaz bom delal —.« «Ti —?! Ali mar hočeš spet za tajnika, za — slufo h kakemu bogalašu?« «Tisto ne. Morebiti znam še kaj več. — Edo pojd* v mcsto?« je hitel nadaljevati, ker je Lenka že odpirala usta za nova vprašanja o njegovem «delu«. «1 i ali jaz?t «Jaz —? Denarne zadeve so vendar stvar moških!? «Pa pojdem jaz. — Ti pa pojdi z menoj!« je pridjal po kratkem premisleku. ^ / In tako sta storila še tisti dan. Brezskrbnega življenja v «Mirnem dolu« je hiht konec. Lenkin strah se je uresničil. Družba »Hrast« J» prišla y popoln konkurz. Dolgovi so daleč presegall imetje. Clani so izgubiJi delnice in še plačevaii 1)1 morali.